Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via San Daniele, 88 Tel. 41820 - Poštni predal 231 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm MATAJUR GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI Spid. in »bt. postal» II. gruppo - I.P.l. 70% NAROČNINA: Za Italijo: polletna 700 lir -letna 1200 lir - Za inozemstvo: polletna 1200 lir - letna 2000lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 100 lir Leto XX - N. 20 (422) Udine, 28. novembra 1969 Izhaja vsakih 15 dni Jugoslovanski praznik Tudi letos bo sosednja dežela Jugoslavija svečano proslavila svoj nacionalni praznik, 29. november, spomin na ustanovitev nove Jugoslavije sredi viharnih vojnih let 1943. leta v zgodovinskem bosanskem mestecu Jajcu. Jugoslavija je socialistična dežela in federacija enakopravnih republik slovenske, srbske, hrvatske, makedonske, črnogorske in bosansko hercegovske narodnosti. Torej je 29. november tudi praznik sosednje republike Slovenije, s tem pa je tudi v nekem smislu naš praznik, saj smo beneški Slovenci bratje Slovencem onkraj držav- ne meje. Ko pišemo danes, leta 1969., ta uvodnik, ob obletnici rojstva nove Jugoslavije, lahko samo ugotavljamo, kako so se časi spremenili in kako velik napredek je bil dosežen medtem v odnosih med našo republiko in Jugoslavijo. Nedavni obisk našega predsednika Saragata pri jugoslovanskem predsedniku, maršalu Josipu Brozu-Titu pa je predstavljal samo krono vsega, kar je bilo doseženega med našima deželama v zadnjem desetletju. Odprte meje, nenehna rast gospodarske menjave, kulturno in drugo sodelovanje, prijateljski stiki med mesti onkraj meje in ne navsezadnje tudi ne-številni prijateljski stiki med našimi in jugoslovanskimi državljani, vse to nedvomno priča o visoki stopnji soglasja, prijateljstva in medsebojnega razumevanja med deželama z različnima družbenima sistemoma, a ju vseeno povezuje, poleg odprte meje, tudi /demokratična volja, želja po miru in mirnem sožitju v tem delu srednje Evrope. Jugoslovanski narodi praznujejo danes svoj praznik v ustvarjalnem elanu, v še večji borbi za uresničitev gospodarske reforme, ki naj prinese njihovi deželi gospodarsko stabilnost, napredek v industriji in višjo Življenjsko raven, na drugi strani pa je Jugoslavija danes ena izmed tistih dežel na svetu, ki se v zunanji politiki odločno in neomahljivo bori za miroljubno sožitje med narodi, za pravice, naj sleherni narod sam odloča o svoji usodi in za to, da je mir na svetu tista predragocena dobrina, ki zagotavlja življenje na našem planetu, mirno ustvarjanje in prijateljske odnose med vsemi državami in narodi sveta. Zato ob jugoslovanskem državnem prazniku iskreno čestitamo bratom v Sloveniji in vsem jugoslovanskim narodom, da bi srečno gradili naprej svojo prihodnost in se tako, kot doslej, borili Z a mir in socialno pravičnost na svetu. DEŽELNA KONFERENCA O Ne samo proučiti pojav naše ekonomske emigracije temveč tudi najti odgovor na rešitev tega vprašanja Konference se bodo udeležili tudi številni predstavniki izseljenskih združenj v tujini Zakaj niso povabili tudi Združenja slovenskih izseljencev iz Furlanije-Julijske krajine Emigranti bodo najbolj konkretno osvetlili to boleče vprašanje naše dežele 13. in 14. decembra bo v Vidmu, v dvorani Ajace, deželna konferenca o izseljevanju. Vsekakor bo to zelo pomemben dogodek, ne samo za našo deželo in naše mesto, temveč tudi za naše številne ekonomske emigrante, ker bodo na posvetovanju skušali odgovoriti na vrsto vprašanj, ki že dolgo pretresajo ljudi, živeče v teh krajih. Zato bodo skušali na posvetovanju predvsem preučiti podrobno pojav ekonomske emigracije v Furlaniji-Julijski Krajini v vseh njegovih oblikah ter skušali ugotoviti izvor ter posledico tega pojava in se- veda poiskati tudi odgovor na rešitev tega perečega danes že skoraj zastrašujočega pojava. Jasno je, da ima pojav ekonomske emigracije iz naše dežele, iz naše pokrajine pa še posebej, svoje korenine prav v ekonomski nerazvitosti našega področja. Zato bo morala konferenca odgovoriti tudi na vprašanje vrednotenja dela naših ljudi ter njihovih delovnih zmogljivosti. Te zagotovo so, samo treba jih je pravilno, s posluhom in načrtno usmeriti na pot do pravega in resničnega gospodarskega napredka in razcveta. Namen konference v Vidmu je vsekakor tudi v tem, da bi «dežela prisluhnila glasu izseljenskih delovnih množic, kar naj bi pomenilo prvi instrument za uresničevanje deželne politike o emigraciji». Zato je logično, da na pristojnem mestu preučujejo zakonski ukrep o ustanovitvi deželne konzulte za izseljeni- štvo, ki naj bi skrbela za raznovrstne pobude v korist izseljencem in njihovim družinam ter tako zavrla žalostni pojav izseljevanja v socialno in gospodarsko znosnem merilu. Na posvetovanju o izseljevanju bodo prebrali štiri referate. Dr. M. di Palma z rimske univerze bo govoril «O posledicah izseljevanja v gibanju zaposlenosti in brezposelnosti v Furlaniji-Julijski krajini», prof. L. Frey z milanske katoliške univerze bo imel referat na temo «Odnos med izseljevanjem in procesom industrializacije», prof. F.de Marchi s tržaške univerze bo poročal o «Človeških in gospodarskih problemih izseljencev in njih družin», medtem ko bo zadnji referent, profesorica C. Assanti, prav tako s tržaške univerze, razpravljala o «Vsedržavnih in deželnih zakonodajnih ukrepih v prid izseljencev». Sprva je med našimi emigranti obstajala bojazen, da bi se deželna konferenca ne spremenila preveč v akademsko in univerzitetno razglabljanje, ki bi ostalo samo pri sklepih in ugotovitvah na papirju. Vendar pa nas v tem primeru tolažita dve dejstvi: v organizacijskem odboru je namreč cela vrsta ljudi, ki bodisi v vladi, bodisi v parlamentu ali pa v sindikatih odgovarjajo za izseljenska vprašanja. Njihova prisotnost na konferenci bo vsekakor dragocena in bo lahko marsikaj konkretnega prispevala k razpravam in poročilom znanstvenikov, glavnih referentov na konferenci. Drugo, še pomembnejšo dejstvo za uspeh konference pa bo vsekakor prisotnost številnih predstavnikov naših izseljenskih združenj v tujini. Le-ti bodo nedvomno, zelo konkretno in stvarno, osvetlili to boleče vprašanje naše dežele 'in zagotovo predlagali vrsto do- brih predlogov in ukrepov, ki naj vsaj začno omejevati, če že ne v kali preprečevati naš največji problem, ki mu preprosto pravimo ekonomska emigracija. Žal organizatorji niso povabili na konferenco tudi predstavnikov slovenskih izseljencev, ko vendar vedo, da obstoja Združenje slovenskih izseljencev iz Furlanije Julijske krajine, ki ima sedež v švicarskem mestu Yverdo-nu in 12 odsekov drugod po Švici. Kljub temu pa moramo le ugotoviti, da so bili naši ljudje le posredno povabljeni na konferenco, če upoštevamo, da so številni naši rojaki na tujih tleh vključeni v druge emigrantske organizacije, ki bodo zastopane in so bile povabljene na konferenco v Vidmu. Sicer pa je pri vsem tem morda najvažnejše, da bi bila konferenca v Vidmu uspešna, da bi premaknila emigracijski problem z mrtve točke in začela razreševati vprašanja, ki so še kako pomembna prav za naše ljudi. IZ NADIŠKE DOLINE Ureditev panoramicne ceste v Tarčetu BRIŠČE v Končno lahko upamo, da bodo kaj napravili tudi na desnem bregu Nadiže, ki je tudi lep in morda še bolj privlačen in zanimiv kot levi. Vasice se tu skrivnostno skrivajo med gostim zele- Nadiški dolini. Vasica je bila nekdaj važna strateška točka in so se tu večkrat srečale sovražne bojne čete. Mnogi mislijo, da se zaradi tega imenuje del vaškega polja «Tepeno polje». ................................................. uiiinmnuHmHmmmumHimtHnimiHmumuuuiiHnititmmmmHMHmiHimHHHMiiHHu P0 IVAŠIII VASEH l\ DOLINAH KONKRETNE ZAHTEVE OBČINSKIH MOŽ IZ BRDA Vprašanje je, če bodo te minimalne zahteve rešile ekonomsko - socialne probleme Terske doline - Zahteve so zelo konkretne, številne in nujne, vendar bo treba še marsikaj storiti za gospodarski razvoj tega področja O Terski dolini, o Brdu, problemih Učje, mednarodnega mejnega prehoda na tem področju in še o marsičem drugem smo žo večkrat pisali na straneh našega časnika. Opozarjali smo in danes spet opozarjamo na ekonomske in socialne probleme Terske doline, ki bi jih bilo za začetek moč reševati z minimalnimi investicijami, dobro voljo in predvsem z omilitvijo, če že ne z odpravo tako imenovanih vojaških služnosti. Le-te namreč odločilno zavirajo sleherni napredek tega področja, ki ima zlasti na turističnem torišču neverjetne in odlične perspektive. Spomnimo se samo dejstva, da pred- stavlja Ter s svojimi bistrimi vodami idealne pogoje za alpski ribolov, da planinsko področje Terske doline nudi alpski turizem, tesno povezan z odličnim zrakom, podnebjem in mirom, da je končno tu tudi mednarodni mejni prehod pri Učji, ki bi lahko več prispeval k turizmu te doline, hkrati pa seveda tudi k njenemu ekonomskemu napredku in razvoju. In prav ta, lahko bi rekli, obupna ekonomska situacija prebivalcev Terske doline, je prisilila skupino občinskih mož iz Brda, da je sklenila sklicati izredno sejo občin- skega sveta. V bistvu pa gre za to, da čedalje večje izse- ljevanje s hribovitega področja Terske doline ter social-no-ekonomski položaj odkrivata vse tiste realne težave nekega ekonomskega in socialnega razvoja, ki si ga prebivalci tega področja želijo in ga tudi pričakujejo. Podpisniki zahteve po izrednem sklicanju iščejo namreč formulo, ki naj bi razgibala situacijo in predlagajo demokratično razpravo o naslednjih problemih: natančnejšo opredelitev krajevnih pogojev glede potrebe po subvencijah na podlagi deželnega zakona; poudarek na jasni sodbi o položaju kmetijstva in živinoreje glede na nedavno odločitev deželne vlade o prenehanju enakih prispevkov za vzrejo posameznih in kolektivnih govedi, za modernizacijo zadružnih mlekarn, za nakup živinske krme, umetnih gnojil tja do prispevkov za to, da bi zboljšali poučnoi-zobraževalno aktivnost pri racionalizaciji in napredku kmetijstva. Dalje je tu zahteva po poštni službi na področju občine, kar terjajo prebivalci in so za to zainteresirani. Tu je dalje treba sistematizirati hidrogeološko strugo Tera na področju Tera za boljšo ureditev njegovega desnega brega glede perspektive turističnega razvoja področja, ki se zanima za dežel-(Se nadaljuje na 2. strani) njem, potem je tu znamenita Landarska jama, pa «la-štre», okoli katerih so se zbirali naši očetje, vas Laze, kjer je živel protagonist Bevkovega romana «Kaplan Čedermac» itd. Čeprav so tu vse te zanimivosti, izgle-da desni breg Nadiže danes nekam zapuščen, posebno kar zadeva ceste, ki so vse izredno slabe in zato se jih izletniki najraje izogibajo. Sedaj pa se bo tudi tu nekaj obrnilo na bolje. Prav v teh dneh so pričeli z urejanjem panoramične ceste, ki jo imenujejo tudi tarčetska cesta, ker poteka preko Tar-četa in potem naprej v Ofjan in Vrh (Spignon). Stroški za to delo bodo znašali 55 milijonov lir, ki jih bo delno vzela v breme pokrajina, ostalo pa podbone-ški komun. KERAMIKA IN PEČARSTVO LJUBLJANA, OPEKARSKA 13 keramika in pečarstvo Ljubljana, Opekarska 13 Proizvodni in prodajni program: Samotni izdelki - Samoterska dela - Keramičarsko - Pečarska dela - Trgovina na veliko In malo - Zastopanje inozemskih firm -Uvoz-izvoz ■£S£$m& Važne novosti videmskega v izvajanju sporazuma REZ IJA Dela na Kalvariji Odslej neomejeno število prehodov s prepustnico - Obmejni prehodi bodo odprti delj časa — Predlogi za vzpostavitev novih avtobusnih prog Pretekli teden se je v Novi Gorici končalo zasedanje stalne mešane italijansko-jugoslovanske komisije za izvajanje videmskega sporazuma o malem obmejnem prometu. Na tem zasedanju je najpomembnejši doseženi sporazum, ki omogoča koristnikom maloobmejnega prometa neomejeno število prehodov na sosednje ozemlje, namesto dosedanjega omejenega števila štirih prehodov mesečno. Med drugim se je mešana komisija odločila odpreti nov po- morski prehod za maloobmejni promet v Umagu in tudi prekvalificirati dosedanji sezonski prehod Plešivo v Brdih v stalni prehod druge kategorije. Komisiji sta se nadalje dogovorili, da bodo zaradi naraščanja prometa čez državno mejo uvedli več novih avtobusnih prog. Za Beneško Slovenijo bo najvažnejša ona, ki bo povezovala Anhovo-Golo brdo in Čedad, za Kanalsko dolino pa proga Soča - Bovec - Predel -rudnik Rajbelj. Če bodo iz italijanske strani te predlo- iiimimiiiitiimiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiimiimimiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiimi' Po naših vaseh in dolinah ni prispevek v tem smislu in tudi za prispevek družbe za gorsko gospodarstvo; rekonstrukcijska dela in obnovitev ceste, ki povezuje Brdo-Hra-stje s Terom proti Klancu, katero ogrožajo plazovi, razpoke in usadi; razširitev ceste Zavart - Ter: sistematizacija ceste do Sedlišč; dalje odstranitev nevarnosti pri vstopu na cesto, ki povezuje področje Muzcev z dolino (manj kajo namreč varnostne pregrade pri vstopu na most] ; sistematizacija in asfaltiranje ceste, ki vodi na Muzce; tu je končno tudi potreba po signalizaciji glede zapore ceste Muzci-Tanamea s strani vojaških oblasti glede na pogoste vaje s strelnim orožjem; in končno zahteva družbi ENEL, da bi ojačila električni daljnovod, ki služi za področje Sedlišč. Zahteve občinskih mož iz Brda so torej zelo konkretne, hkrati pa nam najbolje orisu-jejo položaj, ki je nastal na tem področju. Vsekakor de- (s prve strani) žela ne bo smela imeti gluhih ušes za zahteve Brda in Terske doline, saj so konkretni problemi v nekem smislu lahko rešljivi in ne terjajo velikih materialnih sredstev. Sicer pa so to le drobnarije v primerjavi, kar bi bilo še potrebno storiti v Terski dolini. Zahteve občinskega sveta v Brdu, konkretne in dokaj nazorne, pa so v nekem smislu le minimum tistega, kar bi bilo treba najprej storiti za Tersko dolino in njeno prebivalstvo. Vprašanje je, če bi tudi uspešna rešitev vseh teh problemov vsaj zavrla izseljevanje in opustelost tega področja, predvsem hribovitih predelov, kajti, in to smo že večkrat poudarili in zahtevali, minimalne zahteve in njihova uresničitev še zdaleč ne rešuje kompleksno izredno težavnega in hudega ekonomsko socialnega položaja, ki ni značilen samo za Tersko dolino, temveč za vse doline in vasi Beneške Slovenije. Končno so zaključili z deli na Kalvariji, ki so jih pričeli pred dvema letoma in tako je bila v nedeljo, dne 2. novembra, slavnostna otvoritev, katere se je udeležilo izredno dosti ljudi. Kalvarija je sedaj zares lepo urejena; vsaki vasi ali večjemu zaselku je posvečena ena od 14 kapelic, ki so postavljene na griču, na katerem je cerkvica. Ta cerkvica je posvečena vsem padlim in pogrešanim v vojni, katerih je 160 in so njihova imena vklesana v marmor. Cerkvica je bila zgrajena še leta 1818, to je še predno je bilo zgrajeno današnje pokopališče. Zvonovi bodo sedaj zvonili vsak večer v spomin vsem padlim rezijanske doline. Nov mostiček čez Barman Pred nedavnim so postavili preko hudournika Barman nov mostiček, ki povezuje področje Liščec in Gozda preko Krnic z obmejnim prehodom v Učji. Ta mostiček je tipa «Bayle» in zato je komunska administracija sedaj prosila deželo, da bi zgradila novega in sicer betonskega, ki bo bolj stabilen. Smrtna prometna nesreča Vso rezijansko dolino je zelo pretresla prometna nesreča, ki je terjala življenje 55-letnega Venanzija Močnika. Nesreča se je dogodila dne 7. t.m. okoli 17 ure na cesti med Rezijuto in Možnico. Venanzio Močnik se je peljal z avtomobilom, ki ga IZ KANALSKE DOLINE V Rablju je nujno potrebno razširiti pokopališče Pokopavali bodo zopet na starem pokopališču, ker je novo pretesno - Stroške za prenos posmrtnih ostankov ho prevzela nase Irhiška občina ge potrdili, potem bodo predlagane nove avtobusne proge odprli že prihodnje leto. Na zasedanju so tudi ugotovili, da maloobmejni promet poteka izredno ugodno in da je tak sporazum, kakršen je videmski, prav gotovo najsodobnejši način reševanja dvolastniških vprašanj na meji v Evropi. Meja med Italijo in Jugoslavijo je dolga 225 kilometrov in vzdolž nje pride povprečno na vsake štiri kilometre po en prehod, vseh je namreč 56. Na italijanski strani je 520 tisoč upravičencev do prepustnic po videmskem soorazumu, na jugoslovanski pa 170 tisoč. Leta 1965 je bilo v okviru maloobmejnega prometa 13 milijonov prehodov v obe smeri, leta 1966 že 22 milijonov in lansko leto 26 milijonov prehodov. Najnovejša odprava omejitev potovanj preko meje s prepustnicami pa bo število prehodov še močno povečala. Videmski sporazum, ki je bil podpisan pred štirinajstimi leti, ustvarja prav gotovo ugodne pogoje za mirno sožitje prebivalstva na tej in oni strani državne meje, ki je danes, lahko rečemo, samo še simbolična. Tako odprte meje, kakor je meja med Italijo in Jugoslavijo, ni namreč nikjer na svetu. BRDO v Terski dolini leži ob vznožju precej visokega hriba. Od tu vodi cesta proti Sedliščem in Viskorši ter dalje v Krnahtsko dolino Zadnje čase se pri nas povsod mnogo razpravlja o rabeljskem pokopališču, posebno še, kar je o njem pisal tudi nek avstrijski časopis. Pokopališče je namreč postalo tako tesno, da ne vedo kam več pokopavati. Proti jugu ga nikakor ne morejo razširiti, ker je svet hribovit in skalnat in zato bi bili ne samo stroški izredno visoki, ampak bi naleteli tuli na velike težave pri kopanju grobov. Proti severni strani ga tudi ne morejo širiti, ker bi se preveč približali stanovanjskim hišam (zakon pravi, da mora biti pokopališče vsaj 200 metrov oddaljeno od hiš), poleg tega pa so v tisti bližini tudi športne naprave (ski-lift). Tudi prekopavanje ni več možno, kajti tudi za to so posebna pravila: truplo mora biti v zemlji najmanj deset let ore dno se v isti grob pokoplje drugega. Ker ni nobenega drugega izhoda, je občina sklenila, da bodo preuredili staro pokopališče, kjer so pokopali zadnjega človeka pred 18 leti. Tudi tu je zemlja zelo kamenita in trupla slabo je vozil njegov vaščan 25-letni Anseimo Quaglia, ki stanuje v Gorici. Cesta je bila vlažna in nekoliko poledenela in zato avto ni bil stabilen in je trčil ob debelo drevo. Močnika so takoj prepeljali v tolmeško bolnico, ki je pa že med prevozom umrl, dočim je Quaglia dobil le lažje poškodbe in je ostal na zdravljenju v bolnici v Huminu. Smrtna kosa Dne 30. oktobra smo polo- žili k zadnjemu počitku 58-letnega Graziana Močnika iz Osojan, ki je po kratki bolezni umrl v videmski bolnici. Na pogrebu je bilo zelo dosti ljudi, kajti rajnki Graziano je bil poznan daleč okoli in tudi vsem zelo priljubljen, ker je bil pošten in deloven človek. Zapušča v veliki žalosti ženo in sina, katerima izrekamo naše globoko sožalje. llllllllllltllllllllllllllillllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIII 111111111111111111111111111111111111111 AHTEN Naraščanje hudournikov Zaradi močnih nalivov v preteklih dneh so zelo narasli hudourniki, ki tečejo po ozemlju ahtenskega komuna in posebno še Malina. Po navadi je rad prestopal bregove potok, ki teče skozi vas Rekluž, a odkar so utrdili njegov obrečni nasip, teh nevarnosti ni več. Malina sicer kar lepo teče v svoji strugi tja do Ahtna, a bolj naprej je že na večih krajih pričela izpodjedati breg in zato preti stabilnosti ceste, ki veže Ahten z Vidmom. Komun je o nevarnosti takoj obvestil pristojne organe, ki so tudi takoj odgovorili, da bodo Malino nadzi- rali in itervenirali, če bo potrebno. Na komunu se je zrušil strop Poslopje, kjer ima svoj sedež komun, se je začelo rušiti. Pretekli teden se je vdrl strop in opeka in omet so zgrmeli v spodnje pisarniške prostore. Na srečo ni zadelo nikogar, ker so pravočasno vsi zbežali. Komun je že zdavnaj zaprosil deželne organe za intervencijo, da bi dobili podporo za gradnjo nove komunske hiše, a do danes niso od nikoder dobili še nobenega odgovora. Staro zgradbo je sedaj zrahljal še dež in tako bi kmalu prišlo do katastrofe. trohne in zato bodo izkopali vso zemljo za poldrug meter in jo odpeljali, na njeno mesto pa bodo pripeljali novo zemljo in ker bodo odstranili tudi zid, ki loči sedaj novo pokopališče od starega, bo nastalo eno samo veliko pokopališče. Posmrtne ostanke bodo položili v posebne zabojčke in jih po želji sorodnikov pokopali v družinske grobnice. Vse to bo na občinskega stroške. 26 milijonov lir za javna dela Po dolgem času, po dolgih prošnjah namreč, bodo končno uredili tudi ceste v Naborjetu in v Ovčji vasi. Dežela je prav te dni dala še 10 milijonov lir (prej jih je dala že 16), da bodo sedaj ojačili tudi električno javno razsvetljavo v Ukvah in v Ovčji vasi. V teh dveh vaseh je bila električna luč napeljana še leta 1928. in od takrat se ni ničesar izboljšalo in zato bo to delo več kot potrebno saj služi luč ne samo domačinom, ampak tudi tujcem, kajti turizem je tu na dokaj visoki stopnji. 11^0 ***** JE$£N PR12t^JICA ZLATA NARAVNA RAVJA bogata I He l Unica tovarna žičnih in plastičnih mrež Sodražica Stev 20 ------------------« MATAIUR --------------- PETDESETLETNICA SLOIENSKE CNIVEUZE Stran 3 if**. Tovarna volnenih izdelkov «4 *