Stvarnost narekuje nove naloge Replika na »Pojasnilo in odgovoru Pod gornjim naslovom sem napisal članek, ki je izšel v 11. štev. »Učiteljskega tovariša«. K temu članku je v zadnji številki istega Hsta.izšlo »Pojasnilo in odgovor«, v katerem vodstvo sekcije odgovarja in pojasnjuje 2. točko mojega članka, ki govori o odnosu vodstva organizacije do deljenih mnenj in pogledov članstva. Ker so v »Odgovoru in pojasnilu« postavljene trditve, ki nujno terjajo pojasnilo tudi z moje strani, in to zaradi vprašanj, ki so tam načeta, in zaradi članstva, ki sem ga zastopal na skupščini, se čutim stvarno in moralno dolžnega, da to storim. 1. Članek je bil napisan z namenom, da vzbudi zanimanje in razmišljanje v vrstah članstva in v vodstvu organizacije o nekaterih vprašanjih, ki se mi zdijo aktualna. Če sem izrazil željo po razmišljanju in iskanju objektivnih vzrokov gotovim pojavom v organizaciji, sem storil to zaradi tega, da bi eventualni dogodki v bližnji bodočnosti nas ne presenetili in ne našli nepripravljene. Vodstvo sekcije odklanja v odgovoru sugestije k razmišljanju, stoječ na definitivnem stališču, da je bil njen postopek na skupščini do skrajnih meja premišljen in edino mogoč v dani situaciji. Smela trditev; trditev, ki ne dopušča nikake možnosti razmišljanja in eventualne korekture. V slični zamozavesti je živelo vodstvo organizacije in večina slovenske deiegacije na glavni skupščini v Beogradu leta 1930. Tudi tedaj je bilo vodstvo prepričano, da je na najboljši poti, pa je moralo v kratkem času korigirati svoje zadržanje in izvršiti stanovsko-politični salte mortale, kar nikakor ni bilo v čast in korist slovenskemu učiteljstvu. 2. Reshici na ljubo in da ne bi delal krivice slovenski delegaciji, moram ugotoviti, da ni v mojem članku nikjer vsebovana misel, s katero bi izražal trditev: »Ta del članka je i^apisan tako, kot da sta vodstvo organizacije rn slovenska delegacija odgovorna za to, da je bila na glavni skupščini poleg liste starega izvršnega odbora in politične liste »Novega učiteljskega pokreta« vložena še tretja lista, pa tudi za to, da so hrvatski učitelji delegati tikoma pred samim aktom volitev zapustili skupščino, ki jo navaja avtor clanka. Na osnovi večletnih opazovanj in izkušenj na skupščinah si niti najmanj ne domišljam, da bi slovenska delegacija dala povod za kake pomembnejše perturbacije, ker je ta delegacija na skupščinah preveč lojalna, tako lojalna, da meji ta lojalnost že na pasivnost in na golo opazovanje. Zato tudi ne morem valiti odgovornost za dogodke na letošnji skupščini na ramena slovenske delegacije. Seveda pa vštejem to »lojalnost« bolj v negativno kot pozitivno postavko. Ravno zaradi tega sem postavil trditev: »Slovenska delegacija se je znašla v delikatnem položaju, v položaju, ki ji je narekoval, da lahko največ doprinese k razčiščenju in pomirjenju« (podčrtal jaz, M. M.), kar povsem drugače zveni kot prejšnja trditev. Z odločno zahtevo sloveaske delegaci- je po enofffi listi bi slovenska Helrfl^ijg stvj_r- o nrJTahko mnogo doprinesla k_..razčiSčenj:u-4n ^- j^nr>tjTŁ\sTJ7~pf^fbrin se, ker slovenisko učitelj- Tffvb uživa ugled i pri srbskem i p^i hrvatslcern učiteljstvu. Da pa je bifehoten nastopTjfno-" žen, govorijo najlepše za to argumenti, ki jih avtor navaja. 3. Predstavniki in pristaši tretje liste, ki so dosledno vztrajali na stališču enotnega na- ¦_j. stopa, so zahtevali eno mesto na skupni kan."^ didacijski listi »stanovske linije« in so v ta ¦; namen tudi predlagali kandidata. Treba je * poudariti, da so pristaši tretje liste skozi vsa t leta dosledno, tudi za ceno težkih žrtev, -V vztrajali na stanovski liniji in se odločno borili za njo, kakor še danes. Če niso bili zadovoljni z dosedanjim svojim zastopnikom v centralni upravi-" so pač imeli za to vzroke. Kandidacijski odbor je njihovo zahtevo odbil. Zakaj? Odgovor na to daje avtor članka v »Odgovorih in pojasnilih«: »Kandidacijski odbor se je postavil na stališče, da se sestavi kandidatna lista tako, da bo z njo manifestirana popolna solidarnost z vsem dosedanjim delom izvršnega odbora.« (Podčrtal jaz, M. M.) To bi se reklo tudi z drugimi besedami, da si je kandidacijski odbor nadel nalogo, preprečiti za vsako ceno, da bi bila kandidacijska lista v svojem sestavu spremenjena ali dopolnjena tudi s predstavniki skupin, ki stojijo sicer odločno na stanovski liniji, vendar pa imajo glede taktike oddvojene poglede. Kaj pomeni tako apriorno stališče, si lahko predstavlja vsak sam, predvsem v tako ostri dinamiki razvoja, ki se odigrava pred našimi očmi. Če se postavimo na tako apriorno stališče, je nevarnost, da pride organizacija na stopnjo, ki je v nasprotju s težnjami učiteljstva in v nasprotju s tendenco splošnega družbenega razvoja. Poleg tega je tako stališče v opreki s osnovnimi načeli demokracije! 4. To apriorno stališče kandidacijskega odbora in pa njegove »moraltie obvezttosti« dajejo prilično jasen vpogled tudi na odnos hrvatske delegacije. Pod takšnimi pogoji in v takih okoliščinah se je bilo res težko pogajati in so bili že vnaprej izključem pozitivni rezultati. Tu je pač vseeno, kakšni so bili odnosi naše sekcije do savske in kakšne obveze je itnelo slovensko učiteljstvo do hrvatske sekcije pred skupšično. Dejstvo je, da so prišli hrvatski delegatje na skupščino, da so na skpupščini aktivno sodelovali vse dotlej, dokler ni prišlo do razcepa ob priliki sestave kandidacijske liste. Čim so ti postavili pri sestavi liste svoje težnje, je pomenilo, da hočejo sodelovati, kar je bila želja vsega učiteljstva. Pa četudi bi se morda pozneje odcepili (za to ni dokazov!), bi to organizacijo postavilo v povsem drugačno luč, kakor pa sedai. 5, iKer je odgovor na moj članek dobll proti moji volji in proti moji želji polemičen značaj in je bil speljan na osebni teren, ko se člankar sklicuje na moje zadtžanje na skupščini, kjer sem kot predsednik društva bil zastopal svoje članstvo, moram tudi na to dati svoj odgovor. Res je, da sta bila zadnji dan skupščine dva sestanka slovenskih delegatov, in sicer prvi na zahtevo nekaterih delegatov, ki so zahtevali, da slovenska delegacija bOstavi odločno zahtevo po enotni listi in ad je treba pri tem eliminiirati vsa osebna trenja, ako so ta v opreki s skupnim nastopom. Na sestanku samem ni prišlo do druge odločitve kot te, da se popoldne delegacija zopet sestane. Ni res, da sem na tem sestanku molčal in da nisem izrazil hobenega mišljenja. Res pa je, da sem po govoru enega izmed delegatov poudarjal moment, kjer ima slovenska delegacija izvršiti važno nalogo in sem zaradi tega nastopil proti predlogu za abstinenco pri glasovanju; pri tefn sem še poudaril, da bi bilo nepravilno, ako bi morali disciplini na ljubo vsi delegati imeti enake poglede in izvajati etlake konsekvence db priliki volitev. Res je tudi, da sem na popodanskem sestanku molčal, in to \i enostavnega razloga, ker je odločitev po govoru predsednika Kumlja že padla. Sam sem po svojem najboljšem preudarku izvajal konsekvence. (Da te osebne zadeve omenjam, mi je neljubo, prisilil me pa je avtor »Pojasnil in odgovora«, kljub temu, da mu je prav dobro znano, v kakem položaju sem se v tistem mo mentu nahajal, in smatram to — prav milo rečeno — za zelo netaktno.) Vodstvo sekcije se v svojem odgovoru opira tudi na delegacijo letošnje državne skupščine, ki je »pokazala vso zrelost« in smatra, da so s tem ovrženi vsi pomisleki za nepravitno postopanje. Prav. Če je pa s tem tudi delegacija in članstvo rešeno razmišljanja o aktualnih pojavih, ki jih je izzvala letošnja državna skupščina, je pa drugo vprašanje. Dogodki bližnje bodočnosti bodo pokazali upravičenost takega stališča. Mencej Martiil