Ptuj, četrtek, 26. aprila 2007 letnik LX • št. 33 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR (280 sit) Natisnjenih: ^ 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 V Štajerski PARfiV MNTERSPAR[(V V SPARU DOBITE VELIKO VEC, NE SAMO NIZKIH CEN! POMLADNO PRESENEČENJE _f Odkrijte svoj paket -pripravite vozilo na pomladi TEHNIČNI PREGLEDI DOMINKO Dominko d.o.o., Zadruini trg 8f 2251 Ptu[ 02/788 11 75, 788 11 74, 788 11 68 Piš~an~ja žar ploš~a pakirano, Pivka, 1 kg Kruh Dolenc postrežno, Pekarna, Grosuplje, 1 kg redna cena € 1,75 Kumare poreklo Španija, 1 kg Ajvar polpeko~, Natureta, 540 g redna cena € 2,08 347,48 SIT 860,31 SIT 234,85 SIT €1,45 Dobrodošli v hipermarketu t® ORMOŽ na Opekarski c. 2! Ponudba velja od 25.4. do 8.5.2007 oz. do prodaje zalog. Preračuni v SIT so informativni in so izračunani po tečaju zamenjave 239,640 SIT = 1 EUR. SPAR SLOVENIJA, d.o.o., Ljubljana, Letališka cesta 26 www.spar.si TRGOVINA, MOKTAZA •vodovod • centralna kurjava • plinske instalacije • kopalniška oprema _ • keramične ploščice d.o.o. L.. OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90 Tenis Zoran Krajnc • »Turnirja z nagradnim skladom 1500 evrov pri nas še ni bilo« Stran 17 Nogomet NK Drava • V nedeljo z Ajdovci potrditi zmago iz Kopra Stran 16 je bilo kar nekaj ■ tivnemu Foto: Martin Ozmec Vabilo naročnikom Štajerskega tednika: bobbobošu na 19. maja 2007 Izrazite kupon skupaj s svojim naslovom, ga prilepite na dopisnico in pošljite na naslov: Radio-Tsdnik Ptuj Raičeva ulica 6 p.p. 95, 2250 Ptuj Med prijavljenimi naročniki bomo izžrebali 300 potnikov 4. vlaka zvestobe. i Po mestni občini Ptuj • Svetniki županu vse bolj gledajo pod prste Stran 4 Po naših občinah Gajevci • (Daljno-vodna) karavana pa gre dalje ... Stran 5 Po naših občinah Po naših občinah Črna kronika Žetale • Žetalčani Markovci • Za- Nova vas • Serija že pripravljajo salo- donele nove orgle požarov - vzroki še nitke za odvoz Opus 91 neznani Stran 32 Stran 7 Stran 32 Obvestilo Zaradi prvomajskih praznikov Štajerski tednik v torek, 1. maja, ne bo izšel. Naslednja številka tako izide v petek, 4. maja. Prijetne praznike vam želimo! Ormož • Občina šest let ni pogrešala stanovanj Pobirali najemnino za tuja stanovanja V zgodbah o denacionalizaciji se zdi, da smo slišali že vse možne in nemožne variante. Ko boste prebrali zgodbico iz Ormoža, boste vedeli še eno več, a še vedno vam ne bo jasno, kako občina dolgih šest let ni pogrešala svojih petih stanovanj (?). Celotna zadeva je prišla na dan na nedavni seji občinskega sveta, ki je sprejel sklep, s katerim je popravil napako. Gre za zgradbo v Vrazovi ulici 1 v Ormožu, kjer je bila denacionalizacijskim upravičenkam Okrajni posojilnici Ormož, Hranilnici in posojilnici Tomaž in Hranilnici Središče ob Dravi, katerih pravni naslednici sta danes Kapitalska zadruga, z. b. o., in Deželna banka Slovenije, d. d., v postopku denacionalizacije z delno odločbo Upravne enote Ormož z dne 14. aprila 2000 v last in posest vrnjen del stavbe v Vrazovi 1. V naravi je to poslovno-stano-vanjska zgradba, v kateri še ni urejena etažna lastnina in je v solastništvu občine Ormož, ki je večinski lastnik. V pritličju se nahaja poslovni prostor (167 kvadratnih metrov), ki je v lasti Republike Slovenije - bivši SDK. Del zgradbe, v izmeri 30 kvadratov, pa naj bil last Kapitalske zadruge in Deželne banke Slovenije. In tukaj se je zadeva zapletla. Pomota se je zgodila po izdaji odločbe, ko je občina S cestne strani nudi zgradba dokaj soliden videz. Uvodnik Kdor ne dela ... Pred vrati so spet prazniki, med njimi tudi mednarodni praznik dela 1. maj, ki ga delavci praznujejo po svetu že od leta 1890, ko je kongres 2. internacionale v Parizu leto pred tem priporočil ta dan za delavski praznik. 1. maj pomeni simbol mednarodne solidarnosti vseh delavcev in je spomin na dogodke, ki so se zgodili v začetku maja 1886 v Chicagu. Delavci so namreč takrat postavili zahtevo po 8-urnem delavniku, vendar jih je pri tem ovirala policija. V spopadu je bilo ubitih več ljudi, pet delavcev je bilo obsojenih na smrt. Vsakoletne demonstracije na 1. maj v spomin na čikaške dogodke so prerasle v proslave, ki so postale oblika delavskega boja. Tudi v Sloveniji je bil to popularen praznik, od leta 1948pa uzakonjen kot državni praznik. Praznovanja 1. maja so bila izrazito politična obarvana, saj delavcem ni šlo le za priznanje delavskega praznika, ampak za politične pravice. Na vsakoletnih shodih so govorniki poudarjali aktualne politične dogodke in politične boje, kljub temu ta praznovanja niso prinašala nacionalnih sporov, ampak razredna nasprotja. In kaj je 1. maj danes? Danes to ni več praznik dela in na ta dan tudi ni več čutiti razrednih nasprotij. Pomembno je, da zvečer pred praznikom gremo na kre-sovanje, globoko pogledamo v kozarec in pozabimo na vse tegobe, ki nam jih povzročajo delodajalci. Samo ugibamo lahko, koliko 1. majev bomo še praznovali, da se bodo delavci ponovno znali združiti in se bodo spontano pričeli boriti za delavske pravice brez sindikatov, saj njihovi dobro plačani aktivisti delavcem mečejo samo pesek v oči, češ da se borijo za njihove pravice. Zmago Šalamun Ormož denacionalizacijski-ma upravičenkama pomotoma predala vsa stanovanja, ki jih ima v lasti na Vrazovi ulici 1. Napake, pri kateri je v igri čez 500 kvadratov, ni nihče opazil. Tako je Deželna banka v času od 1. avgusta 2000 pa do konca leta 2006 pobirala najemnino od petih stanovanj, ki v resnici niso bila njena last. V tem času je pobrala za 4,5 milijonov tolarjev najemnine, stroški vzdrževanja in drugi stroški za zgradbo pa so znašali 2,6 milijona tolarjev. Da bi zadevo nekako rešili in neljubo napako popravili, so sklenili poravnavo, s katero se denacionalizacijski upravičenki odpovedujeta oziroma umikata zahtevo za vračilo 30 kvadratov v Vrazovi ulici 1. Občina Ormož pa se odpoveduje plačilu razlike med pobrano najemnino za stanovanja v tej zgradbi in stroški vzdrževanja v višini 1,9 milijona tolarjev. Zanimivo pa bo tudi, kaj se bo z zgradbo dogajalo v pri- Balkon je nevaren in nujno potreben obnove. Morda se bo sedaj, ko so urejene lastniške zagate, našel kdo, ki ga bo popravil? hodnosti. S cestne strani daje zgradba soliden vtis, povsem drugače pa je na dvoriščni strani, kjer se zdi, da se bo balkon vsak čas zrušil. Občina se letos namerava posloviti od vseh stanovanj, za katere bi stanovalci pokazali interes, da jih odkupijo in obnovijo. Potencialni kupec bi lahko bil tudi stanovanjski sklad. Viki Klemenčič Ivanuša Sedem (ne)pomembnih dni Kdo govori grdo Zunanji minister dr. Dimitrij Rupel iz daljne Južne Amerike (kjer je na uradnem obisku) sporoča, da so »zadnje čase vedno bolj izzivalne zgrešene podobe, ki jih imamo o sebi, o svoji preteklosti, o tujini, in nekatere zgrešene podobe, ki jih imajo drugi o nas ...« Dr. Rupel sicer ugotavlja, da so »tujci do Slovenije sicer večinoma prizanesljivi. V primerjavi z drugimi nekdanjimi »vzhodnimi«, »balkanskimi« ... državami se jim zdimo prav dobri. Vendar se je v zadnjem času nabralo kar nekaj tujih kritik. V nekem trenutku so pozabili pohvale v zvezi z vstopom v EU in NATO, v zvezi s predsedovanjem OVSE, v zvezi z gospodarskimi dosežki za uvedbo evra in s predsedni-kovanja EU leta 2008. Tako smo bili - celo v poročilu ameriškega zunanjega ministrstva - deležni opominov v zvezi z Romi in z »izbrisanimi«. Najbolj zanimivi pa so očitki, da v Sloveniji ni prave svobode izražanja oziroma, da se pojavlja cenzura. Nekateri domači politiki so v zvezi s tem uporabili močne besede: od »katastrofalnosti« do »totalitarizma«. Toda zdaj prihajajo ti domači izdelki med nas iz tujih ust. Začeli smo uživati izdelke, ki so bili narejeni v Sloveniji.« In to najbolj skrbi našega zunanjega ministra. Ne vem, ali minister o vsem tem razmišlja predvsem tedaj, ko je daleč od doma in ko v prostem času (?) nima početi kaj drugega. Vsekakor pa je to prvorazredno domače politično vprašanje, ki lahko - premalo razjasnjeno in premalo precizirano - povzroči številne (neprijetne) notranje in zunanjepolitične posledice. Predvsem bi moral minister dr. Rupel s svojim aparatom na zunanjem ministrstvu že zdavnaj poskrbeti za razvidno in prepričljivo interpretacijo kritičnih ocen iz tujine, za njihovo (samokritično) potrditev ali pa (argumentirano) zavrnitev. Vsekakor se vse skupaj ne more začeti in končati zgolj z ministrovim (zasebnim?) oglašanjem v časopisu. Svoja južnoameriška »spoznanja« o Sloveniji je namreč zapisal v sovji kolumni v sobotni številki Dela. O tem, ali v Sloveniji ni »prave svobode izražanja«, vsekakor ne kaže razmišljati in razpravljati zgolj z vidika nekakšnega »za-rotništva« in vnaprejšnjih slabih namer. Ena izmed naših prepoznavnih demokratičnih legitimacij mora biti predvsem tudi naša sposobnost in pripravljenost, da brez kakršnihkoli predsodkov in prikrivanj javno govorimo sebi in vsem drugim tudi o svojih pomanjkljivostih, napakah, o vseh pojavih nedemokratičnega ravnanja. To mora biti kratko malo naša pravica, način našega delovanja. V takšnih razmerah pa je seveda normalno (in zaželeno), da nas tudi drugi opazujejo in presojajo na isti način. Odprtost v Evropo in v svet razumem predvsem tudi kot maksimalno odprto (in iskreno) komuniciranje o vsem, kar vpliva na (ne)- demokratičen način skupnega bivanja. S tega vidika je prav presenetljiva »skrb« slovenskega zunanjega ministra zaradi »neprizanesljivosti« do Slovenije, kdo pa smo, da bi potrebovali kakšno posebno priza-nesljivost (in od koga) tedaj, če ga resnično lomimo? Ali ni predvsem naš interes, da slišimo čim bolj neposredno (in iskreno) ocene o naših ravnanjih, o naših uspehih in pomanjkljivostih? Tisto, kar je slabo za nas, v načelu ne more biti dobro za druge, ki nas opazujejo in ocenjujejo. Zakaj zaradi Evrope in sveta ne bi smeli biti kritični do posameznih notranjih razmer in zakaj naj bi bili tisti Slovenci, ki o njih »grdo« govorijo v tujini, vnaprej nekakšni sovražniki in ljudje slabih namer? Vznemirjanje dr. Dimitrija Rupla je povsem nepotrebno, njegovo primerjanje (slovenske) države s podjetjem na svetovnem trgu pa dokaj ponesrečeno. »Namesto, da bi - kakor vsako podjetje, ki hoče biti uspešno - širili informacije o svojih dosežkih, in namesto, da bi tehtno in zbrano ugovarjali dezinformacijam, ki jih širijo konkurenčne firme, povešamo glavo pred očitki, ki smo jih »sami« sprožili. Očitki so se okrepili in zaživeli živahno življenje. Zdaj prihajajo k nam po ovinkih in od posrednikov, ki o Sloveniji nimajo pojma,« ugotavlja dr. Rupel. Veliko priročnejše (in pomembneje) bi bilo, če bi nam konkretno povedal, kaj je narobe z ameriškimi in evropskimi očitki slovenskim oblastem v zvezi z njihovim odnosom do Romov in tako imenovanih »izbranih«, pa kateri novinarski teksti in izjave - po njegovem mnenju - škodijo ugledu in interesom Slovenije v Evropi in po svetu. Tako bi se lahko vsaj pogovarjali in natančneje ločili »informacije« in »dezinformacije«. Tako na splošno pa je vse pomešano in v takšnih razmerah se pravzaprav zares najbolje godi tistim, ki s svojim delovanjem morda resnično ne mislijo in ne želijo najbolje. Namesto tega dr. Rupel ponuja zalo problematično in skrajno posplošeno razlago in pojasnilo: »Slovenija se na žalost še vedno bojuje s paradoksi iz socialističnih časov in iz tranzicije. Zanimiv paradoks je, da so se najostrejši kritiki današnje vlade politike svojega dela naučili v časih brez politične konkurence. Takrat so brez težav ali predsodkov proizvajali režimsko propagando ...« Jak Koprivc Foto: vki Foto: vki Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik. si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (150 tolarjev) (za naročnike 0,50 EUR [150 tolarjev]), v petek 1,17 EUR [280 tolarjev]. Celoletna naročnina: 85,34 EUR [20.440 tolarjev], za tujino (samo v petek) 112,84 EUR [27.040 tolarjev]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Ormož • Odgovor na trditve Štefana Čelana v Štajerskem tedniku Ormožani in Ptujčani se v glavnem razumemo (2.) Zaradi objektivnega informiranja in ponazoritve nekaterih metod dela, s katerimi so nekateri Ptujčani želeli podjarmiti Ormož, mi pa smo v interesu naših občanov ustvarjali pogoje za enakomerni napredek, želim prvenstveno zavrniti Čelanovo podtikanje, da sovražim Ptuj in MO Ptuj! Nikoli in nikjer nisem tega izjavil ali kaj v tej smeri storil. Če sem uporabljal termin Ptuj ali Ptujčani v slabšalnem pomenu besede, sem vedno imel v mislih najmanj tri (Miroslav Luci, Lidija Majnik, Štefan Čelan) in največ šest znanih predstavnikov Ptuja, ki so dokazljivo v preteklosti delovali ali še delujejo proti interesom Ormoža. So pa mnogi bili pripravljeni sodelovati (Milan Čuček, Lojze Arko in mnogi drugi). Če si je Čelan dovolil primerjati me z Miloševičem, s tem v resnici želi zakriti nesporno dejstvo, da se ravno on obnaša kot vla-dika/vožd. V kolikor bi lahko ilustriral obnašanje vožda s številnimi samoiniciativnimi reakcijami Ptujčanov, ki me kličejo in mi pišejo v zadnjem času po objavi Čelanovega intervjuja in me informirajo o stvareh in njegovih dejanjih, bi mu verjetno kljub njegovi samozadostnosti ne bilo prav prijetno. Sam na tiskovni konferenci nisem nikogar žalil, ampak le opozoril na razprodajo ormoških interesov in nepoštene namere Čelana, ki mu Sokovo nepoznavanje problemov in prislovično zaničevanje vsega, kar smo naredili v preteklosti, pride prav za njegove prozorne zvijače, za katere misli, da so rezultat njegove visoke inteligence. S pojavo Soka je pač našel zaveznika proti namišljenemu sovražniku. Hitra cesta Ptuj-Ormož bi že lahko bila zgrajena Že samo vprašanje novinarke potrjuje domnevo o zreži-ranem intervjuju, še zlasti ko govori o pričakovani "moji reakciji" in ko vprašuje "kakšne rešitve ponuja MO Ptuj?". Iz tega se vidi, da ne gre za slučajno nezbranost ali pomanjkanje samokontrole Čelana, ampak za zavestno diskvalifikacijo ob očitnem pomanjkanju argumentov za eventualno pošteno polemiko. Diskvalifikacija in laž ob veliki dozi samozadostnosti nadomeščajo popolno odsotnost argumentov v jezi, da je nekdo spregledal zvijačo z omenjeno cesto oziroma njeno eventualno navezavo na Puhov most. V zvezi s tem MO Ptuj nima "kaj ponujati". Hitra cesta Hajdina-Ormož je bila na podlagi primerjalne študije treh variant umešče- na v prostor (izbrana je bila Južna obkanalska varianta) z ustreznim državnim aktom, kateremu so morale slediti vse prizadete občine. To so storili vse od Hajdine do Ormoža, le MO Ptuj tega ni zmogla. Ob sprejetju rebalansa Nacionalnega programa izgradnje avtocest v letu 1998 je bila na moje prizadevanje trasa hitre ceste razdeljena na štiri etape in sprejeta dinamika njihove realizacije kot sledi: 1. etapa: Hajdina-Ptuj 19981999, 2. etapa: Ptuj-Markovci 2001-2002, 3. etapa: Markov-ci-Gorišnica 2000-2001 in 4. etapa: Gorišnica-Ormož 19992001. Iz tega se vidi, da je bila dana absolutna prednost priključitvi Ptuja na bodočo Pyh-rinsko cesto, zato so neresne vse trditve in podtikanja o škodovanju interesom Ptuja. Po sprejetju omenjenega dokumenta smo izposlovali pri takratnem ministru za okolje in prostor dr. Pavlu Gantarju pooblastilo za sprejem lokacijskih načrtov na občinskih svetih prizadetih občin. Vse občine so to domačo nalogo opravile, le MO Ptuj tega ni zmogla. Namen pooblastila je bil ravno v pospešeni pripravi lokacijskih načrtov, kar je bil interes večine prizadetih občin. Sprejem na vladi je namreč običajno trajal dve do tri leta. VSEKAKOR BI BILO DOBRO, DA BI SE ČELAN POZANIMAL, ZAKAJ MO PTUJ TEGA NI ZMOGLA. Po njenem ozemlju namreč poteka le 1 km sporne trase od celotnih 26 km. Zakaj Čelan sam ni upal priti v Ormož? Pred izvolitvijo za župana je bil Čelan kar reden gost pri meni na občini kot direktor BISTRE, še zlasti je bil vztrajen pri raznih lobiranjih. Ob tem je hinavsko laskal in praviloma ogovarjal Lucija in se norčeval iz podeželskih županov. Ob tem je imel zaveznika v strankarskem funkcionarju Kukcu, ki je vedno poskušal po nepotrebnem igrati posrednika za lastne interese. To je potekalo vse do nekega dne pred držav-nozborskimi volitvami, ko se je pojavil ob sedmih zjutraj v moji pisarni in me prosil za podporo za nek projekt, s katerim želi sodelovati pri nekem razpisu in potrebuje podporo županov. Prosil me je, da dam bianko podpis na prazen list in na vrhu, saj bo z mojim podpisom lažje pridobil še druge župane, vključno z Lucijem, o katerem nikoli ni vedel povedati nič lepega. Ko sem naivno podpisal prazen list, je odšel v Ljutomer in podobno nagovoril Špindlerja. Čez nekaj časa pa me je Luci v DZ povabil v svojo pisarno in mi pokazal elaborat o regiji Spodnje Podravje in me prosil, naj ga pogledam in če se že ne strinjam, vsaj naj ne nasprotujem predlogu zakona, ki bo ga vložil za ustanovitev regije zaradi bližajočih se volitev. Na presenečenje sem v elaboratu našel fotokopirani seznam podpisov županov in na vrhu seznama svoj in Špindlerjev podpis. Oba sva protestirala in s telegramom zagrozila s kazenskim pregonom, vendar zaradi ljubega miru tega nisva storila. Od takrat naprej Čelan več ni upal k meni vse do omenjenega sestanka, na katerem je spremljal dr. Gla-serja. Muzej Ormož Odgovor na drugo vprašanje v zvezi z muzejem je višek zavajanja, ki si ga je privoščil lahko samo Čelan. Sam sem se v imenu in za interese Ormoža ukvarjal s Pokrajinskim muzejem od 1982. leta, Čelan pa zadnjih pet let, pa še danes noče razumeti dejanskega stanja in je edini krivec, da PM v Ptuju še danes nima usklajenega ustanovitvenega akta z zakonom. Čelan namreč ni pristal na ormoške pogoje, da se v akt zapiše trajna pravica občine Ormož do lastnine eksponatov, ki izhajajo iz območja občine Ormož, pravica obstoječe organizacijske enote v Ormožu do izločitve iz PM v Ptuju in da se za organizacijsko enoto v Ormožu nameni sorazmerni del sredstev, ki jih Ministrstvo za kulturo namenja za delovanje muzeja. Vsa državna sredstva ostajajo na Ptuju, občina Ormož pa je kot soustanoviteljica morala v celoti zagotavljati sredstva za delovanje organizacijske enote v Ormožu. Med drugim tudi za arheologa, ki je bil ob sanaciji muzeja opredeljen kljub dolgoletnemu delu na Ptuju za tehnološki presežek. Ne samo to, še vstopnina, pobrana za ogled zbirk v velikonedeljskem gradu in v Ormožu, je ostajala na Ptuju, vse materialne stroške v zvezi s tem pa je pokrival ormoški proračun. Z ustanovitvijo lastnega muzeja se finančni položaj ormoške občine ni poslabšal, saj je že prej plačevala vse te stroške. Dejanski prispevek občine Ormož k stroškom delovanja PM v Ptuju je bil tri- do štirikrat večji kot prispevek MO Ptuj, ki je praviloma pokrivala le stroške enega zaposlenega v Miheličevi galeriji. Govorjenje o moji krivdi o zakonskih rešitvah je smešno, v resnici pa jih Čelan noče razumeti, poleg tega pa meša vsaj tri zakone, in sicer zakon o lokalni samoupravi, ki opredeljuje pravice in obveznosti iz naslova soustanoviteljstva in po katerem bi vse občine, ki so nastale iz nekdanje občine Ptuj, morale prevzeti soustanoviteljske pravice in obveznosti v razmerju števila prebivalcev. Na Ptuju so se takrat dogovorili drugače, in sicer je MO Ptuj prevzela vse nase, za kar pa ne moremo biti krivi drugi. Drugi je zakon o javnem interesu na področju kulture, ki je opredelil sofinanciranje kulturnih institucij skupnega pomena, katerih ustanoviteljice so občine, in je neugoden za Ptuj in Ormož prav zaradi ptujske odločitve o prevzemu ustanoviteljskih pravic in obveznosti na mesto novonastalih občin. Seveda v praksi ta zakon še ni prizadel Ptuja, bi pa ga, če bi sprejeli novi ustanoviteljski akt. Sedaj pa je Čelan spoznal, da mora s 1. januarjem prihodnjega leta prevzeti financiranje muzeja po novem zakonu o financiranju občin in na način, ki smo mu mi predlagali, vendar ni hotel niti slišati za to. S Sokom sta si pač edina v odnosu do kulture, za katero nista pripravljena žrtvovati sredstev s tem, da bi Čelan imel PM kot statusni simbol, ki naj bi mu ga drugi plačevali, Sok pa rajši kak kilometer asfalta. Pokrajine Tu gre ponovno za izmišljotine in Čelanovo in tudi Sokovo podtikanje. Sam sem odkrito nasprotoval in še vedno nasprotujem 14 regijam in s tem Spodnjemu Podravju, in sicer ker strokovni argumenti dovoljujejo na območju Slovenije največ osem regij (idealno tri ali šest). Vse, kar je nad osem, je v strokovnem smislu enako slabo in dejansko onemogoča izvedbo kvalitetne decentralizacije glede na razpoložljive resurse. Za Ormož pa je glede nadaljnjega razvoja lahko tudi bližina regijskega središča usodna, saj obstoja nevarnost zelo enostavne logike, ki je približno taka: "Kaj pa vi to rabite (institucije), saj imamo to mi tudi za vas?" Tretji razlog pa je dejstvo, da bi po kriterijih EU na ravni NUTS-2 imela ena pokrajina v povprečju 150.000 prebivalcev. Sam se nisem nikjer in nikoli zavzemal, da bi Ormož spadal v Pomursko regijo. Ravno nasprotno! Zelo aktivno sem nekoč moral poseči v ideje, da bi pri cerkveni ureditvi Ormoža ne vključili v novo škofijo s sedežem v M. Soboti. Drugo je seveda moje prepričanje in zavzemanje za povezovanje v Prlekijo, vključno tudi z ustanovitvijo Prleške regije. Pa to zopet ne zaradi sovraštva do Ptuja, ampak zaradi številnih skupnih interesov in značilnosti in zaradi tega, ker v Prlekiji ni nevarnosti, da bi prevladal eden izmed centrov (Ljutomer, G. Radgona ali Ormož) nad drugima dvema, kot je to primarni interes Ptuja v Spodnjem Podravju. Navedeni argumenti so jasni, logični in sem jih vedno odkrito navajal. Nikoli pa seveda nisem oporekal Ptuju pravice, da se bori za regijsko središče oziroma za nadvlado, za kar v resnici gre, vendar ne na škodo interesov Ormoža. Ko pa sem izpostavil interese Ormoža (seveda ne želje po regijskem središču, ampak o logični in sorazmerni delitvi funkcij), je bilo debate konec. "Iskrena želja po sodelovanju", prevedena v poglede ptujskih predstavnikov, je in še vedno pomeni zagotavljanje kritične mase za različne ptujske interese. Pomeni možnosti razvoja nekoga na račun drugih in ne skupen in skladen razvoj. Zaradi tega bo regionalizacija z zornega kota Ormoža velik korak nazaj. Vili Trofenik Ptuj • Še o šesti seji mestnega sveta Svetniki županu vse bolj gledajo pod prste Ptujski mestni svetniki so na aprilski seji opravili razpravo o 25 točkah dnevnega reda z nekaterimi podtočkami. Foto: Črtomir Goznik Jure Šarman (LDS) bi poskrbel za drugačno ureditev gradbišča Mestnega gledališča Ptuj, najpomembnejše investicije na kulturnem področju v starem mestnem jedru. V tem primeru bi lahko zaščitno ograjo tržili tudi kot plakatni prostor. Lidija Majnik (LDS) pa je pozvala k pregledu stolov na poletnih terasah (teh je največ v mestnem jedru), ker so nekateri v takem stanju, da trgajo nogavice. Ce že MO Ptuj daje dovoljenja za poletne terase, naj jih tudi v tej smeri "nadzira" in poskrbi za njihovo estetsko ureditev. Pri odloku o zaključnem računu proračuna MO Ptuj za leto 2006 je bilo največ govora o prerazporeditvah. Po predlogu svetnika SDS Rajka Fajta naj bi se o njih vodila evidenca, svetnike pa tudi zanima, kdaj bodo sredstva, ki so v letu 2006 zaradi takšnih in drugačnih razlogov izpadla, nadomeščena, v katerem proračunu. Veliko prerazporeditev je tudi v pristojnostih župana. Fajt je tudi predlagal, da bi morebitne prerazporeditve znotraj tekočega proračuna svetnikom v bodoče predstavili v mesečnih informacijah. O prerazporeditvah v odloku o zaključnem računu proračuna MO Ptuj za leto 2006 je bil govor tudi na seji nadzornega odbora, ki ga vodi Dragica Palčič. Čeprav o prerazporeditvah do višine največ desetih odstotkov odloča župan, je nadzorni odbor predlagal mestnemu svetu, da v prihodnje omeji možnost tovrstnega notranjega prerazporejanja le na resnično nujne primere, o številnejših notranjih prerazporeditvah pa mora ne glede na okoliščine še pred zaključkom proračunskega obdobja vedno odločiti mestni svet v okviru dopolnitev veljavnega odloka o proračunu. Zaključni račun proračuna MO Ptuj za leto 2006 izkazuje 4 milijarde 688 milijonov tolarjev prihodkov in 4 milijarde 734 milijonov tolarjev izdatkov. K predlogu izplačil za delovno uspešnost ravnateljev in direktorjev v javnih zavodih ptujski mestni svetniki niso imeli pripomb. Predlogi izplačil so različni, od 41 odstotkov do 90 odstotkov od osnovne plače. Precej pa so se kresala mnenja o ustanovitvi zavoda "Lokalna energetska agencija Spodnje Podravje", ki naj bi s svojim delovanjem prispeval k dolgoročnemu znižanju nekaterih stroškov pri naba- vi energije in energentov -vode, omogočil večji pretok denarnih sredstev iz državnega in evropskega proračuna in vzpodbujal investicije v javni sektor. Sofinanciranje s strani EU je zagotovljeno v višini 200 tisoč evrov v obdobju treh let. Lani se je MO Ptuj s podporo 24 občin Spodnjega Podravja prijavila na razpis EU za vzpostavitev lokalnih energetskih agencij, nosilec izvedbe prijave projekta pa je bila ZRS Bistra. Za sodelovanje v projektu je bilo potrebno vzpostaviti mednarodni konzorcij partnerjev, koordinator projekta je bila provinca Cordoba iz Španije, je pojasnil ptujski župan dr. Štefan Čelan. Ob občinah Spodnjega Podravja sta v konzorcij vključena še občina Krško s podporo 14 občin dolenjske regije in mesto Bukarešta v Romuniji. Prijava celotnega konzorcija je bila uspešna, pogodba z evropsko komisijo pa predstavlja osnovo za vzpostavitev Lokalne energetske agencije Spodnje Podravje. Glavni cilj agencije je postati glavni akter na področju energetike v regiji. Mestne svetnike je predvsem zaskrbelo, da ne bo nastal še en zavod in po treh letih ostal na plečih MO Ptuj, njegov direktor pa bo iz proračuna imel pravico do izplačila 24 plač, je v svoji razpravi med drugim opozoril Rajko Fajt (SDS). Konzorcij Kurent je zadovoljen Kar sedemnajst strani dolgo je poročilo konzorcija Kurent o izvedbi letošnjega kurentovanja. Dodano mu je tudi podrobno finančno poročilo za javni del prireditve, ki je potekal preko MO Ptuj. Skupni stroški prireditve so znašali 421.569 evrov, zbrani prihodki so bili realizirani v višini 426.540 tisoč evrov, javni del prireditve je stal 110 tisoč evrov, stroški karnevalske dvorane pa so presegli 310 tisoč evrov. Izid letošnjega kurentovanja je pozitiven, razliko nekaj manj kot pet tisoč evrov bodo namenili za začetne aktivnosti pri izvedbi kurentovanja 2008, ki bo trajalo le tri dni. Ptuj se je že začel pripravljati na neprekinjeno 72-urno pustno zabavo. Z uspešno izvedbo letošnjega kurentovanja se je Ptuj ponovno dokazal in utrdil kot pustna prestolnica Slovenije in evropsko karnevalsko mesto. Konzorcij Kurent se je nadvse potrudil in pripravil v okviru enajstih dni zanimiv in pester program, znotraj katerega je vsak obiskovalec našel nekaj zase. Aktivnih udeležencev je bilo sedem tisoč, letošnje ptujske pustne prireditve pa si je ogledalo več kot 100 tisoč obiskovalcev. Fasade naj obnavljajo po načrtu Svetnik SD Jože Glazer je mestnemu svetu predlagal, da sprejme sklep, s katerim bo naložil mestni upravi, da pripravi seznam stavb v mestnem jedru v lasti MO Ptuj , ki so potrebne obnove strehe in fasade, ter tudi predstavi plan te obnove v mandatu tega mestnega sveta, to je v obdobju 2006-2010. V obrazložitvi predloga je povedal, da je v vseh mestnih načrtih in županovih obljubah o razvoju mesta Ptuja zelo pomemben poudarek dan razvoju turizma. Glavni razlog, zakaj turisti prihajajo na Ptuj, sta bogata kulturna dediščina in staro mestno jedro, ki pa je vsak dan bolj zanemarjeno in zapuščeno. Sprehod skozi mestno jedro kaže zelo klavrno sliko, ogromno stavb je z neurejeno in rušečo se streho, uničeno fasado, zapuščenimi prostori. MO Ptuj lahko zelo konkretno ukrepa v stavbah, ki so v njeni lasti. Kot mestni svetnik pričakujem natančno informacijo o tem, katere stavbe so v občinski lasti in kako jih bo MO obnovila, je še poudaril. Meni tudi, da je obnova stavb v starem mestnem jedru eden prvih korakov k njegovi oživitvi. Miroslav Letonja (SNS) je predlagal, da naj se na eno prihodnjih sej mestnega sveta povabi minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko dr. Ivana Žagarja, da bi skupaj z njim opravili razpravo o pokrajinski zakonodaji, ki predvideva pokrajino Spodnje Podravje. Zadovoljen je tudi, da je v delovno gradivo statuta MO Ptuj vnešen njegov predlog glede uvrstitve lokalne samouprave v delovno področje odbora za splošne zadeve; ta se bo poslej imenoval odbor za splošne zadeve in lokalno samoupravo ter se bo tudi v okviru opredeljenih nalog ukvarjal z lokalno samoupravo. Zanima pa ga tudi, zakaj so športni objekti na Mestnem stadionu zaprti, saj gre za objekte, ki so zgrajeni z davkoplačeval-skim denarjem, in si jih nihče ne more "prisvajati". S takim ravnanjem se ogroža varnost otrok, ker plezajo preko ograj zaklenjenih javnih površin. Odgovorne poziva, da mladim Ptujčanom zagotovijo neomejen dostop do vseh igrišč javnega pomena, po potrebi pa tudi poskrbijo za varnost in varovanje le-teh. Vprašuje pa, ali je iz javnih sredstev dovoljeno kupovati računalnike za potrebe policistov. Marjan Kolarič (SDS) je vprašal, ali bo v okviru obnove Dornavske ceste, ki poteka, prišlo do obnove kapele v neposredni bližini mostu, saj se bo vsak čas podrla. Prav tako ga zanima, do kakšnih organizacijskih sprememb bo prišlo v podjetju Opte. Poslej previdneje pri sklepanju pogodb Ptujski župan dr. Štefan Čelan je svetniku odgovoril, da bo kapela obnovljena, da pa investicija na Dornavski, pri kateri sodeluje tudi MO Ptuj, ni edina v tem trenutku, pri kateri je prišlo do zastoja. Tega v MO Ptuj ne bodo več tolerirali, zato v bodoče ne bodo več sklepali nobene pogodbe, v kateri ne bodo zapisali penalov v primeru zamud pri delu. Velika kolobocija je tudi na Zagrebški cesti. Območje Opteja, kjer gre za 6 ha veliko površino, je v prostorskih aktih MO Ptuj opredeljeno za gospodarske namene. V MO Ptuj si priza- devajo, da bi gospodarsko dejavnost poskušali ohraniti, a v tem trenutku primernega programa še ni, je povedal ptujski župan; ga pa vztrajno iščejo. Na tem območju bi lahko uredili lep športno-re-kreativni park ali pa ga spremenili tudi v poselitveno območje. Lidija Majnik (LDS) je pozvala k temu, da se čim prej pripravi idejni projekt za ureditev novega rogozni-škega pokopališča, saj mu do ureditve manjka še veliko, od ureditve javne razsvetljave, javnih poti, žarnega zidu in podobno. Silva Fartek (SDS) pa je ponovno vprašala, zakaj ni bila upoštevana anketa o krožišču Draženska. Za prometno razbremenitev Ptuja v okviru organizacije javnega potniškega prometa se je zavzel svetnik Zelenih Ptuja Vlado Čuš. MG Foto: Črtomir Goznik Jože Glazer (svetnik SD) je predlagal, da se pripravi pregled stavb v lastni MO Ptuj v starem mestnem jedru, ki so potrebe obnove strehe in fasade, ter predstavi plan obnove v mandatu mestnega sveta 2006-2010. Gajevci • Z javne tribune o trasi visokonapetostnega daljnovoda Karavana pa gre dalje ... Da je v občini Gorišnica končno na glas zaropotal ljudski glas glede predvidene trase visokonapetostnega daljnovoda, smo že poročali. Pred dvema dnevoma pa je domača Civilna iniciativa sklicala širok forum, na katerem naj bi odgovorni vseh državnih in drugih služb občanom pojasnili, kaj je s traso in kaj se lahko pričakuje ... Srečanje je zelo samozavestno in odrezavo, v stilu televizijske oddaje Trenja, vodil Zoran Visenjak, ki govorcem ni dopuščal ravno prevelikega besednega manevriranja. Najprej je tako lahko govoril Aleš Kregar z Elesa, a ni povedal nič novega, česar ne bi že zapisali. Potem je poskušal nekaj okoli neionizirajočega sevanja in elektromagnetnega polja povedati Miran Marinšek, a kaj splošno ljudsko razumljivega iz njegovih besed ni bilo razbrati, razen da naj bi bilo sevanje minimalno, elektromagnetno valovanje pa naj bi bil spet čisto drug pojem ... Med drugim je znal Marinšek celo povedati, da so v Rusiji eksperimentalno pod tovrstne jakostne daljnovode naselili ljudi in potem opazovali, kaj se bo z njimi zgodilo, a naj se ne bi zgodilo nič, kar naj bi bil dokaz, da daljnovodi nimajo negativnih posledic oz. vplivov na življenje ljudi. Tudi Andrej Gortner s podjetja Oikos, ki pripravlja študijo vpliva na okolje za konkretni daljnovod, je priznal, da je študija šele v delovnem osnutku, bolj v povojih, in da bo lahko končana šele z natančno določitvijo in potrditvijo trase. Kokot: „V naši občini imajo ljudje prednost pred ptiči!" Besedo je dobil tudi župan Jožef Kokot, ki je najprej poudaril, da si občina že od vsega začetka prizadeva traso prestaviti k stari strugi reke Drave, to pa po novem preprečuje Natura 2000: „Zani-mivo je, da je bila trasa daljnovoda začrtana že precej pred uvedbo Nature in da tega niso upoštevali pri določitvi tega evropskega okoljskega programa: „Moram pa povedati, da mikrolokacija trase daljnovoda občini še danes Na forumu zbrani občani so bili zelo disciplinirani, toda po neskončnih dvoumnih odgovorih s strani pristojnih gostov jim je potrpežljivost sčasoma začela popuščati ... Zaradi neposredne bližine kanala je v zraku višja stopnja vlage, ki bo ob ostalih (po prepričanju večine) negativnih vplivih daljnovoda slednjim dodala še hrup, česar ni nihče zanikal. ni znana, in dokler to ni znano, prav tako pa tudi rezultati študije vpliva na okolje, se pogovarjamo v prazno! Ko bo znano to dvoje, se bomo šele lahko odločali o soglasju ali tudi ne - navsezadnje je soglasje trasi še vedno odločilna domena občine! In pri tem bomo gotovo upoštevali kvaliteto življenja naših ljudi, ki bodo vedno imeli prednost pred živalskim habitatom!" In Kokot je požel prvi velik aplavz zbranih občanov. Lipič: „Ta daljnovod mora vsaj 300 metrov od hiš!" Za njim je govoril Karel Lipič z Zveze ekoloških gibanj Slovenije in hudo okrcal tako Eles kot vlado oz. ministrstva, češ da se pri nas daljnovodi še gradijo po zakonodaji iz leta 1996, da razvite zahodnoevropske države upoštevajo „varnostni pas" v obe smeri od 400 kV daljnovoda vsaj 300 do 400 metrov, da pavšalno velja, naj se daljnovod postavlja tako daleč od hiš kot je njegova moč (recimo 200 kV daljnovod vsaj 200 metrov), nato pa še udaril po strokovnih lobijih, ki da delajo v prid državnim in elektro interesom, čeprav ne vsi. Lipič je izrazil tudi trdno prepričanje, da se tovrsten daljnovod lahko spelje pod zemljo, da za kaj takega ni tehničnih ovir, povedal je tudi, da se s predvideno traso daljnovoda Cirkovce-Pince ne strinjajo niti v vseh krajih v Prekmur-ju, še zlasti ji nasprotujejo v Puconcih, nekaj težav je tudi v bližini Lendave, da pa je dejansko daljnovod na vseh svoji predvideni progi daleč najbližje hišam prav v gorišniških naseljih Gajevci in Placerovci, kjer naj bi deloma sekal celo dvorišča in strehe nekaj hiš: „V naši zvezi takega poteka trase daljnovoda nikoli ne bomo dopustili. Naj se postavi dovolj vstran od naselij ali pa naj se kablira - kakorkoli boste želeli. Imate našo popolno podporo in tu vam bomo pomagali!" Med govorci za mizo se je nato razvnel še vroč pogovor okoli tega, v kolikšnem pasu od samega daljnovoda se dejansko čuti sevanje oz. valovanje, na kar pa Marinšek ni hotel oz. mogel natančno odgovoriti; češ da je to različno in odvisno od konfiguracije terena - po logiki pa je to pomenilo, da sevanje seže najdalj v ravninskih predelih, kakršno je sporno gorišniško ... Potem je padlo še kar precej hudih besed tudi na račun stavbne degradacije okolja, kjer gotovo ne bo možno (kar tako) graditi; pod samim daljnovodom sploh ne, v vplivnem pasu pa morda s soglasjem Elesa, pa še to za omejeno vrsto objektov. Sicer pa je trasa daljnovoda, kot so povedali in priznali vsi možje za govorniško mizo, že potrjena s strani vlade. To sicer naj ne bi pomenilo dokončne potrditve, saj bodo v razgrnitvi lokacijskega načrta občani še imeli možnost dajati pripombe ali predloge; dejstvo pa je, da bistvenih sprememb ne gre več pričakovati. Zaradi vlage iz kanala problematičen tudi hrup Dodatna težava, s katero se srečujejo občani gorišniških obkanalskih vasi, je tudi umestitev hitre ceste, ki so jo, kot je bilo slišati, nekako še sprejeli, saj bi jim lahko ponujala možnosti hitrejšega razvoja, zlasti na gospodarskem področju z umestitvijo industrijskih ali obrtnih con, morebitna postavitev daljnovoda, ki bo onemogočal izgradnjo tovrstnih con, pa jim - poleg zmanjševanja kvalitete bivanja - škodi tudi v tem pogledu. Prav tako se ne pripravlja nobena okoljska študija, ki bi povezovala negativne vplive tako daljnovoda kot hitre ceste in kanala skupaj! Hkrati se zaradi bližine kanala in vodnih površin na površje izpostavlja še problematika hrupa, ki jo zaradi vlage v zraku povzroča daljnovod. Potrjeno je namreč, da daljnovod v vlažnem ozračju, zlasti pred dežjem ali takoj po njem, povzroča nezanemarljiv hrup, v omenjenem območju pa bo zaradi izhlapevanja vode iz kanala praktično nonstop v vlažnem ozračju, kar po prepričanju nekaterih občanov pomeni tudi, da bo ves čas oddajal določen, za ljudi gotovo moteč hrup. Kot je povedal Zoran Visenjak, pa bodo po pavšalni oceni strokovnega cenilca vse parcele v območju poteka daljnovoda izgubile vsaj tretjino svoje tržne cene. In potem se je začela široka razprava, v katero so se z vprašanji vključili tudi zbrani občani. Slišati je bilo veliko kritike, pa zelo malo (pametnih) odgovorov odgovornih, ki bi kogarkoli v dvorani prepričali o tem, da daljnovod nikakor nikomur ne škodi ... Več o tem, kaj so še povedali in razkrili na javni tribuni na temo trase 2 x 400 kV daljnovoda, ki bo, mimogrede, prvi tako visoke napetosti v Sloveniji, pa preberite v naslednji številki našega časopisa pod naslovom: Ali naj bomo poskusni piščanci za našo državo?! SM Zveza svobodnih sindikatov Slovenije Območna organizacija Ptuj VSEM OBČANOM ČESTITAMO OB 1. MAJU - PRAZNIKU DELA IN VAS VABIMO NA OSREDNJO PROSLAVO, KI BO V PONEDELJEK, DNE 30. APRILA 2007 OB 19.30 URI PRI GASILSKEM DOMU NA PTUJU, NATAŠINA POT 1 A. PO PROSLAVI BO DRUŽABNO SREČANJE S KRES0VANJEM, OGNJEMETOM IN ŽIVO GLASBO. SDS Slovenska demokratska stranka Občankam in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, in 1. maju, prazniku dela. Želimo vam prijetno praznovanje. Mestni odbor SDM Ptuj predsednik Andrej Korpar Mestni odbor SDS Ptuj predsednik IO Rajko Fajt, univ. dipl. inž. Foto: SM Foto: SM Majšperk • Ustvarjalke ročnih del podpisale listino o sodelovanju Za vse je „kriv" ženski klepet V prostorih osnovne šole Majšperk so v soboto, 21. aprila, odprli razstavo pogrinjkov in ročno izdelanih prtov članic Ustvarjalnih klepetalnic, ki delujejo v okviru DPD Svoboda Majšperk, po odprtju pa so slovesno podpisali listino o sodelovanju s članicami Klepetalnice ročnih del iz Galicije pri Žalcu. Ko so se članice Ustvarjalnih klepetalnic DPD Svoboda Majšperk lani udeležile srečanja vezilj v Velenju, je čisto slučajno prišlo do neljube zamenjave imena njihove sekcije s Klepetalnico ročnih del iz Galicije pri Žalcu. In prav to je bil vzrok, da so Majšperčanke med klepetom podrobneje spoznale sorodno sekcijo ter z njimi navezale prve stike. Beseda je dala besedo in klepetalke so kmalu ugotovile, da imajo kar nekaj neverjetnih podobnosti. Obe sekciji imata po 17 članic, obe sta bili istega leta vpisani v uradni register, obe sekciji pa imata tudi zelo sorodni imeni, saj se Majšper-čanke imenujejo Ustvarjalna klepetalnica, Galicijanke pa Klepetalnica ročnih del. Stiki med obema sekcijama so postali vedno tesnejši. Tako zelo, da je vzniknila ide- ja o pobratenju. Majšperčan-ke so na sestanku sekcije 28. februarja letos sprejele tudi uradni sklep o tem, da izvedejo pobratenje ter da k svečanem podpisu listine povabijo tudi županjo in župana obeh občin, Majšperka in Žalca, ter predsednika obeh krovnih društev. Listino o pobratenju so slovesno podpisali županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin, v imenu župana občine Žalec predsednik tamkajšnje KS Jože Krulec, predsednik DPD Svoboda Majšperk Anton Šoba in Društva upokojencev Žalec Jože Krulec ter obe vodji sekcij Vida Avbelj iz Majšperka in Ivanka Valant iz Galicije. Slovesnost, na kateri so poleg predstavnikov obeh sekcij sodelovali najvišji predstavniki obeh občin, so s kulturnim sporedom dopolnili otroci iz majšperškega vrtca, Foto: M. Ozmec Listino o sodelovanju so podpisali (z leve): predsednica sekcije iz Galicije Ivanka Valant, majšperška županja dr. Darinka Fakin, predsednik KS Žalec Jože Krulec, predsednk DPD Svoboda Majšperk Anton Šoba, predsednik DU Žalec Jože Krulec in predsednica majšperške sekcije Vida Avbelj. najmlajša članica ustvarjalnih klepetalnic Dolores, kitarist Blaž Sešej, moški pevski zbor DPD Svoboda Majšperk pod vodstvom Stanka Vedlina, pevke Gmajnarice, kantavto- rica Irena Visenjak, mlada domačina Ana in Nikola, oblečena v narodne noše, program pa je domiselno povezovala Petra Novak. M. Ozmec Ljubljana • Mednarodna komisija priporočila Maribor Prvi korak na prvi stopnički je premagan! Šest mestnih občin, ki so se združile v kandidaturi za evropsko kulturno prestolnico 2012 v okviru krovnega projekta Maribor, je zadovoljnih. Mednarodna ocenjevalna komisija, ki je pregledala in ocenila prejeto dokumentacijo, v devetih škatlah je bilo 110 kg gradiva, je po štirih dneh dela 23. aprila javnosti sporočila odločitev: kandidatura Maribora je bila prepričljiva; »zmagala« je pred Ljubljano, Koprom in Celjem. Maribor je prejel 45 točk, Ljubljana 35, Koper 24 in Celje 18. V mednarodni ocenjevalni komisiji je sodelovala tudi Ptujčanka dr. Marjeta Ciglenečki. V mestnih občinah vzhodne kohezije so kandidaturo za evropsko kulturno prestolnico 2012 pod naslovom Čista energija vzeli kot kandidaturo kulture in razvoja. Predvsem gre za gospodarski projekt, s katerim želi regija doseči enak cilj, kot si ga je zastavila vlada do leta 2013, doseganje stopnje razvitosti državnega povprečja. Že ob podpisu dogovora o sodelovanju pri skupni kandidaturi za evropsko kulturno prestolnico so župani šestih mestnih občin soglašali z morebitno kasnejšo vključitvijo MO Celje v skupni program. Odprta vrata pa so pustili tudi za vključevanje nemestnih občin kot ožjih regionalnih središč na območju vzhodne kohezijske regije. Projekt po najnovejših podatkih podpirajo tudi v Krškem, Postojni in Trbovljah. Na potezi je sedaj ministrstvo za kulturo, ki bo priporočilo mednarodne ocenjevalne komisije preučilo in jo v roku meseca dni posredovalo vladi. Najpozneje do konca leta Foto: Črtomir Goznik 25. januarja letos so predstavniki šestih mestnih občin vzhodne kohezije v Mariboru podpisali dogovor o sodelovanju pri skupni kandidaturi za evropsko kulturno prestolnico 2012. 2007 pa mora Slovenije predlog svoje kandidature posredovali pristojnim institucijam EU. Po soglasni podpori 27 članic bo o njem presojala še sedemčlanska mednarodna komisija, na koncu pa bo odločil Svet EU. Ptujskega župana dr. Štefana Čelana je novica, da je mednarodna ocenjevalna komisija za presojo vlog in izbor mesta pri nominaciji za naslov evropska kulturna prestolnica 2012 priporočila Maribor, ki je prepričljivo zmagal, dosegla v Tuniziji, kjer so se sestali predstavniki Evropskega združenja karnevalskih mest, ki bodo oktobra letos na Ptuju imeli svoje rojstnodnevno srečanje. V kratki izjavi je povedal, da je s tem opravljen prvi korak na stopnički, potrebno bo počakati do konca izbora. Glede na to, da je komisija dala naprej le en predlog, ga bo politično izredno težko razveljaviti. Zelo pa je zadovoljen, da je zmagala ideja kulturnega prostora in ne mesta, ki je bila podana prav iz Ptuja. Prva »ponudba« za kulturno prestolnico je zajela trikotnik: Ptuj, Celje, Maribor. »Glede na to, da je bila ideja dokaj dobro domišljena, bi bil zelo presenečen, če ne bi prodrla,« je še za Štajerski tednik povedal župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, ki je bil od vsega začetka prepričan, da bo projekt ponudbe kulturnega prostora šest mestnih občin vzhodne kohezije prevladal na drugimi. MG tm D INVESTd.o.o. Podjetje za investicijsko dejavnost, trgovino in storitve Prešernova 30, 2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, faks: 787-91-11, e-pošta: tmd@amis.net Vsem poslovnim partnerjem ter cenjenim strankam želimo prijetne prvomajske praznike! CI5ÍO Čisto mesto Ptuj, d.o.o., Podjetje za gospodaijenje z odpadki Dornavska c. 26,2250 PTUJ, tel.: 02 / 780-90-20, fax: 02 / 780-90-30 Vsem uporabnikom naših storitev čestitamo ob prazniku dela -1. maju in se hkrati zahvaljujemo za sodelovanje. Čisto mesto Ptuj d. o. o. Vsem občankam in občanom Občine Videm čestitam ob 27. aprilu - dnevu upora proti okupatorju in 1. maju - prazniku dela. Vaš župan Friderik BRAČIČ HSFHLTI PTUJ PODJETJE ZA NIZKE GRADNJE ČESTITAMO VAM OB PRAZNIKU DELA IN SE PRIPOROČAMO! ŽNIDARIČEVO NABREŽJE 13, 2250 PTUJ TEL. 02/749-26-10, FAX 02/749-26-12 ^^mm d.o.o. Občina Kidričevo Vsem občankam in občanom občine Kidričevo voščimo prijetno praznovanje ob dnevu upora proti okupatorju in 1. maju - mednarodnem prazniku dela. Občina Kidričevo Markovci • Slavje na markovo nedeljo Zadonele nove orgle Opus 91 Osrednji dogodek ob letošnjem osmem prazniku občine Markovci je bil zagotovo blagoslov novih orgel Opus 91, ki jih je na markovo nedeljo, 22. aprila, blagoslovil mariborski nadškof in metropolit dr. Franc Kramberger. Župnijska cerkev sv. Marka je blestela kot že dolgo ne, saj so se na dogodku stoletja, kot so pridobitev novih orgel označili domačini, poleg žup-ljanov v njej zbrali številni posvetni in cerkveni dostojanstveniki. Živahno in svečano je bilo že pred slovesno mašo, ki jo je daroval mariborski nadškof in metropolit dr. Franc Kramberger, saj so pred cerkvijo nastopili člani godbe na pihala občine Markovci pod vodstvo Helene Bezjak ter kopjaši, ki delujejo v okviru Folklornega društva Markovci. Na tradicionalnem markovem žegnanju so svoje stojnice postavili predstavniki domačega turističnega društva, izdelovalci suhe robe in domače obrti, (pre)prodajal-ci bižuterije ter lectarji, kajti brez „lilike", medenjakov ali „lectovega herca" ne gre. Ob pričetku slovesnega bogoslužja je visokemu gostu dr. Francu Krambergerju v imenu vseh župljanov izrekel dobrodošlico župan občine Markovci Franc Kekec ter ob tem izpostavil, da so nove orgle pomembna pridobitev za vse krajane, saj si poleg liturgičnega pomena veliko obetajo tudi od njihovega kulturnega poslanstva. Tudi dr. Kramberger je nove orgle, ki so jih blagoslavljali na 3. velikonočno ali papeško nedeljo, glasbeni strokovnjaki pa jih imenujejo tudi kraljica vseh instrumentov, označil za izredno pomembno pridobitev za vso župnijo. Ob tem je poudaril, da imajo orgle tudi po več sto ali celo tisoč piščali, od katerih ima vsaka svoj samostojni glas, če pa se naenkrat oglasi več piščali hkrati, zaslišimo lepo harmonijo ali sozvočje, saj je med njimi čutiti neko povezanost. In taka lepo ubrana harmonična melodija mora biti tudi v vsaki župniji med verniki in njihovim dušnim pastirjem, je menil dr. Kramberger. Tudi markovski farni župnik Janez Maučec je žarel od sreče, saj jim je v župniji Foto: M: Ozmec Ob dogodku stoletja so se pod korom z novimi orglami v farni cerkvi zbrali številni farani in dostojanstveniki. Foto: M. Ozmec Mariborskemu nadškofu dr. Francu Krambergerju, ki je nove orgle blagoslovil, je zaželel dobrodošlico župan občine Markovci Franc Kekec. s skupnimi močmi in izdatno pomočjo občine uspelo, da so stare in odslužene orgle po 112 letih delovanja zamenjali in postavili nove. Orgle Opus 91 so izdelali mojstri v mariborskih orglarskih delavnicah, gre za 24-registrske orgle z mehansko trakturo in sapnicami na poteg, v katere je vgrajenih natanko 1487 ročno izdelanih piščali. Dobre tri četrtine piščali je kovinskih, zanje so porabili prek 700 kilogramov zlitine iz kositra in svinca, slaba četrtina piščali pa je iz smrekovega lesa. V trenutku, ko je nadškof dr. Franc Kramberger nove orgle blagoslovil, so te zado-nele z vso močjo, tako da se je od resonance vse zatreslo. Nanje je prvi zaigral mlad organist Andrej Kramber-ger in s tem oznanil njihovo moč v duhovnem in glasbenem smislu, saj bodo poleg liturgičnega opravljale tudi kulturno poslanstvo. Sicer pa smo se o tem lahko prvič prepričali že kar med svečanim bogoslužjem, ki ga je prav tako daroval mariborski nadškof dr. Franc Kramberger v somaševanju z domačim farnim župnikom Janezom Maušecem in okoliškimi duhovniki, saj smo ob ubrani pesmi cerkvenega pevskega zbora pod vodstvom Ernesta Kokota ter pevskih zasedb KUD Markov-ski zvon slišali čudovito orgelsko spremljavo, ki je prišla do svojega popolnega izraza v izredno akustični cerkvi, kot je markovska. Čeprav imajo orgle moderno zunanjo podobo, se čudovito vklapljajo v okolje na koru. Same orgle so veljale oko- li 35 milijonov tolarjev, od tega je okoli 20 milijonov prispevala občina Markovci, ostalo pa 780 gospodinjstev iz markovske fare ter številni botri in darovalci, ki so se jim ob tej priložnosti zahvalili. Vzporedno s postavitvijo novih orgel so ojačali in prenovili tudi celoten kor ter del stopnišča. Ker je bilo v cerkvi premalo prostora za številne vernike iz markovske in sosednjih far, so jim omogočili, da so lahko slovesen dogodek in bogoslužje spremljali tudi prek neposrednega prenosa na velikem platnu v prireditvenem šotoru, za kar so poskrbeli sodelavci lokalne SIP televizije. Po maši so vse udeležence pogostili ter pomembno farno pridobitev proslavili z veselim druženjem. M. Ozmec Foto: M. Ozmec Ker je bilo v cerkvi premalo prostora za vse, so blagoslov z mašo lahko spremljali tudi prek velikega platna v prireditvenem šotoru ob cerkvi. Foto: M. Ozmec Da gre za dogodek stoletja, se je pokazalo tudi po maši, saj so udeležence slovesnosti pogostili. Podravje • Z občnega zbora Kmetijske zadruge V načrtu več novih trgovin „Z rezultati v letu 2006 smo lahko zadovoljni, čeprav ni manjkalo težav. Leto smo zaključili z dobičkom, ki ni ravno velik, dokazuje pa, da je naše poslovanje postavljeno na trdne temelje," je zbrane na občnem zboru KZ Ptuj seznanil direktor Marjan Janžekovič. Bolj kot povzemanje lanskega poslovanja pa je bilo zanimivo slišati prihodnje kratkoročne in srednjeročne gospodarske plane zadruge, predvsem tiste, ki se nanašajo na investicije. Trenutno, kot je povedal Janžekovič, izvajajo adaptacijo osrednje upravne stavbe oz. sedeža zadruge, prav tako je intenzivno v teku posodobitev skladiščnih objektov ob Rogozniški cesti v industrijski coni, kamor bodo preselili tudi sedež hčerinskega podjetja Zadružna oskrba. V teku je še celovita prenova poslovalnice v Žetalah, kjer bo ob klasičnem zadružnem programu v ponudbi tudi živilska trgovina in bar: „Naša trgovska strategija gre v smeri izpopolnitve ponudbe tudi z živilskim blagom, kar dokazujemo z ureditvijo naše že osme poslovalnice v Žetalah. Enako načrtujemo tudi za Majšperk, kjer bomo sodobno trgovino s široko ponudbo uredili na mestu sedanjega našega skladišča. Zaenkrat so sicer zadeve v tej občini še v fazi priprave projektne dokumentacije," je ob tem povedal Janžekovič. Glede zadružnih poslovalnic v ostalih občinah pa je preure- ditve in posodobitve najprej, skoraj gotovo že letos, pričakovati v Dornavi. Zamisel o velikem trgovsko-stanovanjskem centru, ki naj bi ga skupaj gradile občina, KZ in Mercator, je z ukinitvijo Mercatorja SVS „po- tonila", vodstvo zadruge pa se je odločilo postaviti nove trgovske prostore ob sedanjem skladišču, hkrati urediti še asfaltiran plato in parkirišče ter tako zaokrožiti podobo svoje trgovine in hkrati razširiti ponudbo. Kot je povedal predsednik DVS Haloze Edvard Hojnik, je letos 14-članska strokovna komisija ocenila 141 vzorcev vin rednih in poznih trgatev, jagodnih izborov in suhega jagodnega izbora. Povprečna ocena je pokazala, da so tudi letošnja vina kvalitetna in dobra. Najboljše vinogradnike in kletarje pa so slovesno razglasili na podelitvi minuli petek zvečer, kjer je bilo videti kar veliko eminentnih gostov iz „vinskega sveta", med njimi tudi viteze vinskega omizja, predsednika združenja VINIS Stanka Šoster- ja ter ptujskega župana Štefana Čelana in cirkulanskega župana Janeza Jurgeca. Najvišje priznanje, šampion za najboljše vino, je letos pripadlo sorti laški rizling. Šampion vin rednih trgatev je tako postal laški rizling, ki sta ga pridelala Stanko in Silva Gregorec iz Vidma pri Ptuju. Za šampiona vin posebne kakovosti pa je bil razglašen laški rizling - suhi jagodni izbor 2006 iz kleti Edvarda Hojnika iz Zavrča. Oba vinogradnika sta v znak šampi-onskega naslova prejela poseben kipec bakhusa. Šampion in kipec bakhusa je za najboljše vino redne trgatve prejel Stanko Gregorec. * LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Svetniki mestne občine Ptuj iz svetniške skupine LDS Vam iskreno čestitamo ob dnevu UPORA SLOVENSKEGA NARODA PROTI OKUPATORJU in PRAZNIKU DELA. Vljudno Vas vabimo na prireditve, ki bodo organizirane v mestni občini Ptuj v počastitev obeh praznikov. Vodja svetniške skupine Emil Mesarič Predsednica MO LDS Ptuj Lidija Majnik Predsednik MLD Gregor Šmigoc Direktor KZ Marjan Janžekovič je napovedal kar nekaj novih investicij, predvsem v izgradnji zadružnih poslovalnic po različnih občinah; najprej naj bi se začela graditi v Dornavi. Zbrani na letošnjem občnem zboru KZ so se seznanili s preteklim delom zadruge in prihodnjimi načrti. Spremembe so deležni tudi nekdaj skupni načrti KZ in občine Gorišnica, kjer naj bi se po prvotnih idejah zadruga vključila v izgradnjo novega kompleksa namesto stare vaške dvorane v zameno za zamenjavo svojega zemljišča v centru občine. Po novem načrtu naj bi KZ sedaj ostala na približno isti lokaciji: „V Gorišnici smo lastniki približno 1,5 hektarja zemljišč, ki jih pravzaprav niti ne potrebujemo. Po našem načrtu bi del zemljišča odprodali občini, ki v tem delu nujno potrebuje parkirišča. Staro trgovino bi zaenkrat še pustili, ob njej pa začeli graditi novo, saj sedanjega objekta nima smisla obnavljati. Ta bo po preselitvi naše dejavnosti v novo poslovalnico naprodaj." Prav tako je po oceni stanja nesmiselno obnavljati sedanjo zadružno trgovino v Bukovcih; KZ ima v načrtu postaviti novo, vendar trenutno še potekajo dogovori in pogovori z vodstvom občine o morebitni skupni investiciji v smeri večjega objekta, ki bi ponujal še nekaj stanovanj. V Podlehniku pa zadeve v zvezi z nadaljnjo namembnostjo vaškega doma stojijo. Kot je znano, je zemljiškoknjižni lastnik velikega večnamenskega objekta KZ, vendar pa je občina v preteklosti spodbijala omenjeno lastništvo s tožbo. Zadeva na sodišču še ni zaključena in Janžekovič pravi, da bodo zdaj v KZ počakali na razsodbo sodišča, nato pa bodo odločali naprej, kaj in kako s spornim objektom. Sicer pa v KZ zdaj še aktivno iščejo alternativne rešitve za svoje člane, ki so proizvodnjo temeljili na sladkorni pesi. Kot je še povedal Janžekovič, pa članom KZ ponujajo tudi zelo ugodna skupinska zavarovanja pridelkov, ki so od letos še posebej zanimiva, saj je znano, da se je država praktično že povsem umaknila iz poplačila škod zaradi naravnih nesreč. SM Ptuj • Podelitev priznanj najboljšim vinogradnikom Šampiona za laški rizling Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze (DVS) je tudi letos že tradicionalno pripravilo svečano prireditev s podelitvijo priznanj ter razglasitvijo šampionov in prvakov sort. Letos razglašeni prvaki posameznih sort so prejeli posebna priznanja v obliki srebrnih kovancev. Šampionski naziv z bakhusom za vino posebne kakovosti je pristal v rokah Edvarda Hojnika. Sicer pa so bila na slovesni prireditvi, ki so jo s pevsko-glas-benimi vložki popestrili moški pevski zbor Talum Kidričevo, Trio muzikantov iz Lancove vasi ter recitator Miro Lesjak, podeljena še številna bronasta, srebrna in zlata priznanja za najbolje ocenjena vina različnih sort in zvrsti. Letošnji prvaki sort, odlikovani s posebnim priznanjem, so: Janez Meznarič iz Markov-cev (za zvrst), Marija Bikov- šek iz Vidma (šipon), Stanko in Silva Gregorec iz Vidma (laški rizling), Jakob Svenšek iz Lovrenca na Dravskem polju (sivi pinot in renski rizling), Ljudmila in Marjan Varvoda iz Podlehnika (chardonnay), Zdravko Zamuda s Ptuja (sa-uvignon), kmetija AS Arnejčič iz Cirkulan (rumeni muškat) in Franc Visenjak iz Gorišnice (renski rizling). SM www.sd-ptuj.si Iskrene čestitke ob 2 7. aprilu, dnevu upora proti okupatorju in l.maju, mednarodnemu prazniku dela. Želimo vam prijetno praznovanje in vas vabimo, da se udeležite praznovanja tretje obletnice vstopa Slovenije v Evropsko unijo, ki bo v soboto, 28.04.2007 ob 10.00 uri pred Mestno hišo na Ptuju, slavnostni govornik pa bo evropski poslanec in predsednik SD, BORUT PAHOR. Miran MEŠKO Predsednik SD Ptuj in vodja svetniške skupine Dejan LEVANIČ Predsednik Območne organizacije SD Ptuj Patricija BABOSEK Predsednica Mladega foruma SD Ptuj Vladimir Berger Predsednik PO SD Ptuj-Ormož Foto: SM Foto: SM Foto: SM Foto SM Foto: SM Žetale • Velika čistilna akcija Nabrali okrog 60 m3 odpadkov Tudi v občini Žetale so se minulo soboto odločili za veliko čiščenje okolice. Letos prvič je akcija stekla v sodelovanju vseh vaških odborov; prejšnja leta so namreč čiščenje izvajali le člani lovskega društva. Zbrani občani, bilo jih je okrog 60, so posebno pozornost namenili čiščenju odpadkov ob vseh glavnih in povezovalnih cestah po občini, pa tudi strugam potokov, kjer je bilo najti ogromno odpadnega materiala vseh vrst. Kot je povedal Izidor Štajnberger, med najbolj na-smetena območja spada tudi del žetalskega območja ob starem mejnem prehodu, kjer še vedno ni postavljenih nobenih posod za odpadke: „Sicer pa smo nabrali največ pločevink, kartona in plastičnih izdelkov, pa tudi kosovnih odpadkov in drugega je bilo veliko." Zbrane odpadke so udeleženci akcije zbrali na treh lokacijah, za odvoz pa je poskrbelo Čisto mesto. Podrli tudi staro mrliško vežico Sicer pa čiščenje odpadkov ni bila edina „čistilna akcija", ki so jo v Žetalah izvedli v minulih dneh. Konec prejšnjega tedna so se namreč člani Strojnega krožka v dogovoru z občinskim vodstvom lotili podiranja stare mrliške vežice na žetalskem pokopališču. Delo ni bilo enostavno, čeprav je morda na prvi pogled videti tako, saj je bila dotrajana stavbica po- Udeleženci čistilne akcije v Žetalah so si po opravljenem delu privoščili nekaj počitka in toplo malico. stavljena v neposredni bližini grobov. Večino dela je bilo tako treba opraviti ročno, z veliko mero previdnosti. V dveh dneh je desetim članom vseeno uspelo brez škode podreti zgradbo in pospraviti ostanke materiala. Vrednost opravljenega dela je znašala približno 850 evrov, plačnik pa je občina Žetale. SM Foto: SM Na mestu dotrajane in že dolgo neuporabljene mrliške vežice je ostal prazen prostor. Ptuj • Zemlja ni smetišče, Zemlja je naš dom Za čist in naraven življenjski prostor Na Novem trgu na Ptuju je 20. aprila potekal zdaj že tradicionalni dogodek ob dnevu Zemlje »Zemlja ni smetišče, Zemlja je naš dom«. Organizirali sta ga podjetji Čisto mesto Ptuj in Altius, sodelovale pa so šole iz Ptuja in okolice: OŠ dr. Ljudevita Pivka, OŠ Olge Meglič, OŠ Destrnik s podružnično šolo Trnovska vas, OŠ Mladika, OŠ Videm pri Ptuju, OŠ Ljudski vrt s podružnično šolo Grajena, OŠ Breg, OŠ Martin Kores Podlehnik in Vrtec Ptuj. Ob tej priložnosti so se mladi v okviru različni tematik lotili teme varovanja okolja, na tem področju človeštvo bije plat zvona, čim prej se bo potrebno osvestiti, da ne bo prepozno; iz odpadnega materiala pa so izdelovali izdelke in se tudi skozi to seznanili z ravnanjem z odpadki ter njihovem vplivu na okolje. Podjetje Čisto mesto je na stojnici predstavilo kompost in stiskanje pločevink, Zeleni Ptuja pa so delili humus in sadike. Osrednja tema letošnjega dogodka ob dnevu Zemlje pa je bil »Krožni proces pri urejenem ravnanju z odpadki«. Cilj ločenega zbiranja odpadkov je, da bi se zmanjšala količina odpadkov, ki se odloži na deponiji. Na ta način se razbremenjuje okolje, ohranjajo naravni viri, vidni pa so ■ ■ ' - "■_ Foto: Črtomir Goznik Zeleni so razdeljevali tudi sadike. Foto: Črtomir Goznik Iz odpadnega materiala se da veliko narediti, sporočajo najmlajši. tudi prihranki pri energiji, ker se z reciklažo omogoči predelava in ponovna uporaba odpadkov. Ločeno se zbirajo biološki odpadki, ki jih predelujejo v kompostar-ni v Cero Gajke, papir, steklo, kovine, plastiko, nevarne in ostale odpadke pa Čisto mesto preda pooblaščenim ali specializiranim odjemalem, preostanki odpadkov pa končajo na deponiji. Na območju 17 občin na Ptujskem in širše, kjer Čisto mesto opravlja svo- jo dejavnost, odpadke ločeno zbira v zbiralnihcah ločenih frakcij, teh je okrog 400. Tudi letošnji dogodek ob dnevu Zemlje na Novem trgu je vzbudil veliko pozornost, to pa je bil tudi namen, da se ozavestimo v odnosu do okolja, da odpadke odložimo tja, kamor sodijo. Življenjski prostor je samo eden, s tem, ko ga uničujemo, uničujemo tudi kvaliteto svojega življenja in življenje nasploh. Od tod in tam Ptuj • Začetek sezone v Termah Ptuj Foto: Črtomir Goznik V Termah Ptuj so 21. aprila tudi uradno pričeli letošnjo poletno kopalno sezono, v kateri pričakujejo nad 300 tisoč kopalcev. Od začetka aprila pa je odprt olimpijski bazen, že zaradi številnih plavalnih klubov Slovenije, ki so si Terme Ptuj izbrali za svoj vadbeni prostor, kjer je plavalcem na voljo že 4200 m2 vodnih površin. V letošnji poletni kopalni sezono bodo nadaljevali bogat animacijski in zabavno-glasbeni program. Njihov amfiteater postaja vse bolj osrednji poletni prireditveni prostor Ptuja. Osrednja pozornost pa je v tem času posvečena gradnji hotela, ki ga bodo odprli septembra letos. Dela na gradbišču potekajo skladno z načrti, te dni objekt že zastekljujejo. MG Ptuj • Nekdanje Gradnje izginjajo Foto: Črtomir Goznik Na Ormoški cesti na Ptuju, kjer je še do nedavnega domovalo eno najstarejših ptujskih gradbenih podjetij Gradis - Gradnje, se izvaja rušenje objektov. Na mestu, kjer je dolga leta delovalo to ptujsko gradbeno podjetje, bo zrasel nov trgovski center. Kranjska investicijska družba Modro polje, d. o. o., gradi v Sloveniji verigo Hoferjevih trgovin. Na Ptuju naj bi zgradili dve, eno na Ormoški, drugo na Zagrebški. Lokacija na Ormoški je prevelika, zato za del parcele še iščejo kupca. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je povedal, daje mesto ob gradnji na Ormoški postavilo pogoj, da dovoljenja za gradnjo ne bo, če ne bo zgrajeno petkrako krožišče, rešiti pa bo potrebno tudi vprašanje vile na območju gradnje. Vse bolj kaže, da jo bodo morali porušiti. MG Ptuj • Uspešna akcija čiščenja okolja Letošnje velike spomladanske akcije čiščenja okolja, kije 21. aprila potekala v ptujskih mestnih četrtih, seje udeležilo okrog 250 ljudi. K uspehu akcije, nabrali so več kot sto kubikov odpadkov, je prispevalo tudi lepo vreme. SabinaJupič, komunalna inšpektorica, je povedala, da je v zadnjem času črnih odlagališč v našem okolju sicer vedno manj, kljub temu pa je udeležencem uspelo nabrati veliko odpadkov. Akcija je bilaposveče-na tudi dnevu Zemlje, ki je letos potekal v znamenju pretečih opozoril zaradi vse večjega globalnega segrevanja oziroma vse večjih klimatskih sprememb. V obdobju od leta 1992 do 2002 so se emisije toplogrednih plinov v Sloveniji povečale kar za 14 odstotkov. Največji krivci za to so promet, zlasti osebni, povečale pa so se tudi emisije zaradi porabe goriv, v gospodinjstvih, komercialnem sektorju in emisije iz odpadkov. MG Foto: SM Foto: MG Ptuj • Še o dnevu zdravja v ptujskih lekarnah Svetovanje o pomenu zdravljenja z zdravili bodo še okrepili V slovenskih lekarnah je v tednu od 3. do 7. aprila potekal teden zdravja, v okviru katerega so potekale aktivnosti na dveh področjih: osveščanja in preventive pri povišanem krvnem tlaku ter informiranja o vseh možnih oblikah pomoči pri odvajanju od kajenja. Aktivnosti tedna zdravja so sovpadale tudi z letošnjim svetovnim dnevom zdravja, ki je potekal pod geslom Investirajte v zdravje - za boljšo prihodnost. Izvajali so jih tudi kot podporo proti-kadilskemu zakonu; z novelo zakona naj bi tudi v Sloveniji povsem prepovedali kajenje v vseh zaprtih delovnih in javnih prostorih. Zakon je že šel skozi vladno proceduro, po napovedih naj bi pričel veljati s prvim julijem letos. V sklopu aktivnosti, ki so se nanašale na temo obvladovanja, kontroliranja in preventive pri povišanem krvnem tlaku, so v lekarnah JZ Lekarne Ptuj obiskovalcem ob nasvetu farmacevta ponudili tudi knjižice z osnovnimi informacijami in zloženko, v katero si vpisujejo izmerjene vrednosti krvnega tlaka. Vsem so svetovali kontrolo telesne teže in jim izračunali indeks telesne mase (ITM), ki je eden od dejavnikov tveganja za nastanek visokega krvnega tlaka. »Iz zapisanih vrednosti smo izračunali, da je med 124 osebami (42 moških in 82 žensk) imelo povišan krvni tlak z vrednostmi nad 139/89 kar 48 odstotkov oseb, 57 odstotkov moških in 43 odstotkov žensk. Zanimal nas je tudi delež obravnava- nih oseb, ki imajo previsok ITM, teh je bilo kar 80 odstotkov. Za mejno vrednost smo postavili ITM 25. Tudi pri ITM je odstotek višji med moškimi kot med ženskami. Ker je ITM eden od dejavnikov tveganja, nas je tudi zanimalo, koliko obravnavanih oseb je imelo povišan krvni tlak in indeks telesne mase. Teh je bilo med ženskami 39 odstotkov, med moškimi 50 odstotkov. Naša anketa je vključevala tudi vprašanje, ali se oseba, ki smo ji izmerili tlak in ITM, že zdravi, teh je bilo več kot polovica ali 52 odstotkov. Zaskrbljujoč pa je podatek, da je med vsemi, ki so na terapiji za zniževanje krvnega tlaka, vrednost tlaka previsoka pri kar 58 odstotkih. Razlogov za takšno stanje je veliko. Pogosto se dogaja, da pacienti, ki so na terapiji, ne upoštevajo navodil zdravnika in farmacevta. Naše svetovanje o pomenu zdravljenja z zdravili bomo še okrepili in izvajali podobne usmerjene aktivnosti, kot so bile te v tednu zdravja. Ti poleg nasveta o pravilni in varni uporabi predpisanih zdravil vključujejo še nasvete o zdravem načinu življenja,« sta povedali Nataša Kirbiš, mag. farm., in Katja Vrabl, mag, farm., ki sta se lotili obdelave Foto: Črtomir Goznik Nataša Kirbiš Sitar, mag. farm.: »Zaskrbljujoče je, da je med vsemi, ki so na terapiji za zniževanje krvnega tlaka, vrednost tlaka previsoka kar pri 58 odstotkih.« Foto: Črtomir Goznik Katja Vrabl, mag. farm.: »Kar 71 odstotkov anketiranih kadilcev je najmanj enkrat že poskusilo prenehati kaditi.« pridobljenih podatkov. Kadijo mladi in starejši V Lekarni Ptuj so med naključnimi obiskovalci izvedli tudi anketo, s katero so želeli ugotoviti delež kadilcev in med kadilci delež tistih, ki so že poskusili prenehati oziroma bi želeli prenehati kaditi. V anketo so vključili 105 oseb, 61 žensk in 44 moških, vseh starosti. Za kadilce se je opredelilo 35 oseb ali 33 odstotkov anketiranih, od tega je bilo 52 odstotkov žensk in 48 odstotkov moških. V starostni skupini do 20 let jih je bilo 11 odstotkov, od 21 do 30 let 23 odstotkov, od 31 do 40 let 20 odstotkov, od 41 do 50 let 17 odstotkov, nad 50 let pa 29 odstotkov. Podatki kažejo na to, da je kajenje prisotno že pri mladi populaciji, pogosto je tudi v zrelih letih, kljub temu da se mnogi srečujejo z zdravstvenimi težavami, ki jih kajenje še poslabša: visok krvni tlak, astma, . .. Zanimalo jih je tudi število cigaret, ki jih kadilec pokadi v enem dnevu: do 10 cigaret 31 odstotkov, od 10 do 20 jih pokadi 49 odstotkov, več kot 20 dnevno pa 20 odstotkov vseh v anketo vključenih kadilcev. Večina anketiranih kadil- cev, kar 71 odstotkov, je že vsaj enkrat poskusila prenehati kaditi, 29 odstotkov pa še ni nikoli poskusilo. 86 odstotkov anketiranih je izrazilo namen oziroma željo, da bi prenehali kaditi, ker se zavedajo škodljivih učinkov kajenja na svoje zdravje. Na vprašanje, ali poznajo pomoč pri odvajanju v obliki nikotinske nadomestne terapije (žvečilni gumi in obliži), jih je pozitivno odgovorilo le 37 odstotkov, ti bi želeli več informacij, zlasti še o načinu delovanja. 63 odstotkov vprašanih teh oblik pomoči sploh ne pozna. V vseh lekarnah JZ Lekarne Ptuj je v tednu zdravja potekalo svetovanje kadilcem o vseh možnih oblikah pomoči; ob žvečilnem gumiju in obližih obstajajo tudi zdravila, ki pa jih lahko na recept predpiše le zdravnik, ker ta vrsta zdravljenja poteka samo pod njegovim nadzorom. Pri odvajanju od kajenja so kadilcem lahko v veliko pomoč tudi informativne brošure CINDI, prav tako pa svetovalni telefon CINDI. Kadilce so seznanili tudi z delom delavnice za pomoč pri odvajanju od kajenja, ki že nekaj let poteka v okviru JZ Zdravstveni dom Ptuj. Od tod in tam Ptuj • Ilustracije Franceta Miheliča Foto: Črtomir Goznik V Miheličevi galeriji so 19. aprila odprli razstavo ilustracij F. Miheliča, velikega slovenskega umetnika, slikarja, grafika in akademika, čigar 100-letnico rojstva praznujemo letos. Odprtja razstave njegovih ilustracij, ki so nastale v njegovem zgodnjem - ptujskem - obdobju in ki še niso bile nikoli doslej razstavljene, sta se udeležila tudi Miheličeva hčerka Alenka Puhar (na fotografiji) in sin France Mihelič mlajši. Med številnimi gosti pa sta bila tudi njegova učenca, akademska slikarja Bojan Golija in Albin Lugarič, častni občan Ptuja. Častni meščan Ptuja pa je bil tudi France Mi-helič. O umetnikovem delu v povezavi s Ptujem je govorila Stanka Gačnik. Do 3. junija bo na ogled del dragocene Mi-heličeve zapuščine na področju ilustracije, pri kateri je bil do izraza umetnikov prefinjen občutek za črto in risbo. MG Ptuj • Predstavili projekt Evropske kulturne prestolnice 2012 Foto: Črtomir Goznik Odprtje Miheličevih ilustracij so povezali s predstavitvijo ptujskega dela projekta Evropske kulturne prestolnice 2012, v katerem Ptuj nastopa kot partnersko^ mesto. Slavnostni govornik je bil ptujski župan dr. Štefan Čelan (na fotografiji s sodelavci v projektu). V okviru programskega koncepta Ptuj sodeluje z antično arheologijo, srednjeveško dediščino, etnologijo, kulturo vina in kulinariko ter s sakralno umetnostjo. Sestavni del projekta so tudi nekatere investicije, ki naj bi jih izvedli v sklopu grajsko-panoramskega kompleksa, v gradu Ristovec, dominikanskem samostanu, z obnovo Mestnega kina naj bi pridobili mladinsko hišo, ob Potrčevi cesti na Ptuju naj bi nastal kulturni center z večnamenskim prireditvenim, razstavnim in protokolarnim prostorom, na območju občine Hajdina, s katero MO Ptuj dobro sodeluje v več projektih, pa naj bi nastal Center za varovanje in razvoj podeželskih tradicij oziroma muzej kmečkih kultur. V kulturnem programu sta nastopila Dun-ja Kolenko na flavti in Marjan Pači za klavirjem iz Glasbene šole Karol Pahor. MG Sv. Jurij ob Ščavnici • Slovesno ob 13. občinskem prazniku Osrednja prireditev ob 13. prazniku občine Sv.Jurij ob Ščavnici se je odvijala na jurijevo nedelje na videmskem trgu, kjer je množico udeležencev nagovoril župan Anton Slana. Po njegovih besedah je razlogov za dobro voljo in praznovanje na pretek. Med razlogi je navedel podatek, da v občini po dolgih letih beležijo več rojstev kot smrti. Ponašajo se z uspešnimi osnovnošolci, dijaki in študenti, brezposelnost pa se je v minulem obdobju bistveno zmanjšala. Slana je poudaril, da skupaj z občinskimi svetniki delujejo v dobrobit in vsesplošni napredek celotne lokalne skupnosti. Praznovanje seje nadaljevalo z veličastno povorko (na posnetku) in veselim druženjem, ki je trajalo do poznih popoldanskih ur. NŠ Foto: NS Velika Nedelja • Lep uspeh mlade Osluševčanke Katja je najboljša! Petnajstletna Katja Munda, učenka 9. razreda osnovne šole Velika Nedelja pravi, da nima najljubšega šolskega predmeta, rada jih ima kar nekaj, med njimi tudi nemščino. Na nedavnem tekmovanju iz tega predmeta je postala državna prvakinja. Med 485 tekmovalci je osvojila 99 od 100 možnih točk. Začelo se je tako, da je njena profesorica Angelca Me-ško zbirala učence za obisk dodatnega pouka in Katja se je prijavila. Na šolskem tekmovanju menda ni bilo preveč težko, na državnem pa kar. Za nalogo je morala prebrati knjigo Fant za izmenjavo, iz vsebine pa so bila postavljena vprašanja in na to temo je morala napisati tudi spis. Rešiti je morala tudi nekaj slovničnih nalog. Katja ve, da ji nemščina gre dobro z jezika, da pa bo dosegla tako dober rezultat, pa vseeno ni pričakovala. Katja Munda je vsestransko uspešna mladenka na katero so na šoli upravičeno ponosni. Katja zelo dobro in rada teče, na 300 metrov je občinska in področna prvakinja. Je članica rokometne ekipe, ki je osvojila prvo mesto na občinski in področni ravni, uvrstile pa so se tudi v polfinale na državnem nivoju. Nekaj časa je celo aktivno trenirala Katja Munda, učenka 9. razreda OŠ Velika Nedelja, je državna prvakinja v znanju nemškega jezika. Pot do predstave je bila daljša in zanimivejša, kot je to običajno. Začelo se je lani, ko so trije dijaki 3. c razreda - Jernej Borko, Maja Fras in Boris Pucko - iz nemščine prevedli knjigo Die Welle avtorja Mor-tona Rhue. Kasneje je iz prevoda nastala ideja, napisati svoj scenarij, šele nato pa se je porodila želja po igranju. Čeprav razredničarka te aktivne in uspešne generacije Cilka Jakelj nerada uporablja besedo projekt, je to gotovo najprimernejše poimenova- nje za to, kar se je zadnji dve leti dogajalo v 3. c. Projekt je torej nastajal po pouku in je uresničil več ciljev. Jakljeva tako s ponosom ugotavlja, da so dijaki tretjega letnika sposobni prevesti knjigo iz nemščine, ki ima preko 100 strani. V nadaljevanju so se odločili, da bodo v projektu sodelovali vsi. Vsak od 33 dijakov je našel svojo vlogo na odru ali za njim. K sodelovanju so želeli pritegniti tudi profesorje. Povabilu se jih je odzvalo šest. Tako stojijo dijaki in profe- sorji prvič skupaj na odru in delijo izkušnjo treme pred nastopom in veselja po uspešno odigrani predstavi. Projekt nikakor ne bi mogel nastati brez angažiranosti staršev, saj je le en sam dijak iz Ljutomera, po vse ostale pa so starši redno prihajali po popoldanskih vajah in jih vozijo na gostovanja. »V razredu se po vsem tem veliko bolje razumemo, spletle so se lepše vezi, bila je koristna izkušnja za vse sodelujoče, ki so skupaj ustvarili predstavo.« rokomet, vendar je to zaradi glasbene šole opustila. Že sedmo leto namreč igra klavir in prvo leto saksofon. Kljub temu, da je odlična učenka, pa Katja najde čas za številne stvari, ki so ji pri srcu - šport, glasbo, prijatelje, računalnik, televizijo, včasih prebere tudi kakšno knjigo, za bralno značko ali pa kar tako. Obiskuje deveti razred in šolanje namerava nadaljevati na Gimnaziji Ormož. Glede poklica še ne ve za kaj se bo odločila. V igri je poklic učiteljice za kakšen jezik ali telovadbo. Pri teh letih se je težko odločiti. Ravnatelj Boris Skok pravi, da so se na njihovo šolo, kot učitelji, vrnili številni nekdanji učenci in da bodo Katje prav tako zelo vesel, če se bo tako odločila. Na tekmovanju iz znanja nemškega jezika sta tekmovala še dve učenca OŠ Velika Nedelja, Jana Petek in Nejc Volmut, ki sta osvojila srebrno priznanje. Ravnatelj Boris Skok je pohvalil še rokometno ekipo dečkov, ki so se prebili do četrtfinala, tekmovalci v znanju Križem kražem pa so bili tretji na področnem. Na šoli deluje tudi Klub prostovoljcev, ki pomagajo starejšim in se tudi mednarodno udejstvujejo. Večina obvestil je na šolski spletni strani, ki je vedno bolj obiskana. Komuniciranje preko forumov in elektronske pošte pa je tudi vedno bolj priljubljeno. Te dni se odloča tudi o usodi e-šole, v kateri se ob popoldnevih in v času počitnic zbirajo osnovnošolci, srednješolci, se igrajo, učijo in družijo. Vsak obiskovalec se mora vpisati in ima pravico uporabljati računalnik eno uro. Če je gneča, ga mora po eni uri predati drugemu, sicer pa lahko dela naprej. Včasih tudi kakšno ušpičijo. Pri tem so pokazali izjemno spretnost, saj so uspeli zaobiti vse zaščite. Ravnatelj je zadovoljen tudi z bralno kulturo na šoli saj na razredni stopnji skoraj vsi učenci osvojijo bralno značko. Na predmetni stopnji se to število malo osipa, kljub temu pa je vsako leto tudi okrog 12 takih, ki so knjigi zvesti vseh devet let. Viki Klemenčič Ivanuša Ormož • Gostovanje gledališke predstave Gimnazije F. Miklošiča Val, ki je odplaknil predaleč V domu kulture v Ormožu je s predstavo Val Mortona Rhue gostoval 3. c razred Gimnazije Franca Miklošiča iz Ljutomera. Režiserka predstave je razredničarka Cilka Jakelj. Ptuj • Federico Colli navdušil Koncert 19-letnega pianista Društvo za glasbeno umetnost Arsana je v soboto, 21. aprila, ob 20. uri na ptujskem gradu priredilo odličen koncert mladega nadarjenega pianista Federica Collija. Profesorica Cilka Jakelj je vodila režijo in je tudi sicer odgovorna za nastanek projekta Val. Val je pripoved, ki temelji na resničnem poskusu nekega srednješolskega profesorja v ZDA. Ta je skušal svojim dijakom dokazati, da nacizem lahko nastane v vsakem okolju, pri vsakem človeku - vse je odvisno samo od pravilne izbire metode dela z ljudmi. „Sporočilo predstave je bilo tisto, ki nas je potegnilo - boj se medijev, ki s teboj manipulirajo, razmišljaj s svojo glavo, ostani, kar si, ker te mimogrede lahko nekdo, ne da bi ti to opazil, potegne v nekaj, kar pozneje pošteno obžaluješ. Predstavo smo pred letom 1991 že enkrat igrali. To je bil čas, ko se je videlo, da Jugoslavija v taki obliki ne bo več dolgo obstajala. Problem Mi-loševiča je bil takrat tako pereč, da so v igri vsi videli prav to. Zgodba je v vsakem času in obdobju aktualna." Premiero so gimnazijci pripravili v Ljutomeru pred slovenskim kulturnim praznikom. Medtem se je igra spremenila v zalogaj, ki mu še komaj sledijo. Doslej so odigrali devet predstav, šest ali sedem gostovanj pa jih še čaka. Ponudb imajo še veliko, vendar je treba misliti tudi na to, da imajo dijaki poleg igre tudi svoje šolske obveznosti. Kmalu pa bo tu tudi junij, ko se na gimnaziji odvija tradicionalni, letos že 10. kulturni maraton. Viki Klemenčič Ivanuša 19-letni glasbenik se je rodil v Bresciji v Italiji in že pri dveh letih začel igrati klavir. Glasbeno teorijo, harmonijo in glasbeno zgodovino je študiral pri profesorju Sergiu Marengoniju na Romano Romanini Europe Academy v Bresciji in na Giuseppe Verdi Conservatory v Milanu, kjer je že s 16 leti diplomiral z odliko. Trenutno Colli študira v Bergamu v Italiji pri profesorju Konstantinu Boginu na Europe Academy of musical studies. Svojo glasbeno nadarjenost je mladi pianist pokazal že na kopici koncertov, osvojil pa je tudi nekaj zmag na različnih državnih in mednarodnih tekmovanjih. Minulo leto se je predstavil na mednarodnem klavirskem festivalu Ferruccio Busoni v Bolzani, kjer je nastopil z romunskim simfoničnim orkestrom. Na ptujskem gradu pa se je nadarjeni pianist predstavil z deli L. van Beethovna, F. Chopina, F. Liszta in S. Prokofieva. To je bil tretji koncert, ki ga je pripravilo društvo Arsana, nameravajo pa gostiti še več akademsko izobraženih glasbenikov iz Slovenije in tujine. Maja bodo organizirali koncert Mednarodnega komornega orkestra Savitra, junija pripravljajo glasbene delavnice, julija mednarodni klavirski seminar, v prostorih društva pa izvajajo glasbeno izobraževanje za mladostnike, študente in odrasle. Dženana Bečirovič Foto: Dženana Becirovic Mladi virtuoz Federico Colli Foto: vki Foto: vki Kranjska Gora • Mednarodna konferenca SIRIKT Povezovanje izkušenj Arnes, Javni zavod za razvoj, organizacijo in vodenje enotne akademske in raziskovalne računalniške mreže v Sloveniji, Ministrstvo za šolstvo in šport, Center za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja ter Center RS za poklicno izobraževanje so pripravili mednarodno konferenco SIRIKT, ki je potekala v Kranjski Gori od 19. do 21. aprila. Konferenca SIRIKT je nadgradila dolgoletno tradicijo konferenc. Vodilne teme na njej so bile: kako inovativno uporabiti informacijsko-komunikacij-ske tehnologije v pedagoškem procesu in pri vodenju šole, pregled trendov in razvoja na področju omrežnih storitev v izobraževalnih in raziskovalnih omrežjih ter mednarodno sodelovanje in projekti, ki temeljijo na uporabi modernih informacijskih tehnologij. Konferenca SIRIKT je učiteljem, profesorjem ter strokovnim delavcem na vseh stopnjah izobraževanja, od vrtca do univerze, nudila priložnost za izmenjavo pedagoških izkušenj, ki so kakorkoli povezani s svetovnim spletom. Novosti v načinu podajanja znanja so bile predstavljene skozi primere dobre prakse, plakate, strokovne delavnice, predavanja in predstavitve. Izmenjava izkušenj med udeleženci je potekala skozi projektna srečanja, okrogle mize in neformalna druženja v odmorih. Konference se je udeležil tudi Franc Vrbančič, učitelj na Poklicni in tehniški elektro šoli ŠC Ptuj, ki je v obliki interaktivnih predavanj predstavil prispevka Narteh - E-učbeniki za izbrane naravoslovno-teh-niške predmete in Robotika Foto: Dženana Becirovic Franc Vrbančič za vsakogar. V prvem prispevku je skupaj s profesorjem Slavkom Kocijančičem s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani predstavil pomen IKT tehnologije v osnovno- in srednješolskem procesu vzgoje in izobraževanja, kjer sistem že dolgo ne temelji več na »kredi in tabli«, ampak na interaktivnem sodelovanju napredno usmerjenih učiteljev, dijakov in ostalih, ob uporabi kakovostne opreme ter sodobnih tehnologij. V prispevku je bila pozornost usmerjena v opis, načrtovanje in pripravo e-gra-div z naravoslovnega področja pri dveh izbirnih predmetih v osnovni šoli, enega obveznega predmeta v poklicnih šolah ter povezovalnega e-učbenika, temelječega na računalniško podprtem laboratoriju pri temah iz elektrotehnike in elektronike na srednjih tehniških šolah. „Podajanje informacij na daljavo predstavlja izziv tako za učitelje kot tudi za slušatelje, ki pri takem načinu pridobivanja znanja pomembno sooblikujejo ta proces. Pomembna cilja e-gradiv sta predvsem samostojno učenje in povečanje učinkovitosti vseh udeleženih v projektu, kaj več o tem pa na spletni strani," je dejal Vrban-čič. V prispevku Robotika za vsakogar sta skupaj z docent- ko Suzano Uran s FERI Univerze v Mariboru predstavila istoimenski projekt, ki se že dolga leta izvaja po osnovnih in srednjih šolah. Prikazala sta, da znanje ni samo sebi namen, marveč dobi praktičen pomen in povsem uporabno vrednost. Sodelujoči na predavanju so s praktičnim sodelovanjem izkusili, da se na videz težke vsebine lahko podajo tudi na zabaven in poučen način. Sodobne IKT tehnologije sta avtorja uporabila kot dobrodošlo pomoč pri širjenju informacij in dosežkov projekta. V projektu sta vsebinam, ki se nahajajo v učbenikih, dodala podporo na spletnem mediju, ki nosi dodatna in specialna znanja. »Konferenca SIRIKT 2007 je bila pomemben dogodek, saj je udeležencem omogočila vpogled v najnovejše tehnologije in spletne strani, na katerih so informacije dostopne od kjerkoli in kadarkoli. Dostopnost informacij in moderne tehnologije postavlja pred učitelje nove in nove izzive, na katere se moramo pripraviti, jih sprejeti in skupaj z drugimi strokovnjaki poiskati načine, kako jih uporabiti za uspešno opravljanje svojega dela,« je zaključil Franc Vrbančič. Dženana Becirovic Cezanjevci • 180 let šolstva Čakajoč na novo šolo ... V prostorih telovadnice osnovne šole Janka Ribiča so slovesno obeležili 180-letnico šolstva v šolskem okolišu Cezanjevci, ki sodi v občino Ljutomer. Pobudnik in ustanovitelj šole v Cezanjevcih, ki so jo zgradili leta 1824, je bil dr. Janez Gottweiss, enorazredni pouk pa se je pričel tri leta pozneje, kar tudi pomeni prve zametke šolstva v tem kraju. Danes šolo in vrtec obiskuje 139 učencev in otrok, ki se stiskajo v utesnje- nih prostorih, natanko 100 let starega šolskega poslopja ter 20 let starem prizidku s telovadnico in tremi kletnimi učilnicami. Vseskozi so razrede in zunanjost objekta posodabljali, vendar že vrsto let obstoja težnja po izgradnji nove šole. Kot vse kaže, do uresničitve bo pri- šlo še letos. Po besedah ravnatelja Marjana Kosija na osrednji slovesnosti, je nova lokacija za gradnjo šole, z vrtcem in igriščem že izbrana, pripravljene pa so tudi idejne zasnove novogradnje, katerim je ob nedavnem ogledu dotrajanih obstoječih učnih prostorov dal vso Župan občine Ljutomer Franc Jurša (desno) predaja sliko ravnatelju OS Cezanjevci Marjanu Kosiju. podporo šolski minister Milan Zver. Ljutomerski župan Franc Jurša, domačin in v mladosti obiskovalec cezanjevske šole, je prepričan, da se bo nadaljevala dolgoletna tradicija šolstva v Cezanjevcih, seveda v boljših razmerah od današnjih. Zatrdil je, da so sredstva za novogradnjo v občinskem proračunu že zagotovljena, sedaj je potrebno uspeti le še na skorajšnjem razpisu ministrstva za šolstvo. Kot je povedala državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo in šport dr. Alenka Šverc, z optimizmom zre v prihodnost šolstva na tem območju, hkrati pa je tudi obljubila, da bodo na državni ravni storili vse za lepšo prihodnost otrok, ki obiskujejo predšolske in šolske izobraževalne programe v Ce-zanjevcih. Ob visokem jubileju so v predprostoru šole pripravili kronologijo šolstva v Cezanjevcih, z mnogimi zanimivimi dokumenti, šolskimi predmeti in fotografijami iz preteklosti. Učitelji in učenci so pripravili več razstav ter izdali zbornik, s pregledom dogodkov skozi domala dve stoletji delovanja na področju šolstva v tem predelu Prlekije. Niko Šoštarič Tednikova knjigarnica Rdeči nagelj in rumeni regrat KN1STER Obljuba je obljuba Eve Tharlet rSU' fl Bližajoči majski, delavski praznik, je povezan z rdečim cvetom - rdeči naglej je prva roža delavskega razreda - simbol revolucije, kakor pravi avtor Tine Germ v knjigi Simbolika cvetja (Mladinska knjiga, 2002). Avtor še pravi, da je bil rdeči nagelj izmed cvetic v evropski kulturi morebiti najbolj odvisen od nestanovitne človeške naklonjenosti. Dianthus sp. še vedno simbolizira moč ljubezni, milosti in usmiljenja ter ostaja simbolni cvet večine socialdemokratskih in drugih levičarskih strank, zapisuje avtor Germ. Dianthos, grško ime za nagelj, pomeni božanski cvet, v antičnem času je izkazoval naklonjenost bogov. Legenda pripoveduje, da se je nekoč Artemida tako ujezila na pastirja, ker je splašil divjad, da mu je v jezi izpraskala oči. Lepotica je svoje srdito dejanje obžalovala, vendar vida mladeniču ni več mogla povrniti. Zato so iz njegovih mrtvih oči vzklili cvetovi, ki so z nazobčanimi cvetnimi listi podobni žarkom v očesni šarenici. Tako so nastali nageljni, ki so v poznem srednjem veku, spominjajoč na nageljnove žbi-ce in žeblje, postali Kristusov cvet. Naglej je bil v svoji pestri zgodovini tudi simbol poroke, mladoporočenci na Nizozemskem se kitijo z rožnato barvo te priljubljene cvetice že od 15. stoletja. Visoki umetniki renesanse so pogosto upodabljali nagelj, posamično ali v kompozicijah, saj je v tem času pomenil še bogastvo, prevzetnost in ošabnost. Druga legenda pa pripoveduje, da je nagelj »odkril« francoski kralj Ludvik IX, ko je ta zel ozdravila njegove nesrečne vojščake na pohodu v Tunis leta 1270; tako je nagelj postal grbov-ni cvet francoskih kraljev (več v Simbolika cvetja). V naši deželi je naglej priljubljen vrtni in balkonski okras, pojavlja se v pesmih in živi svojo cvetno lepoto, kiji ni mar za človeške izmišljije. Regratove cvetove boste zaman iskali v knjigah, ki razgrinjajo simbolne pomene rastlin. Toda ta tako pogost rumeni cvet ima nekaj skupnega z rdečim nageljnom: enim je ljub, drugim odvraten. O regratu boste lahko brali v večini knjig o zdravilnih zeliščih, regrat je hvaljen v kulinariki, nastopa v pravljicah in zgodbah (npr. Gregor Strniša in Ančka Gošnik Godec: Lučka Regrat, 1987, Renate Schupp: Rumeno čudo, 1996). Med novimi slikanicami založbe Kres je prav taka, ljubezniva slikanica s celim življenjskim ciklusom rumenega cveta, ki ga nekateri ljubitelji travnatih površin divje pulijo in zmerjajo s plevelom. Svizec Bruno se je po zimskem dremežu odpravil raziskovat svet okoli sebe. Kaj kmalu je naletel na čudovito rumeno cvetico, ki ga je povsem očarala in postala sta prava prijatelja. malček ji je lahko vse zaupal, skupaj sta se igrala in zabavala. In Brunu se je zdel cvet iz dneva v dan lepši. Toda nekega dne ga je njegova cvetica vprašala, ali ji zaupa? Seveda ji je povsem zaupal, pa naj se zgodi karkoli. In se je zgodilo .... Eva Tharlet je odlično upodobila razkošje v travi in letne čase z malim svizcem, ki si gaje zamislil priljubljeni avtor zbirke s čarovnico Lili - Knister, ki sodi tudi med slovenskimi mladimi bralci med najbolj priljubljene sodobne avtorje. Prijetne praznične dni, naj vam cvetijo cvetovi vseh sort, dehteči in ljubeči! Liljana Klemenčič Foto: NS Ptuj • Državni srednješolski debatni turnir O Evropskem parlamentu Prvi od skupno treh delov državnega srednješolskega debatnega turnirja je potekal minuli petek in soboto na Gimnaziji Ptuj. Sodelovalo je 33 skupin in skupaj kar 150 debaterjev. Na Ptuju so se pomerili dijaki iz Lendave, Ljutomera, Raven na Koroškem, Črnomlja, Ivančne Gorice, Litije, Celja, Ljubljane, Kranja, Postojne, Idrije in Ptuja. Vsi debaterji in debaterke so se pomerili v šestih krogih. Za tri debatne trditve so vedeli vnaprej in so se nanje lahko pripravili, ostale tri pa so izvedeli na samem turnirju le uro pred debato. Vnaprej so vedeli, da bodo debatirali o naslednjih trditvah: »Evropski parlament bi moral več storiti za sprejem novih članic v Evropsko unijo« in »Nekaj mest v Evropskem parlamentu bi moralo biti namenjenih mladim«. Turnir pripravlja Za in proti, Zavod za kulturo dialoga, financira Evropski parlament, gre pa za eno od aktivnosti projekta »Evropski parlament je enako pomemben kot slovenski parlament«. Častna govornica na otvoritvi turnirja je bila vodja Informacijske pisarne Evropskega parlamenta Nataša Goršek Mencin, ki je med drugim izpostavila tudi razlike med nacionalnim in Evropskim parlamentom. Iz Ptuja so se letos turnirja udeležili trije dijaki, ki so se pripravljali pod mentorstvom Vide Otič, in sicer Taja Foto: Dženana Becirovic Ptuj so predstavljali trije dijaki, pomagala jim je mentorica Vida Otič. Strelec, Dora Lenart in Don Ciglenčki. Pri iskanju argumentov jim je pomagal Aljoša Slamenšak, pri pripravah pa je sodelovala tudi Veronika Hovnik. »Ekipa se je na ta turnir pripravljala približno mesec dni, najbolj so bili na trnih zaradi vprašanj, ki niso vnaprej zastavljena,« je dejala Otičeva. Drugi del turnirja bo na Gimnaziji Ledina 7. maja, tam se bo v osmini finala pomerilo 16 najboljših ekip. Takrat se bo z mladimi debaterkami in debaterji pogovarjal tudi evropski komisar za znanost in raziskave Janez Potočnik. Ta turnir bo del prireditev v okviru turnirja »Debatirajmo o EU«, ki ga financira Evropska komisi- ja. Najpomembnejši za mlade debaterje pa bo tretji del turnirja, na katerem se bodo pomerili najboljši srednješolski retoriki v Sloveniji. Takrat bo v Centru Evropa v Ljubljani 8. maja potekal finalni turnir, ki se bo pričel ob 14. uri, končal pa ob 18.30. Dženana Becirovic Grajena • 60 let osnovne šole Ena najmodernejših šol praznovala Šola Grajena je v petek, 20. aprila, praznovala 60-letnico. Šolo, ki se ponaša z bogato tradicijo in znanjem, danes obiskuje 180 učenk in učencev od prvega do devetega razreda. Ob tej priložnosti so na šoli pripravili večdnevno praznovanje. V torek so se srečali na medgeneracijskih delavnicah, sledile so zabavne športne igre, isti dan ob 18. uri pa so zaključili v telovadnici ob gledališki igri Županova Micka. Osrednjo slovesnost ob 60-letnici šole so pripravili v petek ob 17. uri. Šola Grajena je svoja vrata odprla februarja 1947, takrat jo je obiskovalo 128 otrok. Razmere za delo so bile zelo skromne, za današnje razmere celo nevzdržne, kljub temu pa velik dosežek za grajenske otroke, da so se lahko izobraževali v lastnem kraju. V letih 1952-1953 je prišlo do bistvenega upada učencev, leta 1975 pa so imeli 221 učencev, kar je največje število v zgodovini šole. Usodno za grajensko šolo je bilo leto 2001, ko so položili temeljni kamen nove šole. To so leto kasneje predali svojemu namenu in tako je danes ena najmodernejših in najlepših osnovnih šol na ptujskem. Na petkovem slavnostnem praznovanju se je ravnateljica šole Tatjana Vaupotič spomnila svojih osnovnošolskih dni. »Svojo šolo smo imeli Foto: Dženana Becirovic Za popestritev kulturnega programa so poskrbeli učenci. kljub skromnim razmeram zelo radi,« je dejala Vaupoti-čeva. Obenem je poudarila tudi pomen šole za kraj in pomembnost sobivanja le-teh. Slovesnosti ob 60-letnici šole Grajena se je udeležil tudi vodja sektorja za osnovno šolstvo na Ministrstvu za šport in šolstvo Boris Zupančič. Izpostavil je pomen povezovanja vzgoje in izobraževanja v šolah. »Vzgoja in izobraževanje sta nerazdružljiva. Samo vzgojeni imajo pravo znanje,« je dejal Zupančič, ki je šoli čestital tudi v imenu ministra Milana Zvera. Delavcem in učencem šole ter krajanom Grajene pa je, kot se spodobi, čestital tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki je poudaril, kako pomembno vlogo ima osnovna šola pri izgradnji osebnosti posameznika. Ob tej priložnosti je Čelan ravnateljici Tatjani Vaupotič izročil tudi darilo, on in Zupančič pa sta od šole prejela kurenta, ki ju bo spominjal na grajensko šolo. Po slavnostnih govorih se je program nadaljeval s pesmijo. Grajensko himno in še dve skladbi so zapeli člani Moškega pevskega zbora Grajena, sledil pa je program učencev, ki so v čast svoji šoli zapeli in zaplesali. Dženana Becirovic Svet je majhen Srbija kot nokia Največja in najštevilčnejša misija naše vojske se nahaja v edini državi na svetu, ki še ne obstaja, a je že na robu propada: na Ko-sovem. Z Ahtisaarjevim poročilom se bo čez nekaj dni začela zadnja kosovska bitka, ki bo imela globoke posledice za zgodovinsko prihodnost jugovzhodne Evrope. Našim vojaškim rojakom se obeta možnost sodelovanja pri edinem resnejšem projektu evropske zunanje politike ter velika slava oziroma velik poraz. Tamkajšnje socialne in gospodarske razmere so katastrofalne. Ne bi želel biti na mestu Marttija Ahtisaarija. Karkoli bo uradno predlagal ali svetoval, ne bo prav in se bo zameril nekaterim političnim stranem. Štajerci smo lahko ponosni, da imamo v Beogradu veleposlanika dr. Lucija - bivšega ptujskega župana - ki mu diplomatske vrline in spretnost zagotovo ne manjkajo, vendar je v tako občutljivih trenutkih zelo težko biti uradni predstavnik neke države, ki ima veliko interesov v Srbiji. Zagotovo bo upošteval natančna navodila, ki mu jih bo poslalo naše ministrstvo za zunanje zadeve, a kako se bo Beograd opredelil do naše države v naslednjih letih in kakšne bodo gospodarske posledice našega uradnega stališča do neodvisnosti Kosova, bo v velikem delu odvisno od njegovega osebnega ravnanja. V časih, ko so bili mobilni telefoni še vedno bolj kompaktni, je znotraj diplomatskih krogov krožila šala, da je vsaka nova različica Srbije kot vsak novi model nokie... vedno manjša. Letos bo, ne glede na vse možne uradne proteste in pritiske, izgubila še en del ozemlja. Na žalost pa zadeve niso preproste in Slovenska vojska bo skupaj z ostalim silami EU na tem območju v enem najbolj napetih trenutkov zadnjih let. Današnji protektorat OZN pomeni pomanjkanje kakršnekoli industrijske proizvodnje, neobstoječ trg storitev, ki bi spodbujal rast BDP in uravnotežen uvoz blaga, nerazvito kmetijstvo, več kot 40-odstotno brezposelnost in vrtoglav primanjkljaj v komercialni bilanci. V komisiji EU pa k že nič kaj bleščeči sliki še dodajo, da je izredno nerealistično pričakovanje domačega prebivalstva, da se bo življenjski standard po odločitvi o statusu bistveno izboljšal. Tako kot vse, kar se že stoletja dogaja in kroji na Balkanu, je tudi Kosovo pravi čudež. Nobena formalna ali pravna oblika ne more opisati trenutnega stanje, neskončno število scenarijev je sedaj odprtih v povezavi z regionalno prihodnostjo. Ena od osebnosti, kijih bo zdaj sooblikoval kot visoki predstavnik EU za skupno varnostno in zunanjo politiko, je Javier Solana, človek, ki je 23. aprila 1999 odobril letalske napade na ZRJ v vlogi generalnega sekretarja pakta Nato. Zgodovina se zna šaliti s svojimi akterji, a še bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da se v Prištini ne odloča le o balkanskem miru, ampak tudi o mednarodno posredno povezanih odprtih vprašanjih, ki jih bodo Srbski predstavniki verjetno do konca skušali izkoristiti sebi v prid. Kosovo je le delček igre, v kateri igrajo glavno vlogo ZDA, Anglija in Rusija skupaj z drugimi manjšimi državami, ki imajo svoje lokalne interese. Moskva bo skoraj zagotovo stala Srbiji ob strani do zadnjega možnega trenutka. Izkoristila bo priložnost, da poveže zadevo s svojimi željami pri neodvisnosti Pridnestrije, Južne Osetije in Abhazije. Kosovo bo postalo to, kar se v mednarodnem pravu imenuje "poprejšnji primer". Čeprav si v Beogradu še vedno upajo staviti na zamenjavo Mladic-Kosovo, vedo, da stojijo še pred eno izgubljeno bitko na Kosovem polju. EU bo morala, končno vsaj enkrat, pokazati svojo politično in gospodarsko spretnost ter tako zagotoviti nadzirano neodvisnost nove države, ko bo napočil čas. Projekt gospodarske obnove Kosova naj bi v naslednjih treh letih stal 1,5 miljarde evrov, a to bo le kapljica vode v morju potreb, vendar je vzporedno z vsemi ostalimi institucijam tudi našim diplomatom in vojski čast dokazati, da EU ni gospodarski velikan, politični palček in vojaški črv. Dr. Laris Gaiser Piše: dr. Ljubica Šuligoj • Pred sedemdesetimi leti Na Ptujskem med špansko državljansko vojno Stopnjevanje fašistične agresivnosti v svetu (japonska invazija na Kitajskem, italijanska okupacija Etiopije, Hitlerjeva zahteva po širšem življenjskem prostoru - Lebensraum, odprtje nacističnega koncentracijskega taborišča Buchenwald, pakt o nenapadanju med Italijo in Jugoslavijo, izstop Italije iz Društva narodov in pristop k protikominternskem paktu, dvigovanje nacizma v čeških Sudetih, na Madžarskem in v Avstriji, španska državljanska vojna), hkrati pa politično popuščanje zahodnih in stalinistične čistke - so dogodki, ki so pred sedmimi desetletji pretresali svet. V nadaljevanju se bomo dlje pomudili pri španski državljanski vojni, ki so jo izzvali španski nacionalisti (bogataši, visoki pripadniki Cerkve) pod vodstvom generala Franca. Po zmagi demokratične in levičarske Ljudske fronte (LF) (povezovala nezadovoljno špansko ljudstvo) so nastopili proti republikancem: Španija je tako pred sedemdesetimi leti postala mednarodno prizorišče spopada s fašizmom. V pomoč prizadetemu španskemu prebivalstvu v razdejani deželi so odhajali prostovoljci - tudi iz Jugoslavije. Španski dogodki so namreč tudi razkrili politična razmerja med vodilnimi evropskimi državami. Medtem ko sta fašistični Nemčija in Italija pomagali četam generala Franca ob previdno nedejavnih zahodnih državah, je SZ podpirala španske republikance in pomagala organizirati mednarodne brigade. Vanje so se vključevali mladi levičarski idealisti iz različnih krajev. Demokratična javnost je bila v takih razmerah vznemirjena, odmevnost tedanjih svetovnih dogajanj je doseglo tudi ptujsko območje. Na Ptujskem, kjer so posledice svetovne gospodarske krize prizadele širše družbene sloje in kjer se je slovenstvo soočalo z nestrpnostjo domačega nemštva, je fašistična agresivnost v Španiji vnašala zaskrbljenost med svobodoljubnimi družbenimi sloji. Odmevnost svetovnih dogajanj na Ptujskem je lahko razumljivejša le v kontekstu poznavanja specifičnih družbenoekonomskih razmer na tem območju v sedemdesetih letih. V ptujskem političnem okraju, ki je leta 1931 z Mestno občino štel 74.778 prebivalcev, je veljalo kmečko vprašanje (zaostala kmetijska proizvodnja, razdrobljenost posesti: največ dva do pet ha, nizka produktivnost, nerešena agrarna reforma, viničarstvo) za temeljni gospodarski problem. V primerjavi s slovenskim povprečjem (nad 60 %) je bilo na Ptujskem leta 1938 kar 83 % ljudi navezanih na kmetijstvo. Industrijska nerazvitost okraja je onemogočala zaposlitev odvečni delovni sili (leta1938 na km2 82,9 ljudi potrjuje agrarno prenaseljenost). Nekaj pomembnejših obratov s prevladujočim tujim kapitalom je zaposlovalo le majhno število delovne sile. Tako je bilo npr. v majšperškem Vunatexu leta 1937 zaposlenih 52 delavcev, v Rainhardovi perutninarski tvrdki čez 40 (v sezoni nad 120), v obratu Petovia v ko-njunkturnem času pa okoli 100 delavcev. Ob takih pogojih se je revščina bohotila po Ptujskem z vsemi socialnimi posledicami. Ptujski mestni občinski svet je leta 1937 lahko ugotavljal, da je v primerjavi z drugimi slovenskimi območji največja umrljivost prav v ptujskem okraju. Svetniki so tudi navajali, da je država sicer zgradila zdravstvene domove v občinah z manjšim številom prebivalcev, da pa Ptuj nima takega doma, kamor bi se namestila šolska poliklinika, ter se poskrbelo za izboljšanje zdravstvenega stanja in potrebno pomoč socialno šibkim. Socialnoekonomski problemi v ptujskem političnem okraju so se seveda navezovali na politična vprašanja. V odvisnosti od nemškega kapitala se je znašla slovenska delovna sila (po maternem jeziku leta 1938 Slovencev v okraju 97,7 %; na Ptuju 81,9 % Slovencev, 12,7 % Nemcev). Po zmagi hitlerizma v Nemčiji leta 1933 je tukajšnje nemštvo postajalo vse bolj nestrpno do slovenskega prebivalstva: manifestativno so zvenele prireditve v Društvenem domu (Deutsches Vereinshaus), prisotna je bila sistematična prevzgoja mladine (npr. urjeneje nemške mladeži v večernih urah na poti proti Vurberku in Halozam, športna vzgoja in lahkoatletski miting na igrišču Sportklub Pet-tau). Za »največji podvig« so šteli ptujski Nemci npr. obisk ok. 130 članov svojega pevskega društva (Mannergesangsverein in Pettau) v Breslauu leta 1937 na tamkajšnjem pevskem festivalu. O tem beremo v zapisniku občnega zbora Kulturbunda v marcu1938. leta, ko je društveni predsednik Albert Scharner navdušeno predstavljal omenjeno svečanost. Ohranjeno fotografsko gradivo dokazuje manifestativnost prireditve. Vznemirjenost ob ekspan-zivnosti fašističnih držav in početju domačega nemštva je prevzela slovensko javnost na Ptujskem. Nemir so vzbujali španski dogodki: napad 73 letal nemške legije Kondor na Guernico 26. aprila 1937 je vzbudil ogorčenje demokratične svetovne javnosti. Dogodek je spodbudil Picassa, da je že po štirih dneh zlil na veliko platno svoj gnev in bolečino ob moriji v omenjenem baskovskem mestecu. V odgovor na fašistično nasilje so na pomoč španskemu ljudstvu odhajali prostovoljci iz mnogih dežel. Po ilegalnih poteh so nekateri hodili tudi čez ptujsko območje, tako preko domačije Jožeta Lacka v Novi vasi, preko stanovanja Ane Pod-laha na Ljutomerski cesti in hiše Jakoba Hercega v Rabelčji vasi, delavca Železniških delavnic. Glasu trpečega španskega ljudstva so se odzvali prostovoljci s Ptujskega. Seznanitev z njimi za nekatere temelji le na skopo dosegljivih podatkih. V Španijo so se napotili: - sin delavca v skladišču žve-plarne Haralda Schwaba Ivan Dolenc s Ptuja, po poklicu sicer mizar, zaposlen je bil v trgovini Jožeta Vnuka. Slednji je sodeloval s ptujskimi dijaki in akademiki v znani januarski akciji KP leta 1934 in bil zato istega leta obsojen »zaradi komunistične propagande« na tri mesece strogega zapora. Po vrnitvi domov je delal med delavsko mladino, ptujsko Sresko načelstvo pa ga je imelo leta 1940 še vedno za »levičarsko razpoloženega«. Iz navedenega lahko sklepamo, da je Ivan Dolenc sredi tridesetih let prejšnjega stoletja prišel pod komunistični vpliv. Srečujemo Ausschuss Sitzung abgehalten am 7.4. 1938 Stlhr Vereinehaus Gasthgua, anwesend die Sgb. Artenjsk Kudolf, ii'ratscliko, Gorisohegg, KaisersEerger.Omig Paul .Prolog JvOM .chosteritsch,Kalb hl, Alb. Scharner Dir. Schweiger und der Schriftführer. Sgb. Schamer bsgrüsst ciie Anwesenden. Die Aufnshisa^ j gesuche der Fürst Walter i Scheicheribauer ''.'alter, J. Kltetel und J. Jeglitsch werden zur Kenntniss genommen uüd die Aufnahme 3er benannten einstimmig beschlossen« Dir-, Schosteritsoh Franz berichtet dass er etatn Amt nebemoasen hat. Gleichzeitig wird er ein Inventar aufnahmen . Kg, A. Bahamer Berichtet da s die Gemeinde Ptui dem Terein eine Subvention von Bin. 4oo.— gewährt hat. Hc-b. Urschitz hat die Lichtbilder von der Sängerrniae.nach Breslau , den Versin zur Erinnerung . gesnendefc. svird 0 ¡r Dank ausgesprochen. Beschl ssen wird ferner'dass die nächste Probe am Di-nstag den 11,4, statt findet. Bsschl ssen y/urde ferner grundsätzlich die 75 Jahrfeier ar» 4, bis 6. JuM au veranstalten* ' Vorgesehen ist ein 4.6. ein FestkonsMrt an 5. Besuch der Grabstätten dar verstorbenen Sänger sodann Ausflüge in die Begebung. ¡äsch dem Festkonzert findet ein Festabend statt;1 Ks wird beschlossen'an den Sängerbund des Xgr; Jugoslavien, sowie an den Bi-ud er vereinen in fjnribar; Üelje-Konjice, Slov! Grad«, Sy. lomoB Koöevie , an den Kulturbund Zagreb säainiaichfcgan au ijichteni Desweiteren nären einzuladen der Bezirkshaupt= mann, Börgermeister. Komanda mesta. .Probst Greif, Bischoff Popp, der imtsverstand, alle ¿hrenmitglieder 4 Satdor Baron, alle frühtpisn Chorijerster,sowie eine i< zahl bekannter Vereins aus dem Auslände imt'dsr. ¿rauchel i iire Vertreter zu dei Feier «l entsenden. Der Ffjstabniid ist nur für dazu besonders geladenen GSst.'n und vc» ifitgliederh Hingeführte Gäste, «eiche dem Vereinsausschuss vorher bekann tg;igeban weitidn müssen,! g«da;cht. Sgb. Igo Reich wird die notwendig t. Unterkünfte :?oh:-!rStell6n und ein diesbagl. V^rzeichniss aufstellen. Gleichseitig wird beschlossen das Variinsainm« neu malen oder die ¡tacke nachbessern zu las sen. • Bezüglich der Ausflöge macht Kgb.'fratsohko »'rage Vcr= schlage. ■ s.chtafe 1/2 11 uiir abwä».. /1 •' .„.-„WO^ Vir: ZAP, Zbirka MD-14, spisi 8/1. Sodelovanje na pevskem festivalu v Breslauu leta 1937 so ptujski Nemci na občnem zboru Kulturbunda v marcu naslednjega leta ocenili za največji podvig. ga tudi na študijskih sestankih z dr. Ivanom Potrčem in s ptujskimi akademiki. Septembra 1937. leta je bil Ivan Dolenc že v bataljonu Dure Bakoviča v Španiji. Smrt ga je doletela naslednje leto ob reki Ebro; - nekdanji ptujski gimnazijec Dušan Kveder, član prve dijaške celice KP leta1933, je bil kot študent prava na ljubljanski univerzi član PK SKOJ in urednik revije Mlada pota, katere namen je bil po legalni poti povezati vse sloje mladih v množično organizirano mladinsko gibanje. Po policijskem razkritju dejavnikov v vodstvu jugoslovanske KP in prepovedi Mladih potov se je Kveder moral umakniti v ilegalo. Preko Avstrije in Pariza ga je pot vodila v Španijo, kamor je dospel avgusta 1937. leta. Ranjenega pri Marelli in nato ob Ebru so evakuirali na špansko-francosko mejo. Po porazu republikancev se je z drugimi soborci znašel v južnofrancoskem taborišču Saint Cyprien. Leta 1940 je bil na prisilnem delu v Nemčiji, od koder je poleti 1941 uspel pobegniti v domovino. Izkušnje iz bojev v Španiji je Dušan Kve-der - Tomaž s pridom uporabil v osvobodilnem gibanju - pri organiziranju in vodenju partizanskih enot. 1944. leta je bil komandant GŠ NOV in POS; - Franc Lazar je izhajal iz številne delavske trboveljske družine in je po materini smrti odraščal v Gajeh pri Destrniku. Po osnovni šoli se je preživljal kot poljedelski delavec. Verjetno je v tem okolju prišel v stik z dr. Jožetom Potrčem, ki mu je priskrbel delo v ptujski bolnišnici. Domnevamo tudi, da se je na Ptuju v DPD Svoboda levičarsko opredeljeval, kar moremo podkrepiti z razsodbo mariborskega okrožnega sodišča, ki ga je obsodilo na šestmesečno strogo zaporno kazen »radi komunistične propagande« oz. »posredovanja večje množine komunistične propagandne literature«. Iz podatkov je moč sklepati, da je bil zaposlen v Mariboru, saj se je 1936. leta udeležil tamkajšnje tekstilne stavke in nato ostal brez dela. Povezan z dr. Jožetom Potrčem je preko Lackove domačije v Novi vasi odšel v marcu 1937 v Španijo. Iz arhivskega gradiva povzemamo, da je Lazar kot poročnik republikanske vojske padel avgusta 1937 pri kraju Belchite. Tudi poročilo Sreske-ga načelstva Ptuj banski upravi leta 1940 navaja, da »po vesteh, ki jih je Kveder pisal svojcem v Ptuju, je baje Lazar padel v bojih z nacionalisti v Španiji, vendar se tega doslej ni moglo z gotovostjo ugotoviti«; - sin železniškega sprevodnika Leopold Mendaš iz Ljubljane se je, sodeč po šolski dokumentaciji, »zaradi predrznega vedenja« prešolal v marcu 1936. leta s kočevske gimnazije na Ptuj. Iz vpisnice za šolsko leto 1936-37 ptujske gimnazije je razvidno, da se je Mendaš v omenjenem šolskem letu ponovno vpisal v sedmi razred. Razrednik je zanj zapisal, da je »prirodno nadarjen« in da ga pestijo socialni problemi, zaradi česar se mora preživljati z inštrukcijami. Beremo tudi, da dijak postaja nervozen in trmoglav, da ne najde razumevanja v šoli. Slednje povezujemo z dejstvom, da je bil dijak ocenjen le v prvem polletju in da ga je nadaljnja pot vodila v Španijo, kam je neznano kako prispel junija 1937. leta. Po porazu republikancev je bil Mendaš odposlan v Saint Cypri-en, v taborišče na peščenih tleh tik ob francoski obali. Od tam se je pozneje vrnil v domovino; - Mendašev sošolec Dušan Ravter iz Novega mesta, sin živinozdravnika, je prav tako v marcu 1936. leta prišel iz Kočevja, se vpisal v sedmi razred ptujske gimnazije in se nastanil na Vičavi. Kaznovanega kočevskega dijaka sta bremenili kazni »predrznega vedenja« in neopravičeni izostanek od »otvoritve službe božje«. Ravter je že maja 1936 zapustil ptujsko gimnazijo in marca naslednje leto prispel v Španijo. Uvrstil se je med vzorne republikanske borce. Iz ujetništva se je vrnil v domovino; - socialnoekonomska kriza na Ptujskem je zaznamovala življenjsko pot španskega borca Antona Žnidariča iz Nove vasi pri Ptuju. Izhajal je iz revne delavske družine. Oče je služil kruh s priložnostnimi poljedelskimi deli, pa tudi kot hlapec na ptujskem gradu. Sin Tone se je ob krutosti življenja in pod vplivom naprednih profesorjev na ptujski gimnaziji osebnostno opredeljeval. Kot član dijaške celice KP si je ustvarjal vizijo novega sveta - brez socialnih krivic. V dijaškem glasilu Rast je literarno nadarjenemu Tonetu teklo pero o socialnih krivicah, o dninarjih; svoja socialna občutja je zlival tudi v Ljubljanskem Zvonu in Ljudski pravici. Izključitev iz gimnazije po januarski listkovni akciji KP leta 1934 in desetmesečni strogi zapor Toneta nista zlomila. S težaškimi priložnostnimi deli se je prebijal skozi življenje in se, povezan z delavsko mladino, udeleževal mnogih akcij KP. Izostren čut proti socialnim krivicam in izoblikovana družbeno kritična misel sta ga spremljala na nadaljnji poti. Tako se je npr. znal kritično ozreti na delo KP med mladino. V svojem življenjepisu je pred odhodom na VI. kongres Komunistične mladinske internacionale v Moskvo septembra 1936 zapisal, da Partija poti »do množic ni našla«. V Moskvi se je Tone izobraževal v Leninovi šoli in marca 1937 odšel med španske prostovoljce. Njegovo pismo sestri Veroniki razkriva namen njegovega odhoda v Španijo: španski, nemški in italijanski fašisti hočejo steptati španski narod na njegovi zemlji, zato se »skupno s španskim ljudstvom hoče boriti proti tem krvolokom do zadnje kaplje krvi, do končne zmage«. In ko zaskrbljujoče sprašuje po starših, v pismu niza svoje vtise o lepoti španske dežele »s toliko pomarančami, o hvaležnih in dobrih španskih ljudeh«. Kot vojaški inštruktor in pogumen borec je Tone Žnidarič napredoval skozi vojaške enote (bil pomočnik komandanta brigade »Garibaldi«) in številna bojišča (Villanueva del Pardilla, Guadalajara/Ebro, Brunete). Leta 1938 je postal kapetan republikanske vojske. Svoje uporništvo proti krivicam je Tone izkazoval tudi v južnofrancoskem taborišču španskih borcev, v Saint Cypri-enu. Sresko načelstvo na Ptuju je leta 1940 zapisalo, da se je Anton Žnidarič »v Španiji boril na republikanski strani« in se v Franciji »baje še vedno nahaja«. Nadaljevanje prihodnjič Pisno ia Španija, O ^Mafn*'delam veS v ParHu.Zdai « v 30 _ ,„.,Viti Vnnnsvim narodom za njegovo in nato svogodOj.. ... z ¡m-SKj» >draEAera,Klico lepa je ta Španije in k„o dooro 'a Snsnsko 13-Jdatvo!Tukaj je toliko piemranS,da se otroci a.ujlai zadevajo taSoS fiSaJi-S i eSilimi j Polkami,Kosec se vozili z vl*kc£,so nas najos« tajahtakllf IJnske ieL z otroci in nas obsipavala s col«i koSaram. pobran^leini IJ-gJ»» italj^kl .joSUtt »18« prijel v Španijo zato,da se sŠupno s španskia ljudstvom aonm proti i,. & Borovcih pri' JtMJfc? Prosi* daj Pilite Si Si* Ve5 kako je kaj pri v.s doaa na-moj seaanj. _ ifjinton." ž nidari Tsoooro Hojo",Plaza Altasano,10 ' Albacsto,Španija, Iz Španije je Tone Žnidarič pisal sestri Veroniki. Vir:Tone Žnidarič, Ptuj1984. Kolesarstvo V novo sezono z dvojno zmago Stran 16 Judo Matic in Blaž prva v Bistrici Stran 16 Tenis Z Zoranom Krajncem o TK Terme Ptuj Stran 17 Tenis V TC Luka otvoritveni turnir sezone Stran 17 Bowling Ekipno Sar, medposa-mezniki Robert Šegula Stran 19 Strelstvo Ptujčani ponovno v 2. ligi! Stran 18 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak tednik RADIOPTUJ tta. afeletcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • PrvaLiga Telekom Slovenije Potrditi zmago iz Kopra Po sobotni zmagi v Kopru je končno odleglo tudi nogometašem ptujske Drave, ki so prekinili neugodno serijo, ko kar v šestih krogih niso okusili slasti zmage. Nove tri točke so pomembne tudi zaradi dviga samozavesti v ekipi. Nekateri so s skepso brali napovedi o zmagi na koprski Bonifiki, vendar se je na koncu izkazalo, da je trener Dražen Besek upravičeno verjel v svojo ekipo. To je sicer poudarjal ves čas in ni iskal alibija za slabše rezultate v odsotnosti nekaterih nogometašev zaradi kartonov in poškodb. »Pot do konstantno dobrih Prijateljska tekma: Železničar - Drava 1:4 (0:3) Strelci: Nežmah, Kronaveter, Obi in Zečevič. Drava: Germič, Zečevič, Berko, Zajc, Bunoza, Emeršič, Obi, Vrabl, Nežmah, Novak in Kronaveter. Igrala sta še Zagoršek in Druzovič. Ekipa Drave je v Mariboru prišla do rutinske zmage, ki bi lahko bila še precej višja glede na priigrane priložnosti. Zadetki so bili plod izdelanih akcij, tudi na tej tekmi pa so dobili priložnost nekateri mlajši igralci in igralci, ki sicer manj igrajo v prvenstvu. DB predstav pač zahteva svoje, mladi igralci so velikokrat podvrženi velikim nihanjem v svoji igri in v klubu smo to pričakovali,« je dodal Dražen Besek. V nedeljo v goste Dravi prihaja Primorje. Na goste iz Aj- Prvoligaši aktivni tudi med prazniki Slovenski prvoligaši bodo med prvomajskimi prazniki igrali tekme 31. kroga: nogometaši Drave bodo gostovali v Lendavi pri Nafti. Na tekme z Lendavčani imajo Ptujčani v tej sezoni prijetne spomine, saj so jih na domačem igrišču dvakrat premagali, v gosteh pa igrali neodločeno. V Lendavi je pri tem v dresu Drave aktivno sodeloval Viktor Trenevski, ki pa bo tokrat branil barve Nafte. Poseben čar temu dvoboju bodo dodali tudi drugi nekdanji »dravaši« v Nafti: Milko Burovski, Aleš Čeh in Matjaž Lunder. Razpored Drave do konca prvenstva: 30. krog, 28. 4.: Drava - Primorje 31. krog, 2. 5.: Nafta - Drava 32. krog, 5. 5.: Drava - Factor 33. krog, 12. 5.: Drava - HIT Gorica 34. krog, 16. 5.: Bela Krajina - Drava 35. krog, 19. 5.: Drava - CMC Publikum 36. krog, 26. 5.: Domžale - Drava V soboto Aluminij - Mura 05 Igralci Aluminija bodo v soboto na domačem igrišču gostili Muro 05. To je za obe ekipi izredno pomembno srečanje, saj se obe še vedno nahajata v »ogroženi coni«. Z zmago bi Kidričani spet pobegnili z dna lestvice in bi lahko lažje zadihali, čeprav bo treba za obstanek trdo garati do zadnjega kroga. Razpored Aluminija: 23. krog, 29. 4.: Aluminij - Mura 05 24. krog, 6. 5.: Krško - Aluminij 25. krog, 13. 5.: Aluminij - Rudar Velenje 26. krog, 20. 5.: Livar Ivančna Gorica - Aluminij 27. krog, 26. 5.: Aluminij - Tinex Šenčur 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA 1. DOMŽALE 29 17 11 1 52:20 63 2. MARIBOR 29 12 11 6 51:39 47 3. HIT GORICA 29 13 7 9 46:45 46 4. PRIMORJE 29 12 8 9 42:35 44 5. NAFTA 29 11 8 10 39:43 41 6. DRAVA 29 10 9 10 43:43 39 7. MIK CM CELJE 29 8 10 11 40:42 34 8. KOPER 29 5 15 9 33:38 30 9. BELA KRAJINA 29 5 10 14 36:49 25 10. INTERBLOCK 29 3 9 17 30:58 18 LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV: 15 zadetkov: Nikola Nikezič (HIT Gorica); 14 zadetkov: Ermin Rakovič (Domžale); 12 zadetkov: Sead Zilič (Drava), Goran Arnaut (Primorje); 11 zadetkov: Damir Pekič (Maribor); 10 zadetkov: Sebastjan Cimerotič (Domžale); 9 zadetkov: Dario Zahora (Koper); 8 zadetkov: Jože Benko (Nafta), Dimitri Ivanov Makriev (Maribor), Mitja Zatkovič (Primorje). dovščine Ptujčane vežejo lepi spomini, saj so spomladanski del prvenstva odlično začeli prav z zmago proti Primorju. Žal so na tej tekmi za dalj časa izgubili Daliborja Pešterca, kar je bil eden ključnih dogodkov za nadaljnje igre Ptujčanov. Na prvenstveni razpredelnici je razlika med ekipama pet točk v korist Primorja; slednja bi se z zmago Drave bistveno zmanjšala. Strateg Drave Dražen Be-sek bo imel na razpolago dva igralca več, saj se po odsluženi kazni rumenih kartonov v ekipo vračata glavni organizator igre Rok Kronaveter in igralec zadnje linije Mitja Emeršič. Tudi tokrat pa ekipa ne bo popolna (kot je bila npr. v 1. Foto: Črtomir Goznik Sead Zilič (Drava, beli dres) bo v nedeljo na domačem igrišču proti Primorju poskušal pomagati svoji ekipi do nove zmage. spomladanskem krogu), saj bo tokrat poleg dalj časa odsotnih Pešterca in Dabanoviča zaradi kartonov spet manjkal Šterbal, ki bo za ekipo držal pesti na tribuni mestnega stadiona. »V Kopru smo igrali res dobro in mnenja sem, da smo zasluženo zmagali. S tem smo potrdili našo dobro formo, ki je v vzponu in očitno je konec rezultatske krize. V šestih kro- gih nismo niti enkrat zmagali, čeprav razen tekme z Belo krajino nismo igrali tako slabo. Tisto tekmo pa bi najraje čim prej pozabil,« je dejal prvi klubski strelec Sead Zilič. Ptujski napadalec je zaenkrat pri številki dvanajst, pred njim sta Rakovič iz Domžal in Nikezič iz Hit Gorice. »S tem se ne obremenjujem, saj je najpomembnejše, da zmaguje ekipa. Tudi jaz bom še zadel. Proti Primorju bomo seveda igrali na zmago. Oni sicer igrajo trd in agresiven nogomet, kjer je poudarek na obrambi, na svoje priložnosti pa čakajo v nasprotnih napadih. Ne bo lahko, vendar igramo doma, pred svojimi navijači, in po dolgem času je čas tudi za domačo zmago,« je kratki pogovor zaključil Sead Zilič. Danilo Klajnšek Rokomet • MIK liga V Ljubljani potrditi točko iz Trbovlja Prvi tekmi 1. kroga v ligi za obstanek (Riko hiše - Slovan 26:26, Rudar - Jeruzalem 34 :34) sta še enkrat več dokazali, da nas do zadnjega kroga čaka ogorčen boj za obstanek v elitni ligi. Ormožani so sicer v Trbovljah izgubili točko, ampak kljub temu izpolnili osnovni cilj, zadan pred tekmo - ostati neporažen. Tekma v Trbovljah je pokazala določen napredek pri nekaterih igralcih, predvsem pri obeh krilih, Halilovi-ču in Golčarju, ki sta v duetu zagotovo odigrala najboljšo tekmo v dresu Jeruzalema. Trenerja Vlada Hebarja je še posebej razveselila vrnitev Grizolta na parket. Slednji je odigral eno ključnih vlog v obrambi, skupaj s Potočnjakom in Ivanu-šo, ob tem pa je »Grizli« še trikrat zadel mrežo trboveljskih vratarjev. Pri uspehih Ormo-žanov enostavno ne gre brez pomembnega deleža bratov Čudič. Starejši, Gregor, je zbral solidnih 15 obramb, mlajši, Bojan, pa je dosegel deset zadetkov. Po zaostanku s 7:12 je ključno vlogo pri vrnitvi v igro odigral Sobočan, ki je trenutno edini Ormožan, ki lahko Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Ormoža bodo na tekmi v Ljubljani poskušali ostati neporaženi; na siki Grega Sobočan (Jeruzalem Ormož, beli dres). zadene mrežo nasprotnika iz razdalje. Ob pravem Bezjaku, ki je svojo kvaliteto pokazal le v 2. polčasu, in ob boljših igrah tujcev v ekipi Turkovica in Radujkovica, bi »jeruzalemčki« lahko ostali neporaženi tudi v Ljubljani. Skratka, klop Vinarjev je postala le nekoliko daljša in ormoški strateg Hebar je končno nekoliko dobil na širini. Ta pa bo zelo pomembna, ko bo tekmovanje prešlo v fazo tekem v ritmu sreda-sobota-sreda. Nasprotnik Ormožanov v 2. krogu lige za obstanek Slovan je v Ribnici odlično igral do 59. minute in vodstva 29:26. Nato je sledila neverjetna končnica, kjer so Ribničani »nepričakovano« izenačili v že izgubljenem srečanju. Za kazen so Ljubljančani v nedeljo sredi poldneva opravili dvein-polurni trening, ki je že značilnost trenerja Borisa Deniča ob razočaranjih Slovana. Kljub vsemu so »mladi ljubljanski levi« na Kodeljevem proti Jeruzalemu favoriti, ampak favoriti ne zmagujejo vedno. Posebej bo potrebno najti proti orožje za visoko 6-0 obrambo Slovana ter za odlična strelca Kovača in Skuška ter zdravilo za mladinskega vratarja Karpana, ki gotovo zmeraj odlično brani prav proti vinarjem. Zadnjega gostovanja v prestolnici se ormoški rokometaši ne spominjajo radi, saj so gladko klonili s 23:27. Zaenkrat je pri Jeruzalemu pod vprašajem le nastop Bezjaka, ki je proti Rudarju v zadnjih trenutkih tekme prejel rdeč karton. Pravilo RZS pravi, da ob prejetem rdečem kartonu v zadnji minuti in ob prijavi sodnika kaznovani igralec nima pravice nastopa na naslednji tekmi. V primeru Bezjaka pa je igralec prejel rdeč karton, vendar ga sodnika Kaučič - Jager nista prijavila in najbrž bo proti Slovanu lahko zaigral tudi ka-petan Ormožanov. Zanimivo, da je prekršek po pregledu posnetka bil dvomljiv tudi za dvominutno izključitev, kaj šele za rdeč karton. Uroš Krstič Kolesarstvo • KK Bike Ek Haloze V novo sezono z dvojno zmago Kolesarska sezona je v pol- za Pokal Slovenije v Domžalah nem zamahu. Poklicni kolesarji pričela letošnja sezona. že nekaj časa pridno vrtijo pe- Dirka je potekala po razgi- dala na dirkah širom Evrope. banem in zahtevnem terenu Za slovenske kolesarje amaterje občin Domžale in Moravče. pa se je z uvodno cestno dirko Kolesarji ekipe KK Bike Ek Natalija Veršič in Miha Vantur Haloze 2002 so lahko izjemno zadovoljni s samim začetkom sezone, saj so v močni in neokrnjeni konkurenci kolesarjev amaterjev že na prvi dirki sezone dosegli dve zmagi, kar nedvomno kaže na dobro delo in dober trening pred sezono. V kategoriji ženske B je dosegla svojo drugo zmago v karieri amaterske kolesarke Natalija Veršič, v moški kategoriji pa je med amaterji C zmagal Miha Vantur. Razveseljivo je, da je odlično uvrstitev dosegel novinec v ekipi Peter Strašek, ki se je v svoji kategoriji master G uvrstil na 4. mesto s samo dvema sekundama za tretje uvrščenim. Uspeh ekipe so dopolnili še Matic Robič, Mario Vračič in Franc Frangež, vsi z uvrstitvami do 15. mesta, ki prinašajo točke v točkovanju za Pokal Slovenije. Doseženi rezultati v začetku sezone kažejo na napredek maloštevilne ekipe kolesarjev iz ptujske občine, ki kot edina iz Vzhodne Slovenije, tekmuje v prvenstvu Slovenije za kolesarje amaterje, in še to šele štiri leta. Tekmovalci KK Bike Ek Haloze 2002 ekipno in posamično že posegajo po uvrstitvah v vrhu razpredelnice, kar je šteti za izjemen uspeh, saj med kolesarji amaterji v Sloveniji tekmuje veliko bivših poklicnih kolesarjev, ki so po koncu poklicne kariere s svojimi izkušnjami nadaljevali s tekmovanji med kolesarji amaterji v Pokalu Slovenije. Danilo Klajnšek Strelstvo m S. tekmovanje novinarjev Novinarji imajo mirno roko V torek, 17. aprila, je na strelišču v Apačah potekalo tretje tradicionalno strelsko tekmovanje novinarjev v organizaciji 72. brigade Slovenske vojske. Na strelišču sta nas pričakala poveljnik 72. brigade Slovenske vojske in poveljnik Vojašnice Generala Maistra v Mariboru podpolkovnik Friderik Škamlec in pomočnik poveljnika 72. brigade za stike z javnostmi stotnik Borut Vitek skupaj s sodelavci. Najprej so nas seznanili s pištolo Beretta M 92 FS, s katero smo opravili streljanje. Gre za tipično vojaško pištolo z dvo-rednim okvirom za 15 nabojev, z dvojnim delovanjem spro-žilca in avtomatiko na podlagi kratkega trzanja cevi. Ogrodje je iz posebne zlitine aluminija, vitalni deli so jekleni, nekaj delov pa je plastičnih. Pištolo odlikuje dovršen varovalni mehanizem z avtomatsko varovalko udarne igle in vzvodom za varno sproščanje napetega kladivca. Vzvod varovalke je na obeh straneh zaklepa. Kadar se naboj ne vžge s prvim udarcem kladivca, dvojno delovanje sprožilca omogoča takojšnjo ponovitev udarca, ki praviloma aktivira naboj. Beretta 92 FS je 9-milime-trska polavtomatska pištola z okvirjem velike kapacitete in je osebna oborožitev častnikov in podčastnikov ter vojakov na posebnih dolžnostih. Med novinarji je zmagal Marko Kolenc, RTV Slo, pred Zmagom Šalamunom, Radio Tednik Ptuj, in Zdenkom Višni-čem iz RTV Slo. Pri novinarkah je slavila Ana Bučar pred Jasmi-no Holc in Katjo Treer, vse tri iz RTV Slo. Barve naše medijske hiše Ra-dio-Tednik Ptuj je zastopal še odgovorni urednik Radia Ptuj Ludvik Kotar, ki je zasedel četrto mesto. ZŠ FOTO: Borut Vitek Prvi trije novinarji in novinarke skupaj s poveljnikom 72. brigade Slovenske vojske podpolkovnikom Friderikom Škamlecom Namizni tenis • DP v Ljutomeru Ob mizah tokrat mlajši člani in kadeti Minuli konec tedna je v Ljutomeru potekalo državno prvenstvo za člane do 21 let in mlajše kadete. Med člani NTK Ptuj sta bili najuspešnejši Vesna Rojko in Ivana Zera, ki sta v dvojicah osvojili bronasto medaljo. V polfinalu sta izgubili z dvojico Manca Fajmut - Natalija Lužar. V posamični konkurenci sta se dekleti uvrstili v četrtfinale, kjer je Vesno premagala kasnejša zmagovalka Jana Tomazini, Ivano pa Melita Verhnjak. Melita Verhnjak je bila usodna tudi za Vesno Terbuc, ki jo je izločila v osmini finala. Med fanti je bil najuspešnejši Jan Janžeko-vič, ki se je prebil do osmine finala, kjer ga je premagal Tim Fridrih. Pri mlajših kadetih so se Darko Hergan, Filip Jerenec in Žan Napast uvrstili v finalni del, kjer je bil najuspešnejši Darko Hergan, ki se je prebil do osmine finala. V osmini finala je bil tudi par Marko Žuran in Filip Jerenec. Danilo Klajnšek Kasaštvo m 2. letošnje dirke v Ljutomeru Vse zmage Ljutomerčanom Na drugem tekmovalnem dnevu letošnje kasaške sezone v Ljutomeru je nastopilo le 47 kasačev iz šestih klubov, ki so se pomerili v šestih dirkah - vse na 2100 metrov dolgi stezi z avtostartom. Vse zmage so pripadle gostiteljem, najuspešnejši pa je bil Marko Slavič st., ki je slavil v prvi in drugi dirki. Kar v treh dirkah je o zmagovalcu odločal fotofiniš, saj sta tako prvi kot drugi prispeli kasač v cilju dosegla enak kilometrski čas. Naslednje dirke bodo 6. maja v Kamnici pri Mariboru, 20. maja pa ponovno na ljutomerskem hipodromu. Rezultati: 1. dirka za 3-4 letne kasače, zaslužek do 500 €: 1. Fantastic MS (M. Slavič st.) 1:19,1, 2. Aneste-cija (Jo. Sagaj ml. (oba Ljutomer) 1:19,8, 3. Abba Star (Katanič, Šentjernej) 1:20,6. 2. dirka za 3-5 letne kasače, zaslužek do 1000 €: 1. Firston MS (M. Slavič st., Ljutomer) 1:20,3, 2. Person Pan (Lovrenčič) 1:20,3, 3. Leonidas OZ (Osterc, oba Lenart) 1:20,5. 3. dirka za 3-6 letne kasače, zaslužek do 2500 €: 1. Maxi Gerd (Babič, Ljutomer) 1:20,6, 2. Profit (T. Slavič (Lenart) 1:20,6, 3. Fjuri AS (J.Slavič (Ljutomer) 1:21,1. 4. dirka za 3-14 letne kasače, zaslužek do 4200 €: 1. Roki (Puhar) 1:18,9, 2. Pepelka (Novak, oba Ljutomer) 1:19,8, 3. Desa I (Debelak (Lenart) 1:20,3. 5. dirka za 3-14 letne. kasače, zaslužek do 8500 €: 1. Iza (M. Slavič ml., Ljutomer) 1:17,5, 2. Jo HV (Gregorc, Domžale) 1:17,5, 3. Saxon MS (M. Slavič st., Ljutomer) 1:17,6. 6. dirka za 3-14 letne kasače (mednarodna dirka), zaslužek do 8500 €: 1. Inter (Jo. Sagaj ml.) 1:17,8, 2. Den MS (M. Slavič st.) 1:17,9, 3. Jason GL (Zorko, vsi Ljutomer) 1:18,5. Niko Šoštarič V 4. dirki je zmagal 4-letni Roki z Davorinom Puharjem (KK Ljutomer) Judo m Bistrica open - turnir za najmlajše Matic Horvat in Blaž Peklič prva Slovenska Bistrica, 22. 4. 2007. Najmlajši tekmovalci so se udeležili judo turnirja za dečke in deklice "Bistrica open 2007" s sloganom S športom - judom - proti drogi. Turnirja se je udeležilo 150 tekmovalcev iz 14 klubov Slovenije. Ekipno je med cicibani slavil domači JK Impol, med dečki in Najmlajši ptujski judoisti so osvojili 6 medalj. deklicami letnik 1997 in 1998 JK Koroška, med mlajšimi dečki letnik 1995 in 1996 JK Šiška, med mlajšimi deklicami pa KBV Lendava. Vseekipno je prepričljivo pripadlo 1. mesto domačemu Impolu. Izmed Ptujčanov sta prvi mesti med mlajšimi dečki osvojila Matic Horvat do 38 kg in Blaž Peklič do 46 kg. Matic je dosegel 2 zmagi, Blaž pa je blazine zapustil dvignjenih rok trikrat. Do 42 kg je Amadej Bedekovič osvojil 5. mesto, Jožek Tašner pa je izgubil dvoboj do 34 kg in ostal brez uvrstitve. Med mlajšimi deklicami sta bili tretji Tjaša Brumen do 44 kg in Larisa Čerček do 48 kg. Med najmlajšimi je Niko Rakuš izgubil oba dvoboja, bronaste medalje pa sta osvojila Žiga Vidovič do 24 kg in Severin Bedekovič do 26 kg. Sebi Kolednik Foto: NS Tenis • Pogovor z Zoranom Krajncem, predsednikom TK Terme Ptuj Takšnega turnirja pri nas še ni bilo!« i V zadnjem času se je v Teniškem klubu Ptuj zgodilo precej sprememb; med drugim so spremenili ime kluba, ki se odslej imenuje TK Terme Ptuj. Ta nosilec ptujskega turizma je prevzel sponzorstvo teniškega kluba in se s tem aktivno vključil v njegov razvoj. Na skupščini so člani izvolili tudi novo vodstvo, ki ga sedaj vodi Zoran Krajnc. Na skupščini se je zgodilo kar nekaj kadrovskih sprememb. Katere so najpomembnejše? Z. Krajnc: »Sam sem dobil z mandatom predsednika kluba tudi možnost, da si izberem ljudi, s katerimi bom sodeloval v naslednjih 2-4 letih. Vloge so prevzeli nekateri mlajši člani, ki so pripravljeni to dejavnost pomakniti na višji nivo, za katerega smo se odločili skupaj z lastnikom, torej Termami Ptuj. Novi člani upravnega odbora so: Andrej Klasinc je predstavnik lastnika, Roman Hasemali je poslovni sekretar, za finančni del je zadolžen Matjaž Šmigoc, dosedanji predsednik Marjan Rola, ki je med drugim zadolžen za članski in veteranski del, dr. Robert Čeh, predstavnik aktualne lokalne politike in Mitja Kosi, kot predstavnik staršev v UO. Upravni odbor je sicer odprt; na prvo sejo so bili povabljeni tudi nečlani, ki lahko kakorkoli doprinesejo k večji kvaliteti dela.« Terme so se prvič resneje vključile v ta projekt. Kakšen je osnovni plan investicij, ki jih pripravljate? Z. Krajnc: »S Termami Ptuj smo naredili obojestranski načrt razvoja teniškega centra, ki bo sestavni del ponudbe hotela s štirimi zvezdicami. S tem je spet zagotovljen razvoj tenisa; Kako pritegniti otroke v športne aktivnosti? Z. Krajnc: »Otroke v osnovnih šolah je potrebno pritegniti z vsebinami. Pri današnjem šolskem sistemu, ko pouk traja včasih vse do 15. ure, je to sicer težje, a z dobro voljo se da veliko postoriti, programi morajo biti pestri in zanimivi, prisotne mora biti veliko zabave. Sam sem mnenja, da se na ptujskih osnovnih šolah na področju interesnih dejavnosti dobro dela.« Zoran Krajnc, predsednik TK Terme Ptuj: »Z vključitvijo Term Ptuj tenisa na Ptuju.« prvi odmevi so zelo pozitivni, število članov se spet dviguje. Na teniška igrišča želimo pripeljati čim večje število mladih članov, zato smo že na začetku tega projekta znižali članarine in ostale prispevke. Ta novi center ne sme postati ozko zaprti klub posameznikov, ampak široko polje za druženje športnikov.« Ugodnosti za nove člane Za nove člane ste pripravili še nekatere druge novosti. Z. Krajnc: »Novosti so predvsem pri nabavi športne opreme, na tem področju imamo kar ambiciozne načrte. V glavnem gre za možnost nabave cenejših artiklov za vse člane Foto: Črtomir Goznik je zagotovljen nadaljnji razvoj Turnir Round robin U-14 na Ptuju V soboto in nedeljo je v organizaciji domačega kluba na igriščih v Termah Ptuj potekal turnir RR U-14. Turnirja se je udeležilo 24 igralcev in 13 igralk (istočasno je potekal podoben turnir v Ljubljani), ki so v nekaterih dvobojih pokazali zelo dobro teniško znanje. Na turnirju, kjer so bili tekmovalci razdeljeni v skupine po štiri, je nastopilo tudi 6 predstavnikov TK Terme Ptuj. Marina Baklan, Nuša Lisjak in Urh Krajnc-Domiter so zmagali v svojih skupinah, Jan Lah, Aleks Munda in Luka Merc pa so osvojili tretja mesta. Prvi trije so se s temi rezultati uvrstili na zaključni turnir, ki bo od 5. - 7. maja v Rogaški Slatini. kluba, cenejše vstopnice v Termah in ugodnejše turistične aranžmaje, tudi izven Ptuja.« Kakšna pa je pot tekmovalnega tenisa, kjer se vaši tekmovalci udeležujejo tekmovanj od kategorij U-8 pa vse do članskih? Z. Krajnc: »V osnovi ločimo ekipni in posamični del. V ekipnem delu smo imeli že do sedaj lepe uspehe, predvsem v ženski konkurenci, katere pa želimo še nadgraditi in storiti korak naprej. Za moško ekipo mislim, da je sposobna uspešno tekmovati vsaj v drugi ligi, morda tudi v prvi. To je tudi naš cilj in naredili bomo vse, da se to zgodi. Tistim redkim posameznikom, ki se odločijo za tekmovalni tenis in imajo za to tudi sposobnosti, pa želimo omogočiti čim cenejši trening in jim zagotoviti optimalne pogoje za delo. V naš klub vabimo na priprave tudi igralce iz drugih sredin; pred tremi tedni smo na Ptuju opravili priprave, ki so bile zelo odmevne tudi v slovenskem prostoru. Mladim igralcem smo pripravili pester urnik različnih aktivnosti, od atletike in košarke do tenisa. V načrtu imamo organizacijo še več takšnih vikend paketov, tudi za rekreativce. Naš plan je, da te aktivnosti povežemo s turističnimi ogledi našega mesta, ki je za tujce še kako zanimivo, čeprav ga domačini ne vidimo vedno takega.« Svojim članom ne ponujate torej samo tenisa, ampak raznovrstno vadbo. Z. Krajnc: »V preteklosti smo videli že preveč otrok, ki so pri 13, 14 letih postali degenerirano poškodovani zaradi enostranskih teniških obremenitev, zato je naš način vadbe mladih usmerjen predvsem v širino. Doseganje dobrih rezultatov načrtujemo za igralce od 15. leta dalje. Dokaz za to so generacije naših igralcev in igralk, od Roka Plohla, Boštjana Kreutza, Nene in Tina Vukaso-vič, Urške Jurič, Ajde Brumen, v zadnjem obdobju Tonija Hazdovca, Karla Pintariča ter nenazadnje Blaža Role, ki nas v zadnjem letu vedno znova preseneča in razveseljuje z odličnimi rezultati, tudi v mednarodni konkurenci, pri 16. letih pa uspešno igra že tudi v članski konkurenci. Splošna motorika je tista, ki daje dobro osnovo za funkcioniranje na teniškem igrišču, zato se naši igralci v zimskem obdobju udeležujejo tako gim-nastičnih, atletskih in košarkarskih treningov. To daje dobro osnovo za to, da je teniška piramida na igrišču potem čim višja.« Delo z mladimi Kdo dela z mladimi v vašem klubu? Z. Krajnc: »V mlajših kategorijah so trenerji Tjaša Kovač, Goran Djurdjevič (oba še študenta) in Jože Kreutz (prekaljeni trener v mlajših kategorijah). V tekmovalnih kategorijah proces treninga vodijo Gorazd Rajher (atletika), vključujemo trenerje iz gimnastič-nega in košarkarskega društva, za teniški del pa skrbiva Luka Hazdovac in jaz. Trenerski kader želimo še okrepiti, saj želimo dejavnost razširiti tudi na osnovne šole in ulice Ptuja.« Od lanskega leta sodeluješ tudi v strokovnem svetu TZS. Z. Krajnc: »Na decembrski volilni skupščini sem bil imenovan za podpredsednika strokovnega sveta Teniške zveze Slovenije, kar je v bistvu čast in priznanje za dosedanje delo v tenisu, po drugi strani pa velika odgovornost, saj je treba v TZS doreči strategijo razvoja, predvsem moškega dela. Kar se tiče stroke, je TZS zastavila podobne cilje, kot pred prihodom zlate generacije de- Šolski šport • Odbojka Področno tekmovanje v odbojki za dečke letnik 1994 in mlajši Rezultati: Ljudski vrt - Črešnjevec 3:0, Črešnjevec - Pohorskega odreda 3:0, Destrnik-Trnovska vas - Črešnjevec 2:1, Destrnik-Tr-novska vas - Pohorskega odreda 3:0, Ljudski vrt - Destrnik-Trnovska vas 1:2, Pohorskega odreda - Ljudski vrt 0:3. Končna lestvica: 1. OŠ Destrnik-Trnovska vas 2. OŠ Ljudski vrt 3. OŠ Črešnjevec 4. OŠ Pohorskega odreda Na tej stopnji se tekmovanje konča! Ur Mladi odbojkarji OŠ Destrnik-TTnovska vas Tenis • TC Luka Otvoritveni turnir sezone 2007 v TC Luka V tenis centru Luka so v soboto, 21. aprila, organizirali otvoritveni turnir sezone 2007 za rekreativce. V lepem in toplem vremenu so se pomerili v kategoriji moški dvojice. Igralo je kar 20 parov iz Ptuja in okolice, ki so v predtekmovanju igrali po skupinah vsak z vsakim. V finalni del turnirja se je uvrstilo osem najboljših parov, ki so se v nadaljevanju pomerili po turnirskem sistemu na izpadanje. V odličnem vzdušju so bili odigrani lepi dvoboji, lovoriko najboljših pa je zasluženo osvojila dvojica Adamčič/Gobec, ki sta v finalu premagala dvojico Gajser/Kolarič. Rezultati: četrtfinale: Gobec/Adamčič M. - Kotnik/Pisar 6:1, Plajnšek/ OP Ptuja z nagradnim skladom 1500 evrov! Od 27. do 30. aprila TK Terme Ptuj organizira največji slovenski članski turnir z nagradnim skladom 1500 evrov, ki se razdeli med člane in članice. Z. Krajnc: »Turnirja s takšnim nagradnim skladom pri nas še ni bilo. Pričakujemo udeležbo najboljših slovenskih mladih igralcev, ki imajo orientacijo igrati v svetovnem tenisu in seveda članov. Vsem ljubiteljem tenisa na Ptuju želimo prikazati, kakšen tenis se pravzaprav igra v Sloveniji. V ognju imamo tudi vroče železo, to je Blaž Rola, ki ima v zadnjem obdobju izredne rezultate in se lahko primerja tudi s člani. Upam, da bodo do turnirja postavljeni novi reflektorji, ki bodo za naš klub velika pridobitev. Turnir bo v bistvu generalka za prihodnja leta, ko imamo še višje načrte« Žnidarič - Kolarič/Dominc 6:0, Gajser/Kolarič - Jagarinec/Ili-jevec 6:0, Adamčič A./Tement - Zavec/Crnjakovič 6:3; klet, v katero spadajo Katarina Srebotnik, Petra Rampre, Maja Matevžič, Tina Pisnik, ki so bile v samem vrhu že v kategoriji do 16 let. Podobno strategijo smo naredili tudi v sedanjem strokovnem svetu; našim igralcem moramo omogočiti udeležbo na turnirjih preko državnih meja; s tem želimo enostavno dokazati našim igralcem, da v tujini ne udarjajo npr. forhenda nič drugače kot pri nas. Problem je izključno v finančno-organizacijski naravi, saj takšen program zahteva nenehna potovanja iz turnirja na turnir in tudi individualne trenerje, kar pa je povezano z velikimi stroški.« Veliko vaših nekdanjih ali še sedanjih članic je tudi na študiju v tujini. Z. Krajnc: »Urška Jurič je prevzela z decembrom vodenje študentske ekipe v zvezni državi Iowa, postala je glavni trener na privatnem kolidžu. Študij zaključuje Nina Šuvak, ki igra v naši članski ekipi, v tujini je bila še Tjaša Jezernik. To je dokaz več, da smo sposobni pripeljati igralke do visokega nivoja; preko tenisa si znajo zagotoviti štipendije, nadaljevati študij. Po drugi strani je to tudi nagrada za starše, trenerje in klube za vse tiste prevoze na treninge, prijavnine na turnirje, kupovanje opreme ... Ni bilo zaman!« Jože Mohorič polfinale: Gobec/Adamčič M. - Plajnšek/Žnidarič 6:1, Gaj-ser/Kolarič - Adamčič A./Te-ment 6:1; finale: Gobec/Adamčič M. - Gajser/Kolarič 6:4. Ur Polfinalisti otvoritvenega turnirja v TC Luka Strelstvo Ptujcani ponovno v 2. ligo! V nedeljo se je v Železnikih s kvalifikacijami za uvrstitev v 2. državno strelsko ligo s pištolo končalo ugibanje o tem, katere ekipe bodo v novi sezoni nastopale v tem tekmovanju. Za vstop v 2. ligo s pištolo sta se med 9 ekipami borili tudi 1. in 2. uvrščeni ekipi iz 3. lige z našega konca, v kateri so zmagali strelci Coala iz Petišovcev pred Ptujčani z enakim številom točk. To, kako močno tekmovanje v 3. ligi s pištolo, smo lahko spremljali v tej sezoni, se je pokazalo v nedeljo, ko sta se obe ekipi iz našega konca uvrstili naprej v 2. ligo! Zmagali so strelci iz Petišovcev z odličnim ekipnim rezultatom 1661 krogov, pred Ptujčani na 2. mestu s 1619 krogi. Ostale ekipe od 3. mesta naprej pa so bile povsem nekonkurenčne, saj so zaostale za 36 in več krogov. Med posamezniki je slavil Milan Cofek, ŠSK Coal, s 565 krogi, pred Avstrijcem Horstom Krasserjem s 550 krogi(no-va okrepitev Coala) in Ptujča-nom Domnom Solino, ki je dosegel 549 krogov in osvojil 3. mesto. Ostala člana ptujske ekipe, Simeon Gonc in Stanislav Cafuta, sta dosegla 541 in 529 krogov ter zasedla 9. in 13. mesto. 2. liga puška-sever Končna lestvica v sezoni 06/07: 1. SD Mrož Velenje 89 1733 2. SD Dušan Poženel 76 1725 72 1725 59 1640 57 1717 50 1716 38 1710 37 1707 34 1703 31 1704 18 1688 11 1693 3. SD Juteks Žalec 4. SD Črenšovci 5. SD Koloman Flisar 6. SD TS Ormož 7. SD Slovenske Konjice 8. SD Radgona 9. SD FLV Hotinja vas 10. SD Kovinar Ormož 11. SD Štefan Kovač 12. SD Elektro Maribor Pomen kolon: Skupno število točk, povprečni ekipni rezultat v 7. krogih Končni rezultati posameznikov: 1. Bitenc Polona, SD Juteks Žalec, 4081, 2. Ravnikar Vili, SD Dušan Poženel, 4068, 3. Tadej Horvat, SD TS Ormož, 4063, 15. Andrej Stanič, SD Kovinar Ormož, 3954, 17. Stiven Vočanec, SD Kovinar Ormož, 3935, 18. Marko Peras, SD Kovinar Ormož, 3470, 23. Boris Hergula, SD TS Ormož, 3428, 26. Anton Novak, SD TS Ormož, 3413, 43. Vesna Mele, SD TS Ormož, 1107, 44. Rok Šumak, SD Kovinar Ormož, 570 krogov. Zaključek 3. državne lige s puško: Ptujčani tretji, Pevec 2. med posamezniki Z zadnjim 6. krogom se je končalo tudi letošnje tekmovanje v 3. državni strelski ligi s puško, kjer je s šestimi zmagami slavila ekipa Impola iz Slovenske Bistrice, ptujski strelci pa so z dvema zmagama in štirimi porazi v svoji tretji sezoni z Športni napovednik Foto: Simeon Gonc Ptujčan Teodor Pevec si je z dobrim streljanjem skozi celotno sezono že drugo leto zapored priboril skupno 2. mesto med posamezniki. 10 točkami osvojili svoje prve stopničke. Med posamezniki je z odličnim zaključkom v zadnjih dveh krogih slavila Im-polova strelka Klavdija Pufič s povprečjem 562 krogov na tekmo, že drugič zapored pa je zelo dobro 2. mesto osvojil ptujski strelec Teodor Pevec, ki je v povprečju dosegal po 560 krogov na tekmo. Svoj re-zultatski napredek sta pokazala tudi ostala člana ptujske ekipe, Marjan Zupanič je v povprečju dosegal za 17 krogov boljše rezultate in na koncu izboljšal svojo končno uvrstitev za 3 mesta, medtem ko je Marjan Gril v povprečju dosegal za 9 krogov boljše rezultate od lani in se uvrstil na končno 8. mesto. V prihodnji sezoni se nam obeta še bolj zanimivo tekmovanje v 3. ligi s puško, saj so iz 2. lige puška-sever izpadli mariborski strelci, zaradi katerih se bo prihodnjo sezono spremenil sistem tekmovanja iz dvo-krožnega v enokrožni sistem s petimi ekipami. 3. liga puška Končni ekipni rezultati: Z Povprečje: 1. SD IMPOL 18 1653,2 2. FLV HOTINJA VAS II 14 1640,2 3. SK PTUJ 10 1630,2 4. I. POH. BATALJON II 6 1560,2 Rezultati 5. kroga: SD I. Poh. bataljon II - SD Impol 1575:1677, SK Ptuj - SD FLV II 1646:1662 Rezultati 6. kroga: SD I. Poh.bataljon II - SK Ptuj 1580:1635, SD Impol - SD FLV II 1652:1610 Končni rezultati posamezno: V. VI. Z 1. Pufič Klavdija, SD Impol 574 579 3373 2. Pevec Teodor, SK Ptuj 563 561 3364 3. Vidmar Boštjan, SD Impol 559 548 3354 4. D. Aleksander, SD FLV 549 540 3314 5. Mlakar Gregor, SD FLV 559 557 3308 6. Zupanič Marjan, SK Ptuj 546 544 3264 7. Murko Rok, SD FLV 554 513 3219 8. Gril Marjan, SK Ptuj 537 530 3153 Simeon Gonc Nogomet • 1. SML, 1. SKL, U-14, 2. SML, 2. SKL 1. SML Rezultati 22. kroga: Železničar - Aluminij 0:1, Dravograd - Krka 1:3, Factor - Triglav 5:1, Britof - MIK CM Celje 4:3, Domžale - Koper 5:2, HIT Gorica - Maribor 2:2, Rudar Velenje - Svoboda 4:2. 1. KOPER 22 16 2 4 33:19 50 2. MARIBOR 22 14 4 4 67:23 45 3. DOMŽALE 22 13 4 5 49:22 43 4. RUDAR VELENJE22 10 8 4 49:36 38 5.FACTOR 22 12 2 8 44:31 38 6. TRIGLAV 22 11 4 7 37:32 37 7. HIT GORICA 22 10 3 9 45:37 33 8. MIK CM CELJE 22 7 8 7 45:40 29 9. ALUMINIJ 22 7 4 11 27:43 25 10. ŽELEZNIČAR 22 6 6 11 36:38 24 11. BRITOF 22 7 3 12 37:52 24 12. SVOBODA 22 6 3 13 33:47 21 13. DRAVOGRAD 22 6 3 13 23:53 21 14. KRKA 22 1 2 19 17:69 5 ZELEZNICAR - ALUMINIJ 0:1 (0:0) Strelec: 0:1 Krauthaker (90). Aluminij: Klemenčič, Hojski, Kra-uthaker, Brus, Draškovič, Miha Lešnik, Bečiri (Mlinarič), Majcen, Furek (Kušar), Justinek in Rotman. Trener: Bojan Flis. 1. SKL Rezultati 22. kroga: Železničar - Aluminij 4:1, Domžale - Koper 1:2, Britof - MIK CM Celje 1:3, Rudar Velenje - Svoboda 1:0, Factor - Triglav 1:1, Dravograd - Krka 3:1, HIT Gorica - Maribor 2:1. 1. FACTOR 22 14 7 1 50:13 49 2. KOPER 22 14 4 4 47:27 46 3. DOMŽALE 22 12 6 4 46:16 42 4. MARIBOR 22 11 7 4 48:17 40 5. MIK CM CELJE 22 10 8 4 45:26 38 6. HIT GORICA 22 11 5 6 43:31 38 7. DRAVOGRAD 22 11 4 7 38:22 37 8. TRIGLAV 22 7 9 6 27:22 30 9. ALUMINIJ 22 7 8 7 40:34 29 10. BRITOF 22 5 6 11 27:39 21 11. SVOBODA 22 5 4 13 17:46 19 12. RUDAR (V) 22 5 3 14 20:49 18 13. KRKA 22 2 3 17 21:69 9 14. ŽELEZNIČAR 22 2 2 18 15:73 8 ŽELEZNIČAR - ALUMINIJ 4:1 (2:1) Strelci: 0:1 Kamenšek (4), 1:1 Ruis (17), 2:1 Sahiti (21), 3:1 Štrukelj (44) in 4:1 Sahiti (75). Aluminij: Zajc, Rešek, Petek, Mlakar, Lončarič, Šešo, Pečnik, Medved, Kurež, Milec in Kamenšek (Dirnbek). Trener: Primož Gorše. LIGA - U-14 vzhod Rezultati 21. kroga: Aluminij - Bistrica 2:0, Get Power Šampion - NŠ Poli Drava 2:0, Davidov Hram Radgona - Železničar 3:1, Ljutomer Oxigen - MIK CM Celje 1:0, Maribor - Rudar Velenje 4:0, Le cog Sportif - Dravograd 2:2, Mura 05 - Nafta 6:0. 1. MARIBOR 21 16 2 3 61:9 50 2. MIK CM CELJE 21 15 3 3 79:13 48 3. MURA 05 21 13 5 3 49:14 44 4. G. P. ŠAMPION 21 10 6 5 52:20 36 5. NŠ POLI DRAVA 21 10 4 7 39:25 34 6. RUDAR (V) 21 9 6 6 29:25 33 7. ALUMINIJ 21 8 6 7 35:34 30 8. DRAVOGRAD 21 7 7 7 39:31 28 9. D. H. RADGONA 21 7 5 9 26:41 26 10. L. C. SPORTIF 21 7 1 13 34:62 22 11. LJUTOMER O. 21 5 5 11 22:38 20 12. ŽELEZNIČAR 21 5 1 15 28:67 16 13. NAFTA 21 5 1 15 20:72 16 14. BISTRICA 21 4 1 17 14:76 13 GET POWER ŠAMPION - NŠ POLI DRAVA 2:0 (0:0) Strelca: 1:0 Poteko (47) in 2:0 Feli-cijan (61., z 11m). NŠ Poli Drava: Cafuta, Sionič, Domjan (Skurjeni), Goričan, Roškar, Pal, Perger (Roškar), Pukšič (Muršec), Slanič ( Horvat), Ljubec in Pauko (Kos). Trener: Miran Ljubec. ALUMINIJ - BISTRICA 2:0 (1:0) Strelca: 1:0 Koren (26), 2:0 Rumež (70). Aluminij: Peršuh, Cesar (Babšek), Pulko, Greifoner, Rogina, Koren, Koren, Dovečar, Čeh, Perger (Marzidov-šek), Rumež im Vindiš (Nahberger). Trener: Simon Vidovič. 2. SML - vzhod Rezultati 20. kroga: Krško - NŠ Poli Drava 3:0, Pohorje - Malečnik 2:0, Pohorje - Nissan Ferk Jarenina 1:1, Šmartno 1928 - Zreče 0:3, Get Power Šampion - Mura 05 3:1, Slovenj Gradec - Nafta 0:6, Bistrica - Trgovine Jager 0:3. 1. NAFTA 19 14 4 1 89:13 46 2. MURA 05 19 15 1 3 53:23 46 3. N. F. JARENINA 19 13 2 4 57:19 41 4. NŠ POLI DRAVA 19 13 0 6 69:30 39 5. KRŠKO 20 11 2 7 57:28 35 6. TRGOV. JAGER 19 10 4 5 45:31 34 7. G. P. ŠAMPION 19 10 3 6 35:29 33 8. ZREČE 19 9 1 9 40:31 28 9. MALEČNIK 19 7 1 11 39:41 22 10. ŠMARTNO 19 5 4 10 27:50 19 11. BISTRICA 19 5 3 13 39:86 18 12. POHORJR 19 4 4 11 24:54 16 13. LJUTOMER 19 2 3 14 13:63 9 14. SLOV. GRADEC 20 0 2 18 10:99 2 KRŠKO - NŠ POLI DRAVA 3:0 (3:0) Strelci: 1:0 Radeljak (18), 2:0 Le-sinšek (20) in 3:0 Žigante (30). NŠ Poli Drava: Horvat, Drzovič, Bu-noza, Belšak, Štiberc, Piberčnik, Klaj-derič (Turkuš) in Gavez (Štandeker), Vrabl, Antolič, Požegar. Trener: Miran Emeršič. 2. SKL - vzhod Rezultati 20. kroga: Krško - NŠ Poli Drava 0:1, Pohorje - Malečnik 3:1, Ljutomer - Nissan Ferk Jarenina 0:0, Šmartno 1928 - Zreče 1:5, Get Power Šampion - Mura 05 0:3, Slovenj Gradec - Nafta 0:9, Bistrica - Trgovine Jager 3:1. 1. MURA 05 19 17 2 0 71:10 53 2. G. P. ŠAMPION 19 12 3 4 50:20 39 3. NAFTA 19 12 2 5 70:36 38 4. NŠ POLI DRAVA 19 10 4 5 35:23 34 5. N. F. JARENINA 19 9 6 4 49:23 33 6. BISTRICA 19 8 6 5 55:32 31 7. LJUTOMER 19 9 4 6 38:26 31 8. POHORJE 19 9 3 7 50:25 30 9. KRŠKO 20 7 3 10 34:32 24 10. MALEČNIK 19 6 4 9 29:43 22 11. ZREČE 19 6 3 10 25:35 21 12. TRGOV. JAGER 19 5 5 9 35:41 20 13. ŠMARTNO 19 2 0 17 13:69 6 14. SLOV. GRADEC 20 0 0 20 7:146 0 KRŠKO - NS POLI DRAVA 0:1 Strelec: 0:1 Roškar (23). NŠ Poli Drava: Kocen, Šegula, Fekonja, Ostroško, Matija Krajnc, Ro-škar, Vinkovič, D. Krajnc, Gril, Matja-šič (Majcen) in Strelec (Martin Krajnc). Trener: Damjan Vogrinec. DEKLETA - U-16 Rezultati 13. kroga: dec - Ljudski vrt 6:2, - Krka 0:7, Livar Slovan 2:3, Pomurje - Senožeti 1. KRKA 12 11 1 2. POMURJE 12 8 0 3. KAMEN JERIČ 12 7 1 4. ŠKALE INTER 12 6 1 5. SLOV. GRADEC 12 6 1 6. MARIBOR 11 5 0 7. LJUDSKI VRT 11 3 2 8. LIVAR SLOVAN 11 2 0 9. SENOŽETI VODE 11 0 2 Slovenj Gra-Kamen Jerič - Škale Inter Vode 14:1. 0 55:5 34 4 93:19 24 4 35:24 22 5 29:28 19 5 21:23 6 39:37 6 26:50 11 9 9:57 6 4 10:74 2 19 15 SLOVENJ GRADEC -LJUDSKI VRT 6:2 (4:2) Ljudski vrt: Korošak, Fras, Jaušo-vec, L. Arnuš, Najvirt, Potrč, U. Arnuš, Pukšič, Nežmah in Podhostnik. Trener: Aleš Huzjak. Danilo Klajnšek NOGOMET 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Pari 30. kroga - PETEK ob 17.00: Interblock - Nafta; SOBOTA -20.00: HIT Gorica -Domžale, MIK CM Celje - Maribor; NEDELJA ob 17.00: Drava - Primorje, Bela krajina - Koper. Pari 31. kroga - SREDA, 2. 5, ob 17.00: Nafta - Drava, Koper - MIK CM Celje, Primorje - Bela krajina, Interblock - HIT Gorica, Maribor - Domžale. 2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Pari 23. kroga - SOBOTA ob 17.00: Aluminij - Mura 05, Krško - Triglav, Dravinja Duol - Rudar Velenje, Bonifika - Šenčur, Livar - Zagorje. 3. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - vzhod Pari 21. kroga - SOBOTA ob 16.30: Črenšovci - Kovinar Štore, Pohorje - Malečnik, Paloma - Tišina,Tehnostroj Veržej - Trgovine Jager; NEDELJA ob 16.30: Železničar - Zavrč, Stojnci - MU Šentjur, Idranci - Koroška Dravograd. Pari 16. kroga (zaostali krog) - SREDA, 2. 5., ob 17.00: Kovinar Štore - MU Šentjur, Zavrč - Trgovine Jager, Tišina - Koroška Dravograd, Malečnik - Odranci, Črenšovci - Tehostroj Veržej, Pohorje - Stojnci, Paloma - Železničar. ŠTAJERSKA LIGA Pari 21. kroga - PETEK ob 17.00: Šmartno 1928 - Šoštanj; SOBOTA ob 17.00: Peca - Mons Claudius, Oplotnica - Zreče, Šentilj Jarenina - Holer-muos Ormož, GIC Gradnje Rogaška - Bistrica. Pari 16. kroga (zaostali krog) - SREDA, 2. 5, ob 17.00: Šoštanj - Ge-rečja vas Unukšped, Zreče - Tehnotim Pesnica, Mons Claudius - GIC Gradnje Rogaška, Šmartno 1928 - Šentilj Jarenina, Peca - Get Power Šampion, Jurovski Dol - Oplotnica. 1. LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ Pari 17. kroga - SOBOTA ob 17.00: Cirkulane - Rogoznica, Markovci - Skorba, Hajdina - Dornava, Apače - Boč; NEDELJA ob 10.30:Videm - Bukovci; ob 17.00:Podvinci - Gorišnica. Pari 12. kroga (zaostali krog) - SREDA, 2. 5, ob 10.30: Videm - Apače, ob 17.00: Bukovci - Skorba,Podvinci - Hajdina, Rogoznica - Dornava, Gorišnica - Boč, Cirkulane - Markovci. 2. LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ Pari 14. kroga - SOBOTA ob 17.00: Leskovec - Hajdoše, Pragersko - Tržec; ob 20.00: Podlehnik - Spodnja Polskava; NEDELJA ob 10.30: Lovrenc - Spodnja Polskava; ob 17.00: Središče - Grajena. VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ Zahodna skupina Pari 14. kroga - PETEK ob 17.30: Boč - Skorba, Zgornja Polskava - Pragersko, Hajdina - Polskava, Lovrenc - Apače. Vzhodna skupina Pari 14. kroga - PETEK ob 17.30: Grajena - Holermuos Ormož, Tržec - Dornava, Markovci - Savaria Podvinci; NEDELJA ob 10.30: Stojnci - Gorišnica. 2. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA - vzhod 21. krog: Nissan Ferk Jarenina - NŠ Poli Drava. 2. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA - vzhod 21. krog: Nissan Ferk Jarenina - NŠ Poli Drava. LIGA - U-14 22. krog: NŠ Poli Drava - Davidov Hram Radgona (petek ob 13.00), Železničar - Aluminij (sobota ob 16.30). 1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA 18. krog: ŽNK Ljudski vrt - Kamen Jerič (nedelja ob 11.00, igrišče z umetno travo). DEKLETA - U-16 14. krog: ŽK Ljudski vrt - Kamen Jerič (sobota ob 11.00, igrišče z umetno travo). ROKOMET 1. A ROKOMETNA LIGA - moški Liga za prvaka - 2. krog: Celje Pivovarna Laško - Gold club, Prevent - Cimos Koper, Trimo Trebnje - Gorenje. Liga za obstanek - 2. krog: Slovan - Jeruzalem Ormož, Rio hiše Ribnica - Sviš. MALI NOGOMET Turnir na Ptujski Gori Športno društvo Ptujska gora bo v petek, 27. aprila, organiziralo turnir v malem nogometu za igralce do 18. leta starosti (rojene po 1. 1. 1989). Pri-javnina znaša 30 evrov. Organizator je za tri prvouvrščene ekipe pripravil pokale in denarne nagrade. Danilo Klajnšek KOLESARSTVO VN Šenčurja Tekmovalci vseh kategorij kolesarskega kluba Perutnina Ptuj bodo jutri nastopili na dirki za veliko nagrado Šenčurja na Gorenjskem. S tem tekmovanjem se pričenja kolesarska sezona tudi v Sloveniji, čeprav slovenski kolesarji dirkajo že dva meseca. Po prvotnem koledarju dirk je uvod v sezono predstavljala dirka, s kategorizacijo mednarodne kolesarske zveze UCI v Portorožu v začetku aprila, a je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev prireditev odpadla. UG Kolesarstvo • Zanimivost v Moravskih toplicah Baloh naskakuje svetovni rekord v 12-urnem kronometru Eden najboljših svetovnih ekstremnih kolesarjev Marko Baloh bo na svetovni dan astme, 1. maja 2007, v Moravskih Toplicah na svojem novem kolesarskem spektaklu poskušal podreti dosedanji svetovni rekord Američana Toma Nie-mana v 12-urnem kronometru, ki znaša 428,8 prevoženih kilometrov (oz. 266,5 milj). Ob neprekinjeni poldnevni vožnji bo Marka Baloha spremljal tudi Chris Hopkinson, sodnik Mednarodne zveze ultra maratonskih kolesarjev UMCA. Marko Baloh, ki se je že na začetku svoje kariere intenzivno posvečal vožnjam na čas, je enega svojih večjih uspehov dosegel lani, ko je na Dirki preko Amerike (Race Across America - RAAM) osvojil drugo mesto in s tem potrdil svojo vlogo v ugledni svetovni konkurenci ekstremnih kolesarjev. Že dva dni pred poskusom postavitve rekorda, to je v nedeljo, 29. aprila 2007, ob 20. uri nam bo svoja doživetja, občutke in potek dirke Marko Baloh predstavil v hotelu Livada Prestige v Termah 3000. Marko Baloh V Panonskih termah želijo ob odprtju kolesarske sezone v Termah 3000 z odmevnim kolesarskim spektaklom privabiti številne ljubitelje kolesarjenja. Organizirani bodo kolesarski izleti, potekalo bo tekmovanje v spretnostni vožnji s kolesom. Marko Baloh se na postavitev rekorda po trasi v Moravskih Toplicah intenzivno pripravlja že nekaj mesecev. Letošnja mila zima mu je stala ob strani, saj je pripomogla k še bolj intenzivnim treningom. »Ker sem si letos že na samem začetku sezone zadal dva glavna cilja, in sicer postavitev novega rekorda v 12-urnem kronometru ter najvišjo uvrstitev na prihajajoči Dirki okoli Slovenije DOS 2007, so bili moji treningi izredno časovno skoncentrirani in naporni,« je povedal Marko Baloh. »S trenutno motivacijo in veliko dobre volje resnično ni bilo težko vstati ob treh zjutraj in že pred službo opraviti tri ure treninga na trenažerju.« BS Piše: Tadej Podvršek Risi spet med elito V soboto seje v Ljubljani zaključilo hokejsko prvenstvo divizije I. Gladko ga je osvojila naša reprezentanca in se tako ponovno vrnila v elitni razred hokeja. Samo prvenstvo je bilo tako s tekmovalnega kot z organizacijskega vidika na visokem nivoju, za kar so najbolj zaslužni ravno naši fantje in prepolna dvorana fanatičnih navijačev iz cele Slovenije. Slovenija praktično ni imela pravega tekmeca, čemur so verjetno najbolj botrovali igralci Jesenic, ki so letos igrali v avstrijskem državnem prvenstvu zelo močne tekme. Svoje je prispeval še mladi zvezdnik iz lige NHL Anže Kopitar, ki se je zelo izkazal predvsem z vratolomnimi akcijami in podajami, ki so marsikomu jemale dih. Vse to nam je že s tradicionalno borbenostjo ter odličnim občinstvom prineslo ponovno uvrstitev med najboljše, ki bo prihodnje leto v domovini hokeja Kanadi. Po predvidevanjih so bili naši najhujši tekmeci Madžari, vendar se je lepo videlo, da smo trenutno vsaj razred boljši od vseh nastopajočih ekip, tudi od vzhodnih sosedov. Japonci so igrali iz tekme v tekmo boljše, vendar pa niso mogli parirati fizično boljšim reprezentancam. Razočarala je Velika Britanija, ki je preveč nihala od tekme do tekme. Pomlajena Litva je osvojila predzadnje mesto, kar je realno; najboljšo tekmo so odigrali ravno proti nam, medtem ko divizijo I zapuščajo Rumuni, ki so na prvenstvu prikazali najmanj. Najboljši napadalec turnirja je bil pričakovano Anže Kopitar, najboljši vratar Andrej Hočevar in najboljši branilec Balasz Kangyal. Kot že rečeno, bo naslednje veliko tekmovanje prihodnje leto v Kanadi, kjer bodo nasprotniki naših neprimerno kakovostnejši, kot so bili tokrat, tako da bodo naši fantje morali igrati še bolje da si bodo zagotovili obstanek med najboljšimi, kar bo njihov primarni cilj. Prav gotovo bo vstop še enega slovenskega kluba - Olimpije v avstrijsko ligo dodal še eno novo kvaliteto naši izbrani vrsti, v nepopustljivost pa tako ali tako nobeden več ne dvomi. Bowling • Ptujska podjetniška liga, 8. krog Ekipno Sar, med posamezniki Robert Šegula V torek se je zgodilo zaključno dejanje prve ptujske podjetniške bowling lige. Po odigranem zadnjem krogu ekipnega dela so na stezo stopili še najboljši posamezniki svojih ekip in se pomerili za naslov prvaka lige. Že pred časom je bilo jasno, da bo prvo mesto bržkone pripadlo ekipi Sara; to se je na koncu potrdilo, saj so bili Sa-rovci najboljši tudi v zadnjem, osmem, krogu (skupno so zabeležili kar pet zmag). Sprememb ni bilo tudi na naslednjih treh mestih, zato pa se je iz 7. na 5. zavihtela ekipa Da-MoSSa, ki je bila najboljša prav v zaključku lige. Prava popestritev je bilo tekmovanja posameznikov, ki so ga napeto spremljali predstavniki vseh ekip. Na koncu je največ zbranosti pokazal Robert Šegula, ki je slavil s prednostjo 35 kegljev pred Alešem Korošcem. Po končanem tekmovalnem delu je sledila še uradna podelitev priznanj in pokalov. Priznanja so za udeležbo prejele vse ekipe, vse sodelujoče ženske, najboljša ženska predstavnica (Simona Radeka iz ekipe Bulldog), najboljši posameznik in najboljša ekipa. Organizatorji že snujejo načrte za jesensko ligo, kjer bo po napovedih sodelovalo še več ekip. Rezultati 8., zadnjega kroga: 1. Sar 2.104 (16), 2. DaMoSS 2.029 (15), 3. Tames 1.999 (14), 4. Talum Kidričevo 1.979 (13), 5. TC Luka-Patruša 1.970 (12), 6. Železniške delavnice Ptuj 1.957 (11), 7. VGP Drava 1.944 (10), 8. Intera 1.939 (9), 9. Bulldog 1.869 (8), 10. Salsa 1.862 (7), 11. Podjetje za stanovanjske storitve 1.859 (6), 12. Radio-Tednik Ptuj 1.832 (5), 13. Asfalti Ptuj 1.667 (4), 14. Exit club 1.583 (3), 15. Športna šola Ju-hu-hu 0 (1). 16. Pomaranča 1.491 (2). Končni vrstni red: 14. ASFALTI PTUJ 12.778 26 15. POMARANČA 12.628 25 16. ŠPORTNA ŠOLA JU-HU-HU 9.194 14 Tekmovanje posameznikov: 1. SAR 16.037 120 2. TC LUKA-PATRUŠA 15.771 111 3. TAMES 15.242 98 4. ŽELEZNIŠKE DELAVNICE 14.953 93 5. DaMoSS 14.844 88 6. VGP DRAVA 14.837 87 7. SALSA 14.926 84 8. TALUM 14.800 79 9. BULLDOG 14.356 66 10. P. ZA STAN. STORITVE 14.188 64 11. RADIO-TEDNIK PTUJ 14.004 57 12. INTERA 13.513 43 13. EXIT CLUB 13.244 37 1. Robert Šegula Tames 7 Ol to 2. Aleš Korošec Salsa 724 3. Silvo Straus DaMoSS 717 4. Branko Kelenc VGP Drava 701 5. Aleš Černezel Intera 696 6. Črtomir Goznik Radio-Tednik Ptuj 688 7. Robert Merlak Talum 671 8. Bojan Klarič Sar 650 9. Jože Malek Železniške del. 637 10. Sebastjan Kotnik TC Luka-Patruša 627 11. Sašo Eržen P. za stan. stor. 625 12. Borut Berlak Pomaranča 602 13. Simona Radeka Bulldog 565 14. Branko Žmegač Asfalti Ptuj 533 15. Marko Šamperl Exit club 521 Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Pokale za najboljše ekipe so prejeli predstavniki TC Luka-Okrepčevalnica Patruša, Sara in Tamesa. Foto: Črtomir Goznik Ekipa Salse se je do konca borila za visoka mesta. Foto: Črtomir Goznik Sodelujoči v bowling ligi so se izkazali tudi na humanitarnem področju: za operacijo bolne Mojca Sagadin so zbrali 2650 evrov. Mojci je ček simbolično predal Bojan Klarič (levo) iz ekipe Sar; podjetje Sar je akcijo izdatno podprlo. Foto: Črtomir Goznik Najboljši trije posamezniki prve ptujske bowling lige med moškimi: Aleš Korošec (Salsa, 2), Robert Šegula (Tames, 1) in Silvo Štraus, 3 (DaMoSS) v družbi treh najboljših posameznic: Danice Šegula (2), Simone Radeka (1) in Jane Šegula (3). Foto: Črtomir Goznik Ekipa Pomaranče je tekmovanje končala na predzadnjem mestu. Ptuj • Teden podjetništva na Ekonomski šoli Podjetnik bom Na Ekonomski šoli Ptuj se dijaki srečajo z inovativnim in ustvarjalnim predmetom podjetništvo, ki dijake popelje v resničnostni svet poslovnega življenja. V tretjem letniku razred oblikuje pet do šest projektnih skupin, znotraj katerih si med seboj razdelijo poslovne funkcije, ki jih izvaja vsako podjetje. Glavni projekt šolskega leta je izdelati privlačen poslovni načrt, ki v realnosti lahko zaživi. Kaj je pravzaprav poslovni načrt? Priprava poslovnega načrta je osnovni element pri procesu ustvarjanja ali širitve podjetja. Poslovni načrt je usmer- jen v prihodnost, razporeja vire, usmerja se na ključne točke in nas pripravi na probleme in priložnosti. Še posebej pri na novo ustvarjenem podjetju je poslovni načrt po- memben inštrument, ki pomaga pri odločitvi, ali realizirati poslovno idejo in začeti z dejavnostjo. Poslovni načrt ima več funkcij. Osnovne so: - načrtovanje in usposablja- nje podjetnika - stimuliranje investitorjev - informativna funkcija za uspešen proces - dokumentiranje za izbrane potrebe Timsko delo pri predmetu podjetništvo v ekonomski gimnaziji Foto: arhiv ES Ptuj Ptuj • Predavanje o družinskem podjetništvu Kako podjetni so mladi ekonomci? V okviru projekta Mednarodno podjetništvo za mlade, ki ga izvajajo na Ekonomski šoli Ptuj, so v ponedeljek ob 10.30 za dijake zadnjih letnikov pripravili predavanje na temo Družinsko podjetništvo, ki ga je za dijake pripravil dr. Jaka Vadnjal z Gea Collegea, Visoke šole za podjetništvo Piran. Predavanje je zajemalo znanja s področja ekonomije in gospodarskega poslovanja. Predavatelj je dijakom na zanimiv način predstavil, kako povežemo teorijo in prakso pri iskanju idej in ustanavljanju podjetja. Dijaki so spoznali novosti in prednosti, ki jih prinaša družinsko pod- jetništvo. Sicer pa je Vadnjal strokovnjak, ki so ga na ptujski Ekonomski šoli že gostili. Dijaki so s takim načinom predavanj zadovoljni, saj lah- Foto: Dženana Becirovic dr. Jaka Vadnjal ko dobijo informacije iz prve roke. „Zadovoljni so, da pridobivajo znanja na drugačen način. S tem projektom želimo spodbuditi mlade k podjetništvu, morda se je komu ob tem predavanju utrnila tudi kakšna ideja," je dejala Metka Babusek Medic. Sicer pa sta ravno učiteljici na Ekonomski šoli Metka Babusek Medic in Sonja Mlinarič s pomočjo ravnateljice Branke Regvat Kampl, projekt tudi realizirali. 150 dijakov je uro in pol z zanimanjem poslušalo predavanje, ki je potekalo v smislu interaktivne komunikacije, kar se je pokazalo kot dobra metoda sodelovanja predavatelja in dijakov. O tem, da je tak način učenja za dijake kakovosten, je prepričana tudi ravnateljica Ekonomske šole Regvat Kamplova, ki je poudarila, da je predavanje prvi del projekta Mednarodno podjetništvo za mlade. Dženana Becirovic - kontroling kot način spremljave novih projektov Obsega lahko med 10 in 50 strani, vključno s prilogami, predstaviti pa mora osnovne informacije, vključno s povzetkom, poslanstvom, strategijo implementacije, analizo trga in analizo točke preloma. Poslovni načrt mora biti pošten prikaz prednosti in pomanjkljivosti predlaganega posla in modela poslovanja. Pri pripravi modela poslovanja mora podjetnik odgovoriti na tri strateška vprašanja: Ali sem dobro definiral svoje cilje? Ali imam pravo strategijo? Ali lahko izvedem svojo strategijo? Zakaj moramo pripraviti poslovni načrt? Priprava dobrega poslovnega načrta je velikega pomena za podjetnika kot tudi za investitorje. Investitorji (banke, skladi tveganega kapitala, poslovni angeli itd.) zahtevajo razumljiv poslovni načrt, da bi lahko izbrali primerne projekte. Da bi prepričali investitorje o uspešni poslovni ideji, morajo podjetniki vložiti dosti časa in energije v pripravo poslovnega načrta. Razviti takšen načrt ne pomaga samo pri pridobivanju sredstev, ampak nudi tudi osnovo za spremljavo napredovanja in kvalitete poslovne ideje. Na ta način poslovni načrt pomaga podjetniku oblikovati svoje zamisli na usmerjen način. V aprilu in maju dijaki predstavijo poslovne načrte tudi pred svojimi sošolci, ki prevzamejo vlogo kritičnih soocenjevavcev. Kaj moramo znati, preden se lotimo predstavitve? Predstavitev in izgled poslovnega načrta naj bi bila profesionalna, vendar ne pretirano. Boljše je predstaviti praktičen poslovni načrt in narediti vtis z vsebino in ne samo z obliko. Pri predstavitvi je potrebno upoštevati naslednje: - uporabimo razumljivo izrazoslovje. - načrt mora vsebovati vse pomembne podatke - uporabimo dobro kombinacijo naslovov in podnaslovov, besedila in naštevanj - vključimo tabele in grafe, kjer je to primerno, da slikovno prikažemo informacijo. Tabele uporabimo za osnovne smernice, analizo trga, napoved prodaje, načrt zaposlovanja, točko preloma, bilanco uspeha in denarnih tokov. Grafe uporabimo za razvoj zagona, napoved dogajanj na trgu, letno prodajo ipd. - vključimo kazalo in seznam priloženih dokumentov - uporabimo profesionalno vezavo - pripravimo primerno število kopij za sebe, za slušatelje in ocenjevalce Take predstavitve se bodo lotili naši dijaki tretjih letnikov v projektnem tednu podjetništva, ki se bo odvijal na Ekonomski šoli Ptuj. Najboljša zamisel bo predstavljena tudi na osrednji prireditvi, ki bo v torek, 24. aprila 2007, ob 14. uri za malim odrom. Kasneje se bomo s to projektno skupino predstavili tudi na državnem tekmovanje Mladi podjetnik, ki ga vsako leto razpiše Gea College, Visoka šola za Podjetništvo v Ljubljani. In kaj so zapisale o vtisih podjetništva dijakinje tretjega letnika ekonomske gimnazije Sabina, Karmen in Monika? Pri predmetu podjetništvo se dijaki prelevimo v vestne podjetnike, oblikujemo podjetniške time, ki si med seboj konkurirajo. Pod vodstvom naše mentorice, profesorice Vesne Trančar, oblikujemo svoje načrte iz poslovnih zamisli. Profesorica nam svetuje, kako iz zanimive podjetniške ideje zasnovati načrt in tako idejo kar najbolje približati trgu. Naše podjetniške zamisli počasi dobivajo svojo obliko v naših poslovnih načrtih. To so: Mariposa, d. o. o., izvaja in-štrukcije in pomoč pri izobraževanju dijakov in študentov. Sodelujejo: Maja Čuš, Teja Pi-šek, Karmen Vesenjak, Mihael Novak in Izidor Furjan. Turistična agencija Metulj, d. o. o., ponuja ugodna potovanja. Njen tim sestavljajo: Tanja Lampret, Mateja Duh, Monika Novak, Simon Cedula in Sabina Bezjak. Radio Žužek je radio s pro-dornejšim radijskim programom. Tim sestavljajo: Tjaša Gašljevič, Sanja Božičko, Nina Tominc im Desa Repič. Microsoft & Co. Robotic je podružnica svetovno znanega Microsofta, ki prodaja belo tehniko in računalniško opremo. V skupini so Monika Ivančič, Bojan Saftič, Jernej Šori, Alen Drevenšek in Martin Čelig. Zabaviščni park Grom se ukvarja z animacijami in zabavnimi prireditvami za preživljanje prostega časa. Idejo so zasnovali Aleš Pihler, Nino Koletnik, Klemen Širec, Franci Vogrinc, Uroš Cvetko in Špela Mlinar. Nastajajoča podjetja so plod naših idej, zamisli in so tudi odraz pomanjkanja ali pa problemov, ki smo jih zaznali na trgu. Če na kratko povzamemo, vidimo, da poslovni načrt ni samo nekaj, kar podjetnik potrebuje, da pridobi finančna sredstva. Pomaga mu razviti strateški način razmišljanja v zgodnji fazi in daje smernice dejavnosti za prihodnost. Dijaki v vlogi podjetnika tekom leta razvijajo tudi pozitiven odnos do ustvarjalnosti, ustvarjalnega mišljenja, podjetnih idej, se povezujejo in razvijajo komunikacijske in podjetniške lastnosti, utrjujejo veščine, potrebne za skupinsko delo, in organizirajo, med drugim pa preverjajo osebne sposobnosti in svoja nagnjenja, pomembna za poklicno odločanje. Bodite vztrajni! Naj namesto zaključka napišem pomen vztrajnosti kot ključno lastnost podjetnih ljudi. Značilno za uspešne podjetnike je, da zaupajo vase in v svoje podjetje ter vztrajajo kljub občasnim težavam, neugodnim situacijam in problemom. Sposobni so se hitro odločiti, vendar tudi potrpežljivo delati, dokler ne opravijo naloge in dosežejo cilja. Napake in problemi jim ne vzamejo poguma. Bodite pogumni in vztrajni tudi vi! mag. Vesna Trančar, univ. dipl. ekon. Ptuj • Grajske vinske zgodbe Jeruzalem ostaja Jeruzalem Drugo marčevsko grajsko vinsko zgodbo, ki že tretje leto potekajo v Grajski kavarni ptujskega gradu, so poimenovali Jeruzalem ostaja Jeruzalem. Njeni pripovedovalci so bili Robert Puklavec, vodja kleti na Maleku, v vlogi povezovalca Janez Vrečer, nekdanji predsednik Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije, in Janja Klančar, mlada enologinja iz ormoške kleti, ki so se trudili čim bolj celovito predstaviti vina iz ormoških goric oziroma podjetja Jeruzalem Ormož VVS, d. d., v okviru katerega se ukvarjajo s pridelavo grozdja, sadja in grozdja v vino. Ljutomerski-ormoški podokoliš po novi razdelitvi, nekoč okoliš, ima 1743 ha vinogradov, vpisanih v register, in 1690 pridelovalcev. Na 5,6 milijona trsih pridelajo od 6 do 11 milijonov kg grozdja oziroma od 4 do 8,5 milijona litrov vina, kar po Vrečerju na nek način kaže na poskočnost štajerskih letnikov, ki tudi kažejo, da je na tem delu Slovenije vpliv klime izjemno močan, kar za panogo ni nobena prednost. Prodajati pridelek v takih razmerah, ko ga je eno leto lahko sto odstotkov več, drugič pa ga toliko manjka, je izjemno težko. Za organizacijo in izvedbo sta s sodelavci skrbela Franc Gerdak in Smiljan Benkovič iz Term Ptuj, za glasbene užitke pa študentka Akademije za glasbo v Ljubljani Lara Petek. Na vinski karti je bilo sedem vin. Večer so začeli s polsuho penino sekt, letnika 2005, sorte šardone. Gre za penino proizvedeno po šarma metodi, namenjena je za aperitiv. Za penino se grozdje potrga še preden je tehnološko zrelo za normalno trgatev. Pri sorti šardone dobijo nekoliko več kislin in malo manj sladkorja, osnova za pridelavo penine mora biti suho vino s skoraj nič nepovrete-ga sladkorja. Grozdje je bilo potrgano konec septembra leta 20O5. Kot drugo vino so natočili šipon, suho vino, letnik 2006, ki je ob laškem rizlingu najbolj razširjena sorta v ljutomerskem-ormoškem podoko-lišu oziroma ljutomersko-ormoških goricah. Robert Puklavec, vinogradnik in vodja kleti Malek, je povedal, da je bila dolgo sorta, ki so jo ljudje oziroma potrošniki zaničevali. Gre za sorto, ki ljubi dosti sonca, pa tudi sorta, ki pozno dozoreva, primerna za mešanje z ostalimi vini. Enologinja Janja Klančar je povedala, da so grozdje potrgali v drugi polovici oktobra 2O06. Šipon je vino z dokaj visoko kislino, 2006 je bil dober letnik, dosegel je zelo visoke sladkorne stopnje, zato ima tudi malo višji alkohol, ki pa se v samem vinu ne opazi. Vino je harmonično, najbolj ga priporočajo k mesu iz tunke, kislina in maščoba zaseke in samega mesa se odlično ujameta. Vinogradniška lega Jeruzalem je predvsem značilna lega za šipon, laški rizling in traminec. V tretji kozarec drugega marčevskega grajskega vinskega večera so nalili najbolj razširjeno sorto slovenskega belega vina, laški rizling, suho vino, letnik 2006. Enologinja Janja Klančar ga je predstavila kot sveže vino, s prijetno kislino, ki po vonju spominja malo na limono oziroma dozorevajoče jabolko. Prijetno sveže je tudi po okusu, dobro se poda h kakšnemu belemu mesu, ribi. Laški rizling je sorta, ki skoraj vsako leto da približno enake pridelke, tudi ni občutljiva na gnilobo. Vinogradniki zanjo rečejo, da je zelo »ziher« sorta, zato so jo od nekdaj radi sadili. Gre pa tudi za sorto iz katere se da pridelati dobre pozne trgatve, je poudaril Robert Puklavec. Dostikrat pa jo tudi namenijo za ledeno vino. Sorta glede na razširjenost v Sloveniji niti cenovno niti tržno ne dosega tega, kar bi lahko. Slovenski sovinjoni ne zaostajajo za novozelandskimi Na vinski karti je laškemu rizlingu sledil sovinjon, za katerega je Janez Vrečer dejal, da bi lahko bil za štajersko vinogradništvo eden od pomembnih izvoznih artiklov, ker rizlingi niso »in«. Sovinjoni zadnjih treh letnikov so zelo primerljivi z novozelandskimi. Pri sovinjonu je Slovenija po Vrečerju evropska Nova Zelandija. Udeleženci grajskega vinskega večera so pokusili letnik 2006, sveže vino, s cvetico bezga in malo zelene paprike. Sovinjon je vino, ki ima Foto: Črtomir Goznik Predzadnjo grajsko vinsko zgodbo v tretji sezoni so poimenovali Jeruzalem ostaja Jeruzalem. Pripovedovali so jo (od leve) Robert Puklavec, vodja kleti na Maleku (Svetinje), promocijskega objekta, kjer se pogosto predstavljajo ormoška vina, Janez Vrečer, nekdanji predsednik Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije v vlogi povezovalca, in Janja Klančar, mlada enologinja iz ormoške kleti. malo bolj poudarjeno aromo, spada med aromatične sorte. Priporočajo ga kot aperitiv ali k večerji z belim mesom. Iz sorte sovinjon se dobijo vrhunska vina, ki se dajo tudi dobro prodajati. Sovinjon je druga sorta po laškem rizlingu v podjetju Jeruzalem Ormož. Za sovinjon letnika 2005 so prejeli tudi nekaj prestižnih mednarodnih priznanj v Bruslju, v Londonu in v Avstriji (Celovcu). Sledil je renski rizling 2006, polsuho vino, nežen, z malo višjo kislino, vendar prijeten. Gre tudi za vino iz rumene linije, to so vina, ki so pitna, sadna in sveža, udeleženci grajskega vinskega večera so jih tudi pokusili, je obrazložila enologinja Janja Klan-čar. Ponudijo se k obroku ali kot aperitiv, kot užitek v družbi s prijatelji ali s samim seboj. V tem trenutku je renski rizling še mladosten, ki pa bo potreboval še nekaj časa, še nekaj ležanja v sami steklenici, da bo dobil še nekdaj dodatne, terciarne arome. Po kakšnem letu ležanja pa bo dobil tudi petrolejasto noto. Iz zlate linije pa sta linija holermus (ime Ormoža iz leta 1273) in pozna trgatev. Traminec, letnik 2006, ki je prišel na mizo kot predzadnji z vinske karte, je polsladko vino. Ima dobro cvetico, je bogato in močno, malo spominja na začimbe, sladki koren, nageljnove žbice in na liste divje vrtnice. Enologinja ga v prvi vrsti priporoča kot aperitiv ali kot posladek, ne priporoča pa ga h kakšni hrani. V ljutomersko-ormoškem podoko-lišču imajo dve mikrolokaciji, kjer lahko pridelajo izredno dobre tra-mince. Grajsko vinsko zgodbo Jeruzalem ostaja Jeruzalem so zaključili z laškim rizlingom, pozne trgatve, letnika 2006, z lepim sladkorjem in kar visokimi kislinami. To vino se bo zelo lepo staralo in bo zelo lepa arhiva, je o njem povedala enologinja Janja Klančar. Izbrala pa ga je zato, ker je mnenja, da je že sedaj veliko vino, zelo dober primerek svoje sorte. MG Nagradno turistično vprašanje Ob tretji obletnici vstopa Slovenije v EU tudi bolgarska in romunska zastava Na Ptujskem se bo v času prvomajskih praznikov marsikaj dogajalo. Slovenski in tudi ptujski turistični ponudniki napovedujejo, da bodo turistične zmogljivosti v času prvomajskih praznikov zelo dobro zasedene. Na obali, v slovenskih zdraviliščih in na Bledu računajo celo na 90-odstotno zasedenost. Mestna občina Ptuj bo v sodelovanju z BD Ranca, Športnim zavodom Ptuj in nekaterimi športnimi klubi Ptujčane in okoličane povabila na tradicionalno prvomajsko športno-re-kreativno in zabavno srečanje na Ranco, kjer bodo športne aktivnosti pričeli že ob 9. uri s startom tekačev in pohodnikov okrog Ptujskega jezera. Ob 10. uri bodo startali kolesarji, ob 13. uri pa bodo pričeli zbirati prijave za rekreativno tekmovanje v odbojki in malem nogometu na travi, košarki trojk ter badmintonu. Foto: Črtomir Goznik Na Ptujskem jezeru bo prvega maja zelo živahno. Pričakujejo več tisoč Ptujča-nov in okoličanov, željnih druženja in zabave. Vsak, ki se bo vključil v športne aktivnosti, bo za nagrado prejel majico. Ob 14. uri se bodo na jezero spustili kajaki, ob 17. uri pa bodo na oder stopili člani ansambla Bič Bojsi. Vrhunec četrtega prvomajskega srečanja Ptujčanov in okoličanov pa bo ob 21. uri, ko bodo na vodi prižgali kres, kar je posebnost tradicionalnega prvomajskega srečanja na Ranci. Prvega maja se bo na Ptujskem jezeru tudi uradno pričela letošnja plovna sezona, skladno z novim odlokom bo jezero mogoče do prvega junija uporabljati le na delu od Rance do sotočja kanala, od prvega junija do konca septembra pa na celotnem plovnem območju. Za jedačo in pijačo bodo poskrbeli v Ranca baru in Gastroju. Vsak, ki se bo udeležil športnega dela letošnjega prvomajskega srečanja, bo za nagrado prejel majico. Že jutri pa bo na Ptuju prireditev ob tretji obletnici vstopa Slovenije v EU, ki jo pripravlja Td Ptuj. Ob vstopu Slovenije v EU leta 2004 je TD v Mestnem parku uredilo Ev-ropark, v katerem visijo zastave vseh držav, članic EU, tri cvetlične gredice pa predstavljajo grb MO Ptuj, grb Slovenije in zastavo EU. Na jutrišnji prireditvi bodo svečano obesili zastavi novih članic, Romunije in Bolgarije. Dvignila ju bosta veleposlanika obeh držav - Bolgarije Vladimir Atanasov in Romunije Dane Manuele Constantinescu. Slavnostni govornik bo evropski poslanec Borut Pahor. V kulturnem programu bodo nastopili pihalni orkester Pošta Maribor, folklorna skupina DPD Svoboda Ptuj - Bolnišnica Ptuj in učenci OŠ Olge Meglič Ptuj. Prireditev se bo pričela ob 10. uri na Mestnem trgu, nadaljevala pa v Evroparku. Ptujski magistrat letos praznuje 100-letnico. Osrednja prireditev ob tej priložnosti bo v okviru praznovanja praznika MO Ptuj. Nagrado za ta pravilni odgovor bo prejela Elizabeta Krajnc, Ulica 25. maja, Ptuj. Danes vprašujemo, koliko izdelkov bodo ocenili v okviru 18. razstave Dobrote slovenskih kmetij, ki jo bodo odprli 18. maja, ko bo Ptuj praznoval v pravem pomenu besede tudi zaradi odprtja svojega četrtega mostu, Puhovega mostu. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 4. maja. Kuharski nasveti Cmoki V hitrem tempu življenja in glede na ponudbo vedno več polpripravljenih jedi, še le redki pripravljajo cmoke. Gre za jedi, ki ne zahtevajo velikega kuharskega znanja, le nekaj osnovnih parametrov je potrebno upoštevati. Dobre cmoke odlikuje rahlost, hkrati pa morajo biti dovolj čvrsti, da pri kuhanju ne razpadejo. Cmoke imenujemo manjše kose različnega testa in dodatkov, ki jih oblikujemo v večji ali manjši krog in kuhamo v slani vodi. Kuhamo jih lahko v pečici, v večji ponvi in najbolj rahle in občutljive v vodni sopari. Slane cmoke lahko tudi polnimo z nadevi, vendar je polnjenje bolj značilno za sladke cmoke Rahlost cmokov je odvisna od osnovnih sestavin: jajc, moke, mleka, zdroba, kruha, krompirja in drugih osnovnih sestavin. Najbolj znani krompirjevi cmoki, povezani z jajci in moko, so njoki, ki jih pripravljamo z najrazličnejšimi omakami in prelivi. Dober okus teh cmokov pogosto popestrimo s parmezanom, maslom in česnom. Na kot oreh velik košček testa naredimo značilni mrežasti vzorec z vilicami. Na nabraz-dano površino se primejo goste omake in maslo, kar jim daje posebej fini okus. Vse vrste cmokov natančno oblikujemo, kar pomeni, da poskušamo dobiti enako velike in pred kuhanjem morajo biti gladki, brez razpok, da pri kuhanju ne razpadajo in ne kvarijo videza pri servira-nju. Pri pripravi testa za cmoke vedno najprej v slani vodi skuhamo poskusni cmok, če ta razpade masi dodamo še moko in jajce. Pretrdo zmes za cmoke pa zrahljamo s snegom beljakov, sploh pri krompirjevih in kruhovih cmokih. Nenapolnjeni cmoki pri kuhanju priplavajo na vrh. Čas kuhanja cmokov je odvisen od recepture, vrste testa in velikosti cmokov. Večinoma male cmoke kuhamo sedem do osem minut, velike cmoke od 10 do 15 minut. Najbolj značilne jedi iz cmokov so sirovi cmoki, ki jih pripravljajo s skuto in kislo smetano, ter sirovi vrabčki, ki so ne popolnoma okrogli kosi testa z dodatkom skute, oboje pripravljajo najpogosteje v Avstriji. V Nemčiji so značilni v pari kuhani kvašeni cmoki ter cmoki s slanino, krompirjeve cmoke ali njoke najpogosteje pripravljajo v Italiji in jih poznajo še več kot različnih pizz, Na Madžarskem so bolj znani jušni cmoki oziroma cmoki, ki jih zakuhamo v vodo in ponudimo s številnimi čistimo in zelenjavnimi juhami, na Danskem pa pripravljamo cmoke z različnimi mesnimi nadevi, prelite z omakami, in jih ponudijo kot samostojne jedi. Pri nas najpogosteje pri- Kužek potrebuje ogromno gibanja, sprehodov, saj praktično nikoli ne opravlja fizioloških potreb v stanovanju. To pomeni, da mu moramo nuditi minimalno tri do štirikrat dnevno sprehod in to ne samo pet minut, temveč vsaj pravljamo kruhove cmoke, zdrobove, krompirjeve, skutne, polnimo jih lahko z zelenjavnim ali mesnim nadevom, skuhamo in prelijemo z omako in ponudimo. Pripravljamo pa tudi razne manjše cmočke, ki jih najpogosteje ponudimo v čist juhi. Nekoliko manj pogosto pa pripravljamo ribje in rakove cmoke, riževe in zelenjavne cmoke. Krompirjeve cmoke in njo-ke pripravimo iz krompirjevega testa. Zdrobove cmoke pripravljamo iz osnovnega zdrobovega testa. Testo pripravimo tako, da 5 dl mleka pristavimo, dodamo malo soli, 1 žlico margarine oziroma 3 dekagrame, počakamo da se margarina v mleku stopi in da mleko zavre, nato s pomočjo šibe v mleko zakuhamo 18 do 20 dekagramov pšeničnega zdroba. Kuhamo tako dolgo, da se masa zgosti in odstavimo. Zdrob sipamo v skledo, ga do mlačnega ohladimo in mu dodamo 2 do 3 drobna jajca. Iz pripravljenega testa na pomokani deski oblikujemo podolgovati sva-ljek, ga narežemo na enako velike koščke ter iz njih oblikujemo gladke cmoke, ki jih kuhamo v slani vodi 3 do 5 minut, odvisno od velikosti. Tačke in repki Muca ali kužek? Ko si nabavljamo živalco, ki nam bo vrsto let lepšala naš vsakdan, moramo vedeti nekaj važnih dejstev. S prihodom muce oziroma kužka v naš dom prihaja dosti veselja in radosti, po drugi strani pa tudi obveznosti, ki nam jih nova pridobitev nalaga. Dilema nabaviti kužka ali muco je upravičena in je povezana s količino časa, ki smo ga pripravljeni žrtvovati za njo. Imeti kužka je vsekakor večja odgovornost in obveza, kot imeti muco. minimalno 15 do 20 minut. Seveda nam bo zelo hvaležen za veliko daljši sprehod. Sprehod mora biti opravljen v vsakem vremenu, v mrzlih zimskih jutrih, vročih poletnih večerih, dežju, snegu. Tudi kužki, ki na žalost še vedno živijo po majhnih boksih, rabijo sprehode, saj je kruto in neodgovorno pustiti psa, da se ponesnaži v boksu, ker je predolgo zaprt in ni mogel opraviti potrebe zunaj. Če hočemo navezati tako imenovan tesen stik z našim kužkom in ga pravilno socializirati, mu moramo posvetiti čim več časa dnevno. Več mu ga posvetimo, bolj bo vesel in navezan na nas. Razumel bo ogromno ukazov in se prilagajal našim željam. Super je, če ga vpišemo v pasjo šolo, kjer se uči osnove obnašanja in se druži z drugimi kužki. Če tega časa nimamo in kužka pustimo samevati cele dneve oz. mu naklonimo res samo par minut dnevno, bo tak kužek nesocializiran, nevzgojen. V veliki želji, da vzbudi našo pozornost, bo neumorno lajal, se vzpenjal po nas, deloval bo zelo nervozno in nepredvidljivo. Pri mucah je zadeva drugačna. Muce lahko opravljajo fiziološke potrebe v stanovanju v posebnih straniščih za muce, ki so zelo praktična zadeva, saj nimajo vonja. Karakterno so muce drugačne od psov. Niso V kolikor se vam testo prijema na roke, si pomagamo z ostro moko ali pšeničnim zdrobom. Iz tako pripravljenega testa lahko pripravimo celo vrsto zdrobovih cmokov, ki jih napolnimo s parmezanom, slano skuto, fino mleto svinjino, perutnino ali ribami in pred serviranjem prelijemo z gobovo, smetanovo ali podobno omako. Skutne cmoke pripravimo iz skute, tako da pol kilograma skute pretlačimo, ji dodamo 1 jajce in 5 pesti ostre moke. Temeljito premešamo in testo damo počivat vsaj pol ure na hladno. Iz pripravljenega testa oblikujemo cmoke, ki jih kuhamo v slani vodi, poljubno zabelimo in polnimo. Cmoke iz mesa pa pripravimo tako, da meso najprej na fino zmeljemo, na primer perutnino, vsaj dvakrat s pomočjo stroja za mletje mesa. Meso začinimo s soljo, poprom, sesekljanim pehtranom ali drobnjakom in ga temeljito pregnetemo. Oblikujemo male cmoke, ki jih skuhamo v slani vodi ter ponudimo v zelenjavnih in čistih juhah. Nada Pignar, profesorica kuharstva Vaša vprašanja v zvezi z nego hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: na-biralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. tako odvisne od ljudi kot psi, lažje prenašajo osamljenost, so bolj individualistične. Vsekakor se moramo za njihovo naklonjenost tudi potruditi in se ukvarjati z njimi, vendar, če slučajno nimamo časa, bodo potrpežljivo čakale na trenutke, da se jim posvetimo. Muca lahko v stanovanju preživi ves dan brez nas, kužek tega ne zmore. Upam, da sem na kratko predstavil Anji razliko med imeti kužka ali muco. Sama mora razmisliti, koliko prostega časa ima in koliko ga je pripravljena žrtvovati za malo živalco. Sprejeti mora odgovornost, ki ji jo žival nalaga. Vsekakor se mora o vsem uskladiti s starši, saj so ji lahko predvsem pri psičku tudi v pomoč, če se zgodi, da le zmanjka časa za sprehod. Potrebno je, da se v družini pred nabavo novega družinskega člana posvetujejo. Najslabše je, da prepozno ugotovijo, da je za živalco premalo časa in na koncu le-ta pristane v azilu oz. na kakšni kratki verigi. Emil Senčar dr. vet. med. V vrtu Vrt sredi pomladi Pomladno obdobje se na prehodu iz malega v veliki traven prepolavlja. Po ugodnem vzniku posevkov in brstenju je vrtna narava do srede pomladi vsa odeta v zeleno, v svoji cvetoči podobi, za vrtnarjenje ugodnem vremenu ter ob potrebni negi pa si v nadaljevanju želimo njene dobre rasti in razvoja za prijetno in zadovoljno vrtnarjevo leto. V sadnem vrtu je ob koncu aprila in začetku maja, ko je drevje v polnem muževnem stanju, najprimernejši čas za precepljanje odraslega sadnega drevja iz vrst peškarjev jablan in hrušk. Pri tem cepljenju je najpomembneje, da ga opravimo v času, ko je podlaga, v tem primeru sadno drevo, ki ga želimo požlahtniti oziroma precepiti, že prešlo v stanje polne vegetacije, cepiči ki so bili narezani v mesecu januarju v času polnega zimskega mirovanja drevesa in hranjeni na hladnem in temnem prostoru, kjer jim je bil zadržan začetek vegetacije. V cepiče, ki smo jih lahko na razne načine cepljenja: z dolgo, v žleb ali za lub, vložili v podlago, se z večjo močjo pretakati rastlinski sokovi. V kratkem času, ko je vzpostavljen pretok sokov iz podlage v cepič, cepič zbrsti in olista, kmalu za tem pa prično z rastjo mladike iz cepiča, kalusno celičje pa zaraščati cepilno mesto. Cepič in cepilno mesto v začetnem obdobju vraščanja skrbno negujemo in varujemo pred boleznimi in škodljivci sadnega drevja. Vinska trta v domačih vrtovih, vzgojena na razne oblike brajd, lastnikov in senčnic je doslej že toliko porastla, da je mogoče ločiti rodne in za nadaljnjo vzgojo in rast potrebne mladike od nerodnih, ki odganjajo iz debel in krakov starega lesa. Mladike zrastle iz debel in krakov na mladi trti, za tretjim listom, krajšamo, da jih bodo z asimilati v rasti krepili, mladike ki izraščajo iz starega lesa in jih ne potrebujemo za pomladitev pa oplejemo, da ne bodo črpale hranil in zgoščevale trte. V OKRASNEM VRTU je ugoden čas za razmnoževanje in presajanje poleti in v jeseni cvetočih trajnic, kot so marjete, ognjiči, rudbekije, difenbahije, zlata rozga in mnoge druge. Razmnožene sadike, pridobljene z delitvijo koreninske grude starejših rastlin ali vzgojenih iz potaknjencev, se bodo v dobro pripravljeni, pognojeni in s humusom bogati zemlji, primerni negi in oskrbo z vlago, naglo vrastle, z razraščanjem pa pričele tvoriti cvetni nastavek. Večino vrst enoletnic, kot so cinije, zajčki, astre, petunije in podobne, ki jih nismo predčasno sejali v zaprta sejališča za pridelavo sadik, sedaj posejemo na prosto na stalno rastišče cvetličnih gredic, kjer jih po vzniku oplejemo in razredčimo na primerno razdaljo. V dobro pripravljeni zemlji ter pravočasni negi posevka, bodo rastline vegetacijsko naglo nadomestile zamujeno. V zelenjavnem vrtu posevke redno okopavamo, plejemo in redčimo. S plitvim okopavanjem ohranjamo talno vlago, kar je v sušnih obdobjih učinkovitejše in pomembnejše kot zalivanje. S pletvijo uničujemo plevele, z redčenjem posevkov pa jim omogočamo nemoteno rast in hitrejše razraščanje, da se rastline čim prej sklenejo in zastrejo zemljo. Čeprav v minuli brezsnežni in suhi zimi zemlja ni bila dovolj napojena s talno vlago, doslej mladi posevki vrtin, na prerahljanih in nezapleveljenih gredicah, niso čutili suše. Z zalivanjem mladim posevkom, ki v začetni fazi rasti še niso veliki porabniki talne vlage, ne hitimo, dokler se ne kažejo prvi znaki suše, ko rastline prično veneti. Nobeden način zalivanja ni boljši od naravnega dežja. Z napačnim zalivanjem poškodujemo strukturo vrtne zemlje, neustrezna toplota vode pa poškoduje rastline. Zalivanje opravimo v jutranjih urah, ko so rastline ohlajene. Bolje je namakanje tal, da se na omočene rastline ne širijo rastlinske bolezni. Miran Glušič, ing. agr. Bmk&kdan 21\ aprila- 3. maja 27-petek é 28-sobota 29-nedelja X 30-ponedeljek 1 - torek 2-sreda 0 3-četrtek 0 Obstajata dva razloga, zakaj ljudje ne uspejo kot podjetniki Nekateri se tako bojijo neuspeha, da preprosto zamrznejo in ne naredijo ničesar - vedno imajo nek razlog, zakaj še niso pripravljeni pustiti službe in začeti z lastnim poslom! Običajno so razlogi povezani s tem, da nimajo dovolj denarja, da je preveč tvegano, da čas ni pravi, da je potrebno poskrbeti za otroke in tako dalje. Drugi razlog pa je, da jim ne spodleti dovolj močno. Mnogi mali podjetniki in samo-zaposleni privatniki uspejo le do neke mere. Nato stagnirajo. Posel na neki točki obstoji ali pa začne propadati. Da bi lahko posel začel ponovno rasti, mora podjetnik tvegati. Temeljni razlog, zakaj toliko ljudi v življenju ne uspe, je strah pred porazom!!! To se ne dogaja le v poslovnem svetu, to se dogaja na vseh področjih življenja. Ljudje, ki ne tvegajo, zamudijo stvari in zaostanejo! Nekateri ljudje napredujejo tako, da vedno vse vedo! To so ljudje, ki so v šoli ponavadi zelo uspešni. Skrivnost poslovnega uspeha se skriva, da ste pripravljeni delati napake. Več napak naredite, pametnejši ste. Ljudje, ki nočejo delati napake, so dobri uslužbenci. Delo zaposlenih je, da ne delajo napak, da se ne motijo. Delo zaposlenega je upoštevati pravila, delati to, kar jim je naročeno - pravilno opravljati svoje delo. Delanje napak in učenje na napakah je znanost, ki se jo mora vsak podjetnik najprej naučiti! Nato se je potrebno naučiti, kako vedeti, kdaj tvegati?! Bolj spretni ko postajate kot podjetnik, bolje lahko presodite, kdaj tvegati. Vendar v trenutku, ko doživite poraz, ste na točki preboja, ko se lahko naučite nekaj novega. Vsakokrat, ko se naučite novih spretnosti, postanete nova oseba in vaš svet se je spremenil. Ko smo še bili dojenčki in nismo znali hoditi, na primer, smo se postavili na noge in padli, ponovno vstali in padli. Nato nekega dne nismo več padli in smo začeli hoditi. Ko smo enkrat shodili, nismo bili več dojenčki. Ljudje so rekli, da smo postali otroci. Ko smo se naučili voziti avto, smo postali mlade odrasle osebe. Razlika med zaposlenim in podjetnikom je torej ta, da živita v drugačnem svetu. Eni živijo v svetu, kjer bogatijo s tveganjem. Drugi živijo v svetu, kjer se je tveganju bolje izogibati. Različni svetovi, različni ljudje. To le pomeni, da ni lahko preiti iz sveta, kjer se morate napakam izogibat, v svet, kjer se napake dogajajo ves čas. Stvar je v tem, da se mora podjetnik ogromno naučiti v zelo kratkem času. Podjetnik nima tega razkošja, da bi imel redno plačo. Podjetnik mora delati napake in jih nato hitro popraviti. Če se izogiba napakam ali se pretvarja, da napake ni storil, ali za napake krivi koga drugega, ga učni proces pokoplje in posel propade. Ena največjih radosti podjetnika je sposobnost, da lahko neko zamisel v kratkem času spremeni v uspešen posel. Lahko greš na kateri koli konec sveta in obogatiš! Mitja Petrič Z roko v roki po zodiaku . Duševno zdravje Dvojčka (21. 05. - 20. 06.) Dvojna narava, ljubeče srce Njen zaščitni znak je komunikacija in se načeloma zna dobro prilagoditi vsaki situaciji in tako daje navidezen občutek, da spretno krmari po poteh življenja. Zanimivo je, da je njena notranja narava in dojemljivost zelo pestra in zaradi tega jo le s težavo odkrijete v popolnosti. Vedno se bo našlo še kaj novega, ki vas bo tako ali drugače presenetilo. Z vzpostavljanjem kontaktov nima težav, zadeva se nekoliko zaplete v primeru, da bi si želeli neko resno zvezo. Seveda je tudi to mogoče, ampak morda ne tako hitro, kot bi si vi želeli. Počasi se daleč pride. Pandorina skrinjica Legenda pravi, da je v Pandorini skrinjici ostalo samo upanje in tega ima rojena ženska v tem znamenju zelo veliko. Nikoli ne smete pozabiti, da je v njeni naravi svobodoljubni duh in da bo to ostalo njen zaščitni znak. Kletke in omejitve ne bo nikoli prinesla in če tudi omenjenega ne bo pokazala na prvi pogled, se bo to vsekakor čutilo v T adej čink hotami aaholog njenem srcu. Kljub navideznemu nečustvovanju je njeno srce toplo in ljubeče. Ravno tako, ko se enkrat naveže, to stori z zavestjo, da je v življenju vse minljivo, relativno pa je, ali je to dobro ali slabo. Če jo želite obdržati, bo potrebno veliko nekih novih prijemov. Ljubi dišave, še posebej parfume. On in dojemanje ljubezni Njegov zaščitni znak je po-potništvo, kajti v mladosti najbrž nima obstanka in tako hodi in spoznava svet okoli sebe. Bogate izkušnje so mu blizu vse življenje in v tem, da so spremembe sestavni del in (Ot) 515 26 or Hk^- Ot1 <723 966 tfaMl %o[m J3oh> Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno: - odgovori na konkretno vprašanje - interpretira rojstno karto - nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966. V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili. zaradi tega zelo nujne. V svojem bistvu je poln protislovij in vendarle če boste našli ključ do njegovega srca - ne obžalujete nikoli več. Zanimivo je, da je besedno močan in zdi se, da je njegov govor kot žuboreč potoček. Čustveno se odpira bolj počasi, ampak lahko se prelevi v vulkan strasti in tako preseneti sebe in okolico. Besedni virtuoz Nekoliko več težav bo imel pri tem, da je treba v življenju vztrajati in da je nujno, da ko nekdaj delaš, to narediš, ker tako čutiš. Na splošno mu bodo koristile besede in kot smo že omenili, je pri tem pravi virtuoz. Nakazano je, da porazov ne prenašajo najbolje in da lahko od časa do časa prehitro obupajo. Seveda ne smemo pozabiti, da je zelo marljiv in da ko se enkrat odloči stvari naredi zelo dobro. In vendarle more pri tem paziti. Rad je zaljubljen in ljubezen je zanj čustvo, ki ga je treba čutiti. Teoretično je rojen moški v takem znamenju, kjer se lahko tudi večkrat odloči za drugačno pot. Od nekdaj zna prisluhniti sebi. Ob romantičnem večeru Zanimivo je, da ko se boste bolj poglobili vanje ugotovite, da so v svojem bistvu skrivnostni. Ona ni preveč zahtevna in od partnerja ne bo zahtevala veliko. Štejejo pa pogovori in da stvari pove tako, kot jih v nekem danem trenutku za- Nagajanje med sosedovima fantoma Sosedova fanta sta kot pes in mačka, ne marata se, drug drugemu nagajata kjerkoli moreta. Mami obeh se sprašujeta, kaj narediti, saj gre pri njima za nezdrave odnose, ki nikamor ne vodijo. Zadnje čase je njuno medsebojno nagajanje že načelo odnose med družinama, ki sta sicer že stari znanki. Ne znata si predstavljati, da bi zaradi otrok morali prekiniti stike. Bi pomagal pogovor vseh pri strokovnjaku, sprašujeta? Sklepam, da sta omenjena fanta ne le soseda temveč tudi vrstnika in sta tudi v šoli tekmeca pri uveljavljanju. Če gre zato, da skušata na ta način dosegati tudi pozornost pri svojih mamah in drugih odraslih osebah, ker do sedaj ni bilo nikoli jasno, kaj smeta in ne smeta tudi drugače, lahko ocenjujem to njuno nagajanje kot običajno in pričakovano. Zato bi morda bilo najbolje, da se najprej starši obeh otrok zase in skupaj posvetujejo s strokovnjakom o ustreznosti njihovih ravnanj in šele nato morda poiščejo pomoč tudi za otroka, če bo to sploh še potrebno. Mag. Bojan Šinko čuti. Svet pisanih barv in novih pogledov ter sprememb bo nekaj, kar jih lahko spravi v dobro voljo. Ima močno voljo in omenjeno bo uporabila na vsakem koraku, kar pomeni, da nekih mej - vsaj na začetku ni dobro, da jih postavljate. Od svojega srčnega intelektualno spodbudo. Moški, rojen v tem znamenju bo dajal občutek, da večkrat leta iz cveta v cvet. Ženska ga lahko s svojim šarmom prive-že nase. To je vsekakor umetnost, toda vedno ga bo nosila nemirna reka življenja. Nekaj uporabnih nasvetov (za samske) V primeru, da je vaše srce zagledalo v osebo, rojeno v znamenju Dvojčka, potem je najbolje, da se vpišete v kakšen tečaj retorike ali vsaj v knjižnico. Njihov fenomen je govor in skozi to vas bodo presenetili iz dneva v dan. Najdete jih lahko v glasni gostilni in bodite prepričani, da bodo zelo hitro za kakšno avanturo. Ko jih kam povabite, mora biti to pridih posebne energije in ne nekaj dolgočasnega, vsekakor boste kmalu ugotovili, da so zelo neposredna bitja. Pustite jim, da vas vodi skozi igro besed in po dolgem poslušanju bo prišlo na dan tudi tisto, kar si tako želite slišati, da ste vi tisti, za katerega jim hitreje bije srce v prsih. Zdi se, da se obeta nekaj nepozabnega in spodbudnega. Tadej Šink, horarni astrolog Športni dodatki • Hrana za uspeh? Napitki za športnike Nadaljevanje iz prejšnje številke Napitki za športnike so lahko: • 1. Hipotonični, z nizko vsebnostjo mineralnih soli in sladkorjev (manj kot 300 mOsm/l). Najbolj so primerni na začetku in med dejavnostjo, saj organizem hitro dehidrirajo (hitro preidejo skozi želodec v črevo, od tam pa jih telo vsrka vase). Vsebuje maltodekstri-n,cukrozo ter vitamine in minerale, ki zagotavljajo hiter vir energije in optimalno dehi-dracijo. Napitek optimizira vašo športno sposobnost in zmanjšuje utrujenost. Lastnosti: • napitek se hitro in popolno absorbira, • vsebuje optimalno količino ogljikovih hidratov (48,5 do 74 g na 1 liter), s čimer je zagotovljena kar najboljša, • absorpcija tekočine in povečanje energije, • vsebuje vitamina B12 in B1, ki sodelujeta pri presnovi ogljikovih hidratov, • vsebuje cukrozo kot vir takojšnje energije in maltodek-strin kot vir dlje časa trajajoče energije, • vsebuje vitamin C, ki je močan antioksidant ter nas varuje pred prostimi radikali, ki pospešeno nastajajo med aktivnostjo; vitamin C tudi pomaga pri prilagoditvi telesa na toplejše vreme, • vsebuje mineral natrij, ki pripomore k zadrževanju vode v telesu, • vsebuje minerala kalij in klor, ki pomagata pri uravnoteženi elektrolitski bilanci v telesu in • njegova osmolarnost je maksimalno 190 mOsm/l. Uporaba: • če želimo sladek napitek, raztopimo 3 odmerke praška v 750 ml vode, • če želimo manj sladek napitek, raztopimo 2 odmerka praška na 750 ml vode. • Količina zaužitega napitka med aktivnostjo je odvisna od posameznika, vremenskih razmer ter od intenzivnosti in trajanja aktivnosti. V splošnem velja: zaužijemo 200 do 500 ml pred samim začetkom aktivnosti ter 200 ml vsakih 15 do 20 minut med aktivnostjo, s čimer bomo vzdrževali ustrezno raven tekočine v telesu. V primeru visokih temperatur zaužijemo okoli 300 ml napitka. • 2. Izotonični vsebujejo mineralne soli in sladkor v koncentraciji, identični tisti v plazmi (cca 300 mOsm/l). Najbolje se obnesejo takoj po telesni aktivnosti in naporu, pa tudi med njim, zlasti če gre za zmerno udejstvovanje. • 3. Hipertonični, s koncentracijo mineralnih snovi in sladkorja višjo od plazemske (več kot 300 mOsm/l). Organizem jih počasneje vsrka in izkoristi, zato jih je najbolje zaužiti kako uro po koncu podaljšanega, dalj časa trajajočega telesnega napora. Z njimi si lahko obnovimo zlasti zalogo energije, saj vsebujejo visok delež sladkorjev. Nadaljevanje prihodnjič Janko Puc Krvodajalci 15. februar - Mitja Novak, Veliki Brebrovnik 44; Franc Vaupotič, Keleminova 7, Maribor; Stanislav Kuster, Loperšice 41, Ormož; Mateja Kelner, Prečna pot 7/b, Ptuj; Jožica Kozel, Barislovci 10/b; Lidija Šošter, Pečke 16/a, Makole; Sonja Pučko, Toplakova ul. 8, Ptuj; Boštjan Turk, Prvomajska 9, Maribor; Srečko Rodošek, Prepolje 28; Magda Gojkošek, Draženci 85/b; Romana Pukšič, Barislovci 14; Davorin Arnuga, Belšakova 31, Ptuj; Neža Mislovič, Kicar 13/b, Ptuj; David Vezjak, Krekova 8, Maribor; Stanko Brumen, Zamušani 28; Jožica Slod-njak, Mezgovci 56/c; Milica Petek Filipovič, Ul. 25. maja 9, Ptuj; Sonja Dežman, Štrafelova 9, Ptuj; Anton Vaupotič, Jablovec 21; Majda Zem-ljič, Podgorci 44; Jožef Florjanič, Dornava 131/b; Igor Turnšek, Ge-rečja vas 40/c; Olga Golob, Prerad 49; Robert Portir, Stephensonova 6, Maribor, Dušan Kokol, Lasigovci 10/a; Dragica Mlakar, Prešernova 25; Mihael Herega, Panonska 5, Ptuj; Bojan Kampl, Grajenščak 5, Ptuj; Romana Jurič, Dornava 115; Štefka Arnuš, Dornava 56/c; Srečko Erjavec, Krčevina pri Vurbergu; Branka Pergar, Jadranska 7, Ptuj; Miran Petek, Potrčeva 70, Ptuj; Bri-gita Majcen, Bratislavci 5. 19. februar - Drago Furek, Haj-doše 39; Janko Kodrič, Bukovci 92/a; Anton Brenholc, Rjavci 21; Dušan Najvirt, Celestrina 11, Maribor; Slavko Strelec, Granitna ul. 8, Oplotnica; Ivan Grahel, Krčevina pri Vurbergu; Jurček Lamot, Trnovec 1; Manja Kokol, Lasigovci 10/a; Irena Mertuk, Kopališka 14, Kidričevo; Marjan Obran, Markovci 31/b; Lucija Cafuta, Trnovec 2. 22. februar - Stanko Zebec, Šalovci 15; Aleksandra Kolednik, Pod Pohorjem 6, Maribor; Andelo Maračič, Volkmerjeva 38, Ptuj; Marjan Anderlič, Trgovišče 25/b; Aleksander Bezjak, Ločič 27; Darja Majcenovič, Gorenjski Vrh 42; Branka Botic, Zaloška c. 98, Ljubljana; Branko Mohorko, Apače 284; Tadej Brenholc, Ivanjkovci 85; Janez Horvat, Spuhlja 66/b; Miran Koser, Vintarovci 29/b; Štefan Zakelšek, Dol pri Stopercah 11; Zlatko Intiher, Vlahovičeva 7, Kidričevo; Ernest Dobrajc, Kungota 56; Dušan Potočnik, Popovci 2; Branko Čeh, Podvinci 73; Marija Arnuš, Rimska ploščad 3, Ptuj; Mirko Fruk, Apače 221; Anton Danko, Potrčeva 40, Ptuj; Janez Rodošek, Kočice 36/a; Vlado Krajnc, Sp. Velovlek 26; Gregor Fe-konja, Ihova 26; Janez Vertič, Ločič 1/b; Martin Horvat, Dornava c. 15, Ptuj; Terezija Krajnc, Sp. Velovlak 26; Ivan Furman, Grlinci 40; Anton Cenar, Mezgovci 55; Robert Gajser, Stogovci 47/a; Brigita Pinter, Jelo-vec 21; Miran Trantura, Savinjsko 22; Branko Lenart, Maistrova 24, Ptuj; Franček Veber, Skolibrova 6, Ormož; Jože Pečovnik, Na Preloge 9, Miklavž na Dravskem polju; Bojan Verdenik, Krčevina pri Vurbergu; Andrej Polanič, Dornavska c. 13, Ptuj; Roman Železnik, Nadole 4; Ludvik Lepej, Marjeta na Dravskem polju. Info - Glasbene novice Številke legalnega downloada oziroma snetja pesmi iz svetovnega spleta narašča, ampak še vedno večina uporabnikov glasbe pesmi nalaga nelegalno. Piratstvo presega vse meje in količine nelegalno snetih mp3 glasbenih datotek na leto preseže 100 milijonov datotek. Pri vsem tem so najbolj oškodovani izvajalci in ustvarjalci glasbenih del. Ameriški superzvezdnik PRINCE si po debaklih ob koncu 90. let spet utira pot na vrhove lestvic. Njegov zares pravi presežek zadnjih let je plaza Musicology. Mali umetnik po rasti, a veliki po glasbenem ustvarjanju, je zelo čustveno in seksi zapel priredbo pesmi A CASE OF YOU (****) in ta mojstrovina v originalu pripada pevki Joni Mitchell. MUTYA BUENA je bila nekoč članica zasedbe Suga-babes in je pred časom posnela duet z Georgeom Mic-haelom v skladbi This Is Not Real Love. Producent Full Phatt je za mlado pevko pripravil valujočo soul in r&b skladbo REAL GIRL (***), ki delno bazira na samplih hita It Ain't Over Til It's Over pevca Lenny Kravitza. Ameriški šarmer BARRY MANILOW se je zapisal v glasbeno zgodovino najbolj s hitoma Mandy in Copacaba-na. Lani je stari maček pobrskal po glasbeni skrinjici 60. let prejšnjega stoletja in je posnel album The Greatest Songs Of the Sixtest. Ena izmed boljših in bolj znanih priredb je kič klasika THERE'A KIND OF HUSH (***). To so v izvirniku izvajali Herman's Habbit, medtem ko so leta 1976z njo zmagovali The Carpenters. GARETH GATES je pred leti osvojil drugo mesto v oddaji Pop Idol v Veliki Britaniji in je zaostal le za Willom Youngom. Simon Cowell je produciral začetne lajne mladega pevca, ki slišno odrašča z mlačno popevko CHANGES (***). Glavni adut te pesmi je pisano ljubezensko besedilo in Gates bo v mesecu juliju ponudil novo zgoščenko Pictures of The Other Side. Producent in DJ MECK je zares naredil lani pravo potezo, ko je pripravil remix hita thunder In My Heart ter ga je na novo odpel Leo Sayer. Podobno zgodbo "fura" Craig Dimich ali MECK v novem hudem plesnem klubskem komadu FEELS LIKE HOME (****). Ta komad temelji na samplih hita Don't You Want Me skupine Felix iz leta 1992 in v njem sodeluje tudi Dino Lenny. Islandski glasbeni strup je gotovo BJORK, ki je s svojim ustvarjanjem pričela v skupini Sugacubes. Svoj pravi obraz je diva pokazal leta 1993 z naslovom Debut in ga je produciral bivši član skupine Soul II Soul Nellie Hooper. Po triletnipauzi se pevka vrača s strastno pop-rockpesmijo LITTLE INTRUDERS (***). Ameriška glasbenica TORI AMOS je mene najbolj navdušila s skladbo Cornflake Girl, medtem ko je bila gledano na lestvice bolj uspešna s skladbo Profesional Widow. Izvajalka je trenutno na dopustu, kjer nabira moči za koncertno turnejo, ki se bo začela 28. maja v Rimu. Pop-rock lahkotno melodijo ponuja kontraverz-na pevka v skladbi BIG WHEEL (***) in prihaja z njene devete velike plošče ali zgoščenke American Doll. Britanski rocker JOE COCKER se še ne da, ampak mu počasi zmanjkuje idej, saj je tudi on posnel ploščo priredb Hymn To My Soul. V centralnem delu Evrope je izšla naslovna pesem, medtem ko bo v Veliki Britaniji 7. maja izšla pop-rock pesem JUST PASS IT ON (****) z gospel pridihom in jo je v originalu pel Leon Russell. Kaj dogaja na naši sceni? Na slovenski glasbeni sceni so se v zadnjem času pojavile naslednje nove pesmi Soba 102 - JAN PLESTENJAK & LARA, Modro morje - NUŠA DERENDA, V temi na luni - SUPERNOVA, Bossa noga - KINGSTON, Po dežju - DOMEN KUMER, Greva gor v hribe - ČUKI, Prepih - ALEKSANDER MEŽEK, Tam kam hodi veter spat - MANCAIZMAJLOVA, Še vedno ver-jamen - JADRANKA JURAS, Kot porcelan - YUHUBAN-DA, Prebudi me - GIANNI RIJAVEC, Zadnji vlak - PETER JANUŠ, Objemi me - ROBERT KRESLIN, Stevardesa - SEXPLOZIJA in Ne nosi diamantov - KRISTINA. David Breznik Glasbeni kotiček Hymn For My Soul - Joe Cocker (2007 - EMI - Dallas) Naslov novega albuma Hymn For My Soul britanskega izvajalca Joeja Cockerja natančno ponazarja njegovo vsebino, saj boste našle same hvalnice za vašo dušo. To je bil dobeseden prevod, ampak zares je legendarni pevec posnel nekaj balzamov za vašo dušo oziroma je iz glasbene zakladnice poiskal nekaj komercialno ne tako znanih skladb. Ja, Hymn For My Soul je plošča priredb, a te priredbe je gospod Cocker s svojimi ra-skavim vokalom kar spremenil, jih aranžmajsko obogatil, bolj sodobno sliko jim je dobro nadel producent Ethan Johns. Instrumentalno zrcalo albuma je polno stilskih prelivov, saj pesmi ne lomijo točno začrtanih glasbenih form, ampak se hitro transformirajo ter vsebujejo na primer čudne, a spremenljive glasbene forme. Tako so pesmi v osnovi kar zahtevne, vendar je po drugi strani nekaj pesmi popolnoma sproščujočih ali pa po mojem mnenju "zabluzenih". Deset priredb nima časovne konstantnosti, ampak ima skupna imenovalca in ta sta kvaliteta ter "dopadljivost" pesmi samemu gospodu Cockerju. Iz komercialnega vidika Joe Cocker stavi na gospelovsko Just Pass It On. Njena melodičnost in hkrati enoličnost je razbita s strastnim pevčevim vokalom in spremljevalnimi vokali ter jo je v originalu pel Daniel Moore. Res je, da širšim množicam izvajalci pesmi na albumu Hymn For My soul niso najbolj znani, a pesmi so pravi biseri. Tako se dodatna vrednota vse desetih pesmi skriva v njihovi sporočilnosti, saj so teksti naravnost fantastični. To Filmski kotiček Grozljiva žetev Vsebina: Katherine Winter je lepa znanstvenica, ki se je osredotočila na raziskovanje katoliških čudežev. Kot bivša duhovnica goji do boga veliko zamero, saj je izgubila moža in hčerko, zato s toliko večjo vnemo dokazuje, da so »čudeži« le laž oz. imajo popolnoma razumljivo znanstveno razlago. Vse lepo in prav, dokler je ne pokličejo v neko zakotno vasico, kjer so se zaradi neke deklice začele pojavljati biblijske nadloge: reka krvi, kobilice, mehurji, dež žab itd. Tudi tokrat je Katherine prepričana, da za vse te pojave obstaja znanstvena razlaga, toda dlje ko se s primerom ukvarja, bolj je njena prepričanost v znanost omajana ... Biblija kot skrivnostna knjiga je filmarje od nekdaj navduševala s svojo mističnostjo. V njej so vedno iskali skrivnostne šifre, znake, indice, namige, skrite pomene, in še kaj tega. Časovna oddaljenost nastanka te knjige je dovolj velika, da jo lahko hitro Izvirni naslov: The Reaping Igrajo: Hillary Swank, David Morrissey, Stephen Rea Režija: Stephen Hopkins Scenarij: Carey Hayes in Chad Hayes Žanr: grozljivka Dolžina: 96 minut Leto: 2007 Država: ZDA Vsak^ sredi in neddjû mgd 19-10 in 20. uro Kdo je glavna igralka v filmu Grozljiva žetev? Odgovor:_ K in NAGRADNO VPRAŠANJE O Ime reševalca:_ Naslov:_ Davčna številka:________ Nagrajenka prejšnjega tedna je TjaSa Kerin, Tovarniška 1,2325 Kidričevo Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v tem vikendu v ptujskem Mestnem kinu. Odgovore pošljite do četrtka, 3. maju, na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6,2250 (za Injb). je bil verjamem, da eden izmed pogojev, da se jih je lotil stari maček, ki je za svojo vzel tudi otožno temo Johna Fogertyja Long As I Can See The Light. Klavirsko priredbo tu in tam preseka kakšen akustičen kitarski solo, ampak mene je najbolj presekal verz:''Put A Candle In In The Window, Cause I Feel I Got To Move, I'm Going I'm Going, I'll Be Coming Home Soon, Long As I Can See The Light.'' Klavirsko melaholiko Joe Cocker izlije v klasiki Ring The Bells in to je mojstrovina Boba Dylana. Bolj bluesovsko in bolj umirjeno je stvar glasbenik zastavil v skladbah Love Is For Me, Beware Of Darkness, Don't Give Up On Me in Blues Invatation. Pesem brez izrazitega refrena You Haven't Done Nothing odpre album in po mojem mnenju gre za grenko priredbo slavnega Stevieja Won-derja. V njej je združenih toliko stilov, da je vse na koncu preveč pomešano, ampak v njej so pozitivna stran pihalne, basistične in klavirske solaže. Solistični instrumentalni deli so nasplošno ena boljših strani albuma Hymn For My Soul, ki mu vseeno malo manjka zapeljive komercialne lahkotnosti. Ta je prisotna v razpoloženjski pop obarvani pesmi One Word (Peace) in v naslovni kultivirani tipični Cockerovski bluesovski eksploziji Hymn To My Soul, ki po mojem mnenju preseže izvirnik Andyja Farwe-atherja Lowa. Joe Cocker se je brez predsodkov lotil zahtevnega gradiva in njegov izdelek Hymn To My Soul ima rep in glavo Če malo karikiram, ima ciljno publiko in vsekakor predstavlja neizmerno kvaliteto iz večih zornih kotov. To avtomatsko pomeni, da so pesmi instrumentalno, vokalno in tekstualno na visokem inteligentnem nivoju in da je glasba na plošči Hymn to My Soul z eno besedo povedano enkratna. David Breznik zavijemo v meglo skrivnostnosti in s tem iz nje vzamemo katerikoli del in ga s poljubno interpretacijo brez težav prodamo za suho zlato. Deset biblijskih nadlog je ena izmed bolj priljubljenih tem, ki jo filmarji radi uporabljajo. Vas je že kaj strah? Bu! Tako nekako so verjetno razmišljali avtorji tega filma: deset nadlog bo dovolj, da bodo ljudje šli tole gledat, vso ostalo zgodbo pa bomo na hitro malo poflikali okoli teh na moč zanimivih dogodkov. Rezultat je film, ki je videti kot bi elemente zgodbe vrgli v kakšen mikser, ki bi ga potem vklopili na največjo hitrost, mešanico, ki bi padla ven, pa takoj vrgli na veliko platno. Zdaj je jasno, da deset nadlog same po sebi niso tako zanimive, kot se to morda sliši na papirju. Računalniško ustvarjena rdeča reka, kobilice in muhe prav tako ne. Zgodba, čeprav se nekako drži skupaj (ampak komajda) do zadnjih deset minut, je tako brezvezno podana, da nam je za prav vse like prav malo mar, tudi za glavno junakinjo, ki je od vseh še najbolj dodelana - ostali so le kartonasti statisti, ki so tam zato, da so tam. Po eni stran film drvi s preveliko hitrostjo, po drugi strani pa se vleče kot jara kača in včasih caplja na mestu tako dolgo, da publika začne razmišljat, katere opravke mora še postoriti (kupit kruh, pa mleko, pa položnice plačat, ...). Zanimive scene so kratke in rapidno montirane (ter posnete z ročno kamero z CID vabi! veliko povečavo, kar pomeni, da se pripravite na tresenje slike in posledično solzne oči), ostale pa razvlečeno. Da zgodba sploh krene, traja predolgo, da se razvije, traja predolgo, zato je konec samo en brzinski božji ognjemet, ki nima smisla, obvezen twist na koncu pa zazija v preveliki logični luknji, da bi ga veljalo jemati resno. Ampak, da vam izdamo bistvo: bog obstaja in se hitro užali. Je prijazen, ampak ne ga preveč izzivat. Kljub vsej duhovnosti, iz katere je narejen, je še vedno zelo maščevalen. Tu in tam so grozljivke tako zanič, da se ob njih vsaj dobro nasme-jemo, ob tejle pa še to ne. Matej Frece Četrtek, 26. aprila, ob 19. uri: predstavitev antologije afriško ameriške poezije po letu 1950. Antologija z naslovom Govoreči boben predstavlja enaindvajset sodobnih afriško ameriških pesnikov in pesnic v prevodu Kristine Kočan in Sama Šalamona, ki bosta pesmi tudi brala. S prevajalcema se bo pogovarjal Robert Titan Felix. Literarni večer bo tudi tokrat potekal ob mizicah s sokom in piškoti, zato ste vabljeni tako ljubitelji poezije kot ljubitelji sladkarij ... Neformalno izobraževanje v maju: Nova oblika neformalnega izobraževanja: glinarjenje - začetni tečaj oblikovanja gline. Glinarjenje je več kot učenje tehnike, je prijateljevanje z glino! Obsegalo bo 6 srečanj z začetkom v maju, na katerih se bodo udeleženci seznanili z osnovami oblikovanja gline pod mentorstvom Lee Kolednik. Potekal bo v popoldanskem času enkrat tedensko, namenjen pa je vsem, ki jih privlači oblikovanje s tem naravnim materialom. Cena za udeleženca je 30 EUR. Prijave sprejemamo do zasedenosti mest. Zaradi velikega zanimanja ponovno razpisujemo tečaj risanja. Tečaj bo vodil Tomaž Plavec, obsegal pa bo 6 srečanj. Cena tečaja je 80 EUR, potrebne so prijave v CID Ptuj. Predznanje ni potrebno, saj mentor pomaga usvajati veščine risanja vsakemu udeležencu posebej glede na njegovo spretnost in znanje. Sobota, 19. maj, in nedelja, 20. maj: . Stop the polution - start the ®evolution. Skupinska izdelava grafita s Sašom Fenosom na ekološko tematiko. Vabljeni vsi, ki se že ukvarjajo z izdelavo grafitov, starostnih omejitev ni! Potrebne so predhodne prijave, sprejemamo jih le do zapolnitve mest oz. najkasneje do 11. maja. Sestanek ekipe bo teden dni pred delavnico, da člani naredijo skupen načrt. Udeležba je brezplačna, obstaja možnost nadaljevanja projekta na drugih lokacijah med poletnimi počitnicami, možnost oblikovanja grafiti-ekipe za nadaljnje druženje in izdelavo najrazličnejših grafitov v mestu in drugod. Letovanja: Možnosti letovanj v Poreču, udeležba na mladinskem taboru v Veržeju, na taboru Robinzon v bližini Term in še veliko drugih počitniških možnosti - na spletni strani www.cid.si ! Pomembno!: CID Ptuj bo zaradi praznikov in dopustov zaprt od 27. aprila do 4. maja. Za javnost smo dosegljivi spet v ponedeljek, 7. maja. Vse oblike neformalnega izobraževanja bodo v tem času potekale nemoteno v dogovoru z mentorji. CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si CID Ptuj je odprt vsak delovni dan od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt. SESTAVIL EDI KLASINC (SINDIKALEC) POJEDINA OB POROKI OPREMA, OPRAVA NEMŠKA ZNAMKA AVTOMOBILOV AMERIŠKI SLIKAR (THOMAS) ADAM IN .. PESNIK GRUDEN EDVARD KOCBEK NAŠ TEOLOG IN PISATELJ (1883-1901) ANGL. SKLAD. (JOHN) KAMNIT POMOL DIAPOZITIV JAPONSKI ROBOT VSESANJE VPITJE SKRAJNI KONEC POLOTOKA TRANSKRIPCIJA OVALNI TUMORJI NEM. SLIKAR (ERNST) VLADO RIBARIČ KOMAD LOJZETA SLAKA JUGOSLOVANSKA STRELKA TINE ROZANC BRAZILSKI VOZNIK FORMULE 1 MARQUES NAŠA ROCKOVSKA SKUPINA MUSLIM. MOŠKO IME PLAVALNI KLUB LIKER IZ RIZA HOKEJSKI KLUB KATARINA HUMAR TVOREC DELA, PISATELJ KAZAHST. NAR. PESNIK LJUDSTVO V MEHIKI PLEZALNA VRV, DVOJČEK SARAJEVO JAONSKA IGRALKA (MAČIKO) BANČNI POSREDNIK PREBIVALEC ATIKE IZ BESED VANJA+VRESK IZ BESEDE OVRAT Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: Greta, Resen, Akela, Ana Jud, Odra, rob, brzopis, TK, lokavost, leader, ram, Jolanta, antares, onečastitev, See, aktinidin, lape, EB, octar, Sovpat, ral, testi, Rist, konesin, Trkaj, kalež, Žoltoks, igala, anart, area, AT. Ugankarski slovarček: ADASTRA = slovenska rockovska skupina; ASIMO = japonski robot, podoben človeku; BINDER = nekdanja jugoslovanska strelka (Aranka, 1966 -); DEMIREVA = bolgarska telovadka (Bojanka, 1965 - ); KJO = japonska filmska igralka (Mačiko, 1924 - ); LATOSKOP = naprava za analiziranje kakovosti mleka; NEDZVET = muslimansko moško ime; OEHME = nemški slikar (Ernst, 1797 - 1855); OREAS = otok ob obali Washingtona. Zanimivosti Kitajski baby boom Peking (STA/AFP) - Kitajska se sooča z manjšim baby boomom, kar je presenetljivo glede na strogo zakonodajo politike enega otroka, poroča tiskovna agencija Xinhua. Omejitve pri številu otrok so bile uvedene leta 1979 zaradi nadzora rasti kitajskega prebivalstva. Kot navaja agencija, ena od zakonskih določb zakoncema, ki sta se rodila kot edin-ca, dovoljuje imeti dva otroka. Ker je politika enega otroka v veljavi že 30 let, v to kategorijo sodi veliko število mestnega prebivalstva. "V naslednjih letih bo število rojstev raslo,"je dejal vodja državne komisije za prebivalstvo in družinsko planiranje Zhang Weiqing. V skladu s politiko enega otroka imajo pari, ki živijo v mestih, lahko le enega otroka, na podeželju pa imajo lahko drugega, če je prvo-rojeni otrok deklica. Do leta 2010 naj bi se kitajsko prebivalstvo povzpelo na 1,36 milijarde, do leta 2020pa na 1,45 milijarde. Peti del Harryja Potterja v treh dimenzijah Los Angeles (STA/dpa) - Zaključne scene filma Harry Potter in Rdečifeniks, petega nadaljevanja pustolovščin malega čarovnika, bodo posneli digitalno v treh dimenzijah v formatu IMAX 3D Experience, je sporočil Warner Bros. Film naj bi se v kinodvoranah po svetu začel vrteti 13. julija, ljubitelji IMAX tehnologije pa si bodo zadnjih 20 minut filma ogledali v treh dimenzijah. Film je bil posnet po uspešnici britanske pisateljice Joanne K. Rowling. Preko spletne dražbe prodal kazen za prehitro vožnjo Wellington (STA/dpa) - Novoze-landec je preko interneta prodal svojo kazen za prehitro vožnjo v višini 130 novozelandskih dolarjev (okoli 95 ameriških dolarjev), poročajo tamkajšnji časniki. Blizu 30.000 ljudi je videlo kazen Boba Grievea na strani Trade Me, preden jo je za 51 novozelandskih dolarjev kupil davčni ocenjevalec Allan Hearn iz Pukekoheja. Hearn je izjavil, da nikoli ni dobil kazni za prehitro vožnjo, poroča The Press of Christchurch. "Za 50 čukov, komu mar?" je dejal. "Povedal sem svoji ženski, ki mi je rekla, da sem idiot," je dodal novopečeni kupec. Nelson Mandela v središču Londona London (STA/AP) - Spomenik Nel-sona Mandele bo stal pred britanskim parlamentom, je končna odločitev lokalnih oblasti po večletnemu pričkanju o morebitni lokaciji. Pristojne oblasti so namreč v četrtek potrdile načrt za postavitev kipa nekdanjega južnoafriškega predsednika na trgu pred parlamentom, kjer domujejo kipi slavnih osebnosti, tudi najpomembnejšega britanskega državnika 20. stoletja Winstona Churchilla. Spomenik iz brona, visok 2,75 metra, bo postavljen v središču parka pred parlamentom. Lovska debata razdelila kmete in varuhe divjih živali Naivasha (STA/AP) - Za kenijske kmete je življenje nenehen boj za travo in vodo med njihovimi čredami in divjimi živali, ki si delijo zemljo. Zdaj bijejo novo bitko, tokrat proti mednarodnemu lobiju zaščitnikov živali. V boju z revščino kmetje v tej afriški državi želijo odpreti svojo deželo bogatim in dobro plačanim lovcem. Temu pa nasprotujejo skupine zagovornikov divjih živali. Namesto upepelitve pokop v kartonski škatli pod drevesom Sydney (STA/AFP) - Avstralski znanstvenik je pozval na prekinitev stare tradicije upepelitve pokojnika, ker je prepričan, da to prispeva h globalnemu segrevanju. Profesor Ro- ger Short z univerze v Melbourneu je dejal, da bi morali ljudje upepelitve izbrati okolju prijazne pokope v kartonskih škatlah pod priljubljenim drevesom. Razpadajoče truplo naj bi drevesu nudilo hranljive snovi, drevo pa bi nato desetletja pretvarjalo ogljikov dioksid v kisik. Short meni, da je upepeljevanje ponižujoče, ker se človek na koncu spremeni v veliki mehur ogljikovega dioksida. Po njegovih besedah upepelitev povprečnega moškega v Avstraliji, ki ga sežigajo pri 850 stopinjah Celzija 90 minut, proizvede več kot 50 kilogramov ogljikovega dioksida. Ukradli dvojezično papigo Hongkong (STA/dpa) - Nepridipravi so iz botaničnega vrta v Hongkongu ukradli redko papigo, na črnem trgu vredno okrog 2500 ameriških dolarjev, je poročal lokalni tisk. Triletna makao papiga je izginila iz svoje kletke v botaničnem vrtu že pred nekaj dnevi. Tat je prerezal žice kletke in ukradel zeleno-rdečo ptico, ki je na seznamu ogroženih vrst, navaja časnik South China Morning Post. Pristojni pozivajo javnost, da jim pomaga poiskati papigo, ki je izgubila sposobnost letenja, vendar zna oponašati človeški govor v kitajščini in angleščini. Domnevajo, da je tat prišel v botanični vrt prav zaradi te redke vrste ptic. RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04;3mhz SOBOTA, 28. aprila: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.15 Med najmlajšimi (Nataša Pogorevc). 9.30 Otroški radijski vrtiljak (Tatjana Mohorko). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav, Jesenice). NEDELJA, 29. aprila: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahber-ger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasveti (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum, Trbovlje). PONEDELJEK, 30. aprila: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. TOREK, 1. maja: 5.00 JUTRANJI PROGRAM, do 10.00. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30. 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 17.30 Novice. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Slovenska glasba. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni pro- gram (Radio Murski val, Murska Sobota). SREDA, 2. maja: 5.00 JUTRANJI PROGRAM, do 10.00. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30. 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 17.30 Novice. 19.05 POPULARNIH 10 (David Breznik). 20.00 ABCD. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SNOP (Radio Murski val, Murska Sobota). ČETRTEK, 3. maja: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SNOP (Radio Kranj). PETEK, 4. maja: 5.00 JUTRANJI PROGRAM, do 9.00. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 NOVICE. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahber-ger). 24.00 SNOP (Radio Kranj). Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! Horoskop OVEN Umirjen teden, obetajo se vam prijetne misli in čas bo ugoden, da na dostojanstven način naredite zaključke. Na ljubezenskem obzorju se bo odvijala močna potreba po varnosti in skozi pogovor boste odkrili, da je resnica v tem, da je bistvo očem nevidno. Prihaja čas finančnih uspehov! BIK Spremljal vas bo ustvarjalen nemir in stvarem pridete tudi do dna. Z odprtimi Idejami se trudite in sprejmete spremembe. Ugotovili boste, koliko ustvarjalne energije se skriva v vas. Na drugi strani poizkušajte v ljubezni določiti prioritete. Odpravite se lahko na prvomajske počitnice! DVOJČKA Navidezna sreča vam bo dala krila in čarobnost energije se bo čutila Iz ure v ure in posledično iz dneva v dan. Čeprav se navidezno zapirate vase pri besedah, boste iz obdobja tišine potegnili tudi veliko. Dobro bi bilo, da bi se tudi v bodoče zavedali, da je slogi moč. RAK Intuitivni signali se bodo okrepili in tako boste gradili med osebnim In neosebnim življenjem. Iz sveta nevidnih resnic se bo širilo spoznanje, da ste na pravi poti. In vendarle bodo pogovori bistvo in ključ do uspeha. Iskre sreče bodo kot zvezdni utrinki svetili v svoji lepoti. LEV i ^ Na odru življenja se slej kot prej odvije vse. Spodbudno je, da se tisto, kar je bilo slabo, pozabi In v tem tednu boste izrazito čistili svojo preteklost. Na drugi strani boste ujeti z vsemi lepimi in prijetnimi trenutki in ne pozabite, da ravno iz majhnega raste veliko. DEVICA Narava vas bo prebudila v harmoničnih barvah in tako se predajate igri ustvarjanja. Sprostile in napolnile z upanjem vas bodo tiste male in navidez nepomembne stvari. Zgovorno se obeta v komunikaciji in nekaj časa namenite sebi in svojim pogledom na življenje. TEHTNICA Družinsko življenje bo v ospredju. Odnosi z ljudmi bodo kot biseri In se bodo vsak zase svetili. V ljubezni občutite neko posebno harmonijo in tako bo ostalo tudi v bodoče. Stvari v osnovi morate dati na tisto mesto, kamor sodijo. Ljubezen v življenju daje, oživlja in obuja. ŠKORPIJON Narava bo na vas delovalo spodbujajoče in sončna energija vam bo zelo koristila. Počasi pridobivate na samozavesti in se tudi sami zaveste, da je vse za nekaj dobro. Na delovnem mestu boste sposobni niti usode držati v svojih rokah. Sreča je vedno na strani pogumnih! STRELEC Dinamika odnosov bo prijetna in poučna. Čeprav boste v osnovi nekoliko obremenjeni, bo pri vas šlo po principu prijetno s koristnim. Sprehod po gorski poti vam bo dal nove moči. Za svojo dušo se boste lotili izobraževanja. Notranje občutke pa si zapisujte in tako bo sijalo sonce sreče. KOZOROG V tem tednu boste zelo delavni in marljivi. Vse se bo odvijalo v pričakovani smeri In spremembe boste sprejemali nekoliko težje. Vedite pa, da se skozi komunikacijo in intelektualnih zadevah v prenesenem pomenu zdravite. Dom bo v bodoče prostor kreativnega ustvarjanja! VODNAR tiiuUM Lotili se boste neke prenove In Wmr se odločili, kako naprej. Seveda čutite določene napetosti, vendar bodo minile, ko se odločite in stvari naredite v tistem smislu, ko občutite v danem trenutkih. Dobro bo, če se poslušate v intuitivnih signalih. Nekoliko pa se varujte trme! RIBI Rdeča nit tedna, ki bo pred vami, je komunikacija. O vsem se pogovorite In zanimivo je, da boste lahko tudi več na poti in med ljudmi. Delavne ambicije bodo šle z roko v roki. Aktivnosti, ki jih piše življenje, pa rešujete iz dneva v dan. Ključ do sreče bo pomoč srčnega izvoljenca. Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog S Obiščite naš prenovljen spletni portal www.tednik.si MARIBOR VILKO UKMAR DEZEN, BRŠČ APETIT Ptuj • Bralna skrinja 2007 v Šolskem centru Vsaka pesem je prva ...« Da bi današnjemu razvrednotenemu svetu dali več svetlobe, bo potrebna večja mera ljubezni in besed, ki bodo služile sožitju med ljudmi, zato smo letošnji slovenski in hkrati mednarodni dan knjige (23. april) v ŠC obeležili z literarno prireditvijo, na katero smo povabili že uveljavljenega ptujskega pesnika Davida Bedrača. Gosta je v imenu Šolskega centra Ptuj pozdravila Branka Regvat Kampl, ravnateljica Ekonomske šole, izbrani uvod v srečanje pa je pripravila profesorica Danica Jerenec. Z glasbenimi točkami so nas prijetno presenetili Eva, Laura, Marko in Rene (vsi dijaki EŠ). Sledile so recitacije Davidovih pesmi - tudi za te so poskrbeli ekonomci pod vodstvom že omenjene profesorice. Dijakinja Špela Brumec je na kratko predstavila gosta, po rodu Ptujčana. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval na Ptuju, študiral pa na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Sedaj poučuje slovenski jezik na OŠ Ljudski vrt, kjer vodi literarni krožek in ureja glasilo Lokvanj ... Poznamo ga tudi kot sodelavca rubrike Literarno kolo v Štajerskem tedniku in sodelavca na literarnih večerih ter delavnicah. Doslej je izdal tri pesniške zbirke: Neskončnost (1998), Poezija pomolov (2001) in Pesmi iz šipe (2006). Ob letošnjem kulturnem prazniku je v rojstnem mestu prejel oljenko za vsestransko delo na področju literature. Predstavitev njegove zadnje pesniške zbirke je potekala na svojstven način. Avtor je namreč prisotne izzval z ugotavljanjem zvoka v škatlici. In kot so vsak drugače slišali zvok, tako je z branjem literature, še posebej pesmi. Branje literature je torej hoja po labirintu, da pa je poezija kraljica med literarnimi vedami, nam je bilo jasno, ko je David sam prebral pesmi: Pomolom onkraj, Elipsa, Nekdo mi je rekel, da sem lahko ptica, Zadnja pesem . Od razpoloženja človeka je namreč odvisno, kako določeno pesem preberemo in tudi, kako jo razumemo. Tako je tudi za nastanek pesmi potrebno posebno razpoloženje, čeprav se pesem rojeva 24 ur na dan. Na eno izmed zastavljenih vprašanj, ali se splača pisati pesmi, je odgovoril, da se zelo splača, saj si zelo bogat, vendar ne v denarnici, ampak v svojem srcu in svoji duši. V drugem delu prireditve je knjižničarka Biserka Kolma-čič predstavila projekt Bralna skrinja 2007 - bralno prizna- nje za srednješolce v letu 2007. Začne se ob dnevu knjige v aprilu, zaključi pa ob dnevu šolskih knjižnic oktobra 2007. Bralcem smo ponudili 12 naslovov mladinskih proznih in pesniških del, nekaj domačih in nekaj tujih avtorjev. Potrebno bo prebrati tri knjige s seznama in se udeležiti pogovora - delavnice o prebrani knjigi. Mlademu pesniku smo se za doživeto predstavitev svoje Foto: arhiv SC Ptuj poezije in za njegov trud, da bi mlade navdušil za branje, zahvalili s skromnim darilcem in željo na še kakšno snidenje. Pesniška zbirka Pesmi iz šipe namreč dokazuje, da je avtor že zelo daleč na poti iskanja osebne identitete in že zelo dobro zasidran v neskončnem svetu literature. Ptuj, 20. 4. 2007 Terezija Kekec Spominjamo se • Dr. Metod Turnšek , Vsestranski kulturni delavec Štajerski rojak dr. Metod (krstno ime Konrad) Turnšek (1909 Budina pri Ptuju - 1976 Celovec, pokopan v Stični) vsekakor sodi med neupravičeno prezrte sinove slovenske polpretekle zgodovine. Deloma je za to krivo dejstvo, da je že zelo zgodaj, zaradi študija, zapustil domači kraj, deloma pa njegovo 30-letno bivanje na obrobju domovine (najprej na Tržaškem in Goriškem, nato pa na Koroškem). Čeprav je za seboj pustil obsežen opus okoli 1000 bibliografskih enot (do te številke je prišel Turnškov občudovalec in raziskovalec njegovega življenja in dela dr. Milan Dolgan), je njegovo delo še vedno ostalo »neraziskan torzo«, saj se pod številnimi novinarskimi članki (zapisi) iz različnih vzrokov ni podpisal. Dr. Metod Turnšek je deloval na številnih področjih - kot liturgični in narodopisni pisec, pisatelj, dramatik, publicist, urednik, profesor slovenščine in zgodovine - ob vsem tem pa vestno opravljal tudi duhovniško službo (najdalj, skoraj 20 let na Rebrci nad Železno Kaplo). Prav zaradi tako razvejanega delovanja je tudi zelo težko postaviti dokončno sodbo, na katerem področju je njegov doprinos največji. Iz- stopajo predvsem tri področja: narodopisje (sedem knjig), proza (osem knjig) in verstvo (pet knjig). Večinoma so to knjige manjšega formata, toda izredno skrbno urejene in ilustrirane (najpogosteje je sodeloval s kiparjem Francetom Goršetom, Vi sprašujete. PIP svetuje. Zastaranje glavne terjatve in obresti Pozdravljeni. Z naročnikom sem sklenil podjetno pogodbo, ki sem jo jaz v celoti izpolnil, medtem ko mi naročnik za opravljeno delo ni nikoli plačal. Pogodba je bila sklenjena pred več kot tremi leti, zato me zanima, ali je možno, da je moja terjatev že zastarala, kljub temu da mu ves čas pošiljam opomine, in ali imam v primeru, da je glavna terjatev že zastarala, še zmeraj možnost uveljavljati obresti? V skladu z ureditvijo v Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju: OZ) je splošni zastaralni rok pet let, medtem ko terjatve iz gospodarskih pogodb, kot tudi terjatve za povrnitev izdatkov, nastalih v zvezi s temi pogodbami, zastarajo v treh letih. Zastaranje teče posebej za vsako dobavo blaga, opravljeno delo ali storitev. Zaradi vzrokov, ki jih zakon izrecno določa, se lahko zastaranje ustavi in po pretrganju začne teči znova. Zastaralni rok se tako pretrga, če dolžnik prizna dolg, kar lahko stori bodisi neposredno z izjavo upniku, torej Vam, ali pa posredno, če plača nekaj na račun ali če plača obresti ali da zavarovanje. Zastaranje pa se pretrga tudi, če upnik vloži tožbo ali opravi pred sodiščem oz. pristojnim organom kakšno drugo dejanje zoper dolžnika, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev. Samo opomin dolžniku ne zadostuje, kar izrecno določa 368. člen OZ, zato je potrebno v konkretnem primeru najprej ugotoviti, za kakšno vrsto posla gre. Če je obveznost nastala iz gospodarske pogodbe (sklepata jo dva gospodarska subjekta), potem obveznost zastara v treh letih in samo pošiljanje opominov na zastaranje ni imelo vpliva. V tem primeru bi zastaranje prekinila samo pripoznava dolga dolžnika bodisi z izjavo dolžnika Vam, da priznava dolg, ali pa s delnim plačilom dolga s strani dolžnika. V kolikor do tega ni prišlo, je vsekakor nastopilo zastaranje, kar pomeni, da je prenehala pravica zahtevati izpolnitev obveznosti. V primeru, ko je zastaranje že nastopilo, pa lahko Vi svoj zahtevek še vedno uveljavljate, saj se sodišče ne ozira na zastaranje po uradni dolžnosti, in če dolžnik ne bo ugovarjal zaradi zastaranja, bo vašemu zahtevku ugodeno. Dolžnik, ki bo že zastarano obveznost izpolnil, pa je ne bo več mogel zahtevati nazaj, tudi če ni vedel, da je nastopilo zastaranje. Glede na dejstvo, da z zastaranjem glavne terjatve oziroma z dnem, ko bi zastarala glavna terjatev, če ne bi prenehala z izpolnitvijo, zastarajo tudi stranske terjatve, kot so terjatve za obresti, plodove, stroške in pogodbene kazni, zaradi tega ne boste mogli uspešno uveljavljati niti obresti od glavne terjatve. Če potrebujete brezplačno pravno pomoč nam pošljite vaše vprašanje s pripisom "za Štajerski tednik" ali nas obiščite v Krempljevi ulici 1 na Ptuju ali pokličite na telefonsko številko 02 7711159. Zavod PIP nudi brezplačno pravno pomočssoglasjem Ministrstva za pravosodje. PIP pravo informacije pomoč PIP Center Ptuj Krempljeva ulica 1 2250 Ptuj T 02 771 11 59 F 02 771 11 60 ptuj"@zavodpip.si www.zavodpip.si P zaprto T 08.00 - 15.00 S 08.00 - 17.00 Č 08.00 - 15.00 P zaprto ki je podobno kot on iskal zavetje na obrobju domovine). Daleč najpomembnejše njegovo delo je zagotovo narodopisna knjiga »Slovenija: govori duša in zemlja malega slovenskega naroda«, ki je izšla pred 60 leti (1947) v Trstu (prav zato je knjiga le redko prisotna v slovenskih knjižnicah). V knjigi, ki je bogato ilustrirana, se v predzadnjem poglavju »pokloni« tudi Štajerski in Prekmurju (žal je zob časa pokončal večino tam objavljenih fotografij hiš s Pohorja, Haloz in Ptujskega polja). Rojstno Štajersko je vseskozi nosil v svojem srcu in se ji posebej oddolžil z romanom »In hrumela je Drava«, ki je izšla leta 1955 v Trstu (naslovno stran je opremil slikar Tone Mihelič). Že prej (leta 1951 - prav tako v Trstu) pa je izdal knjigo »Z rodne zemlje: idile in zgodbe«, kjer se prva črtica »Cvetje pod križem« prav tako dotika življenja v domači vasi in ima tudi veliko avtobiografskih elementov. V svojih delih se je Metod Turnšek pogosto loteval tudi povsem zgodovinskih tem - zlasti mu je bilo ljubo starejše »slavno« obdobje slovenske zgodovine - delovanja sv. Cirila in Metoda v Panonskem prostoru, pokristjanjevanje Slovencev in teme iz obdobja druge svetovne vojne in časa po njej. Čeprav je maja 1945 zapustil domovino (iz strahu pred morebitnim političnim preganjanjem, saj je bil že od konca tridesetih let dalje velik nasprotnik sovjetskega »brezbožnega komunizma«), se nikoli ni hotel povezati s slovensko politično emigracijo, ki se je v veliki meri konec štiridesetih let preselila v prekomorske države (največ v Argentino). Takoj pa se je navdušil za »Združeno Slovenijo«. Žal sta mu bolezen in prezgodnja smrt preprečili, da bi ta slovesni trenutek tudi sam doživel. Morda bo ob avtorjevi bližnji 100-letnici rojstva vendarle izšel kak izbor njegovih literarnih del ali pa morda njegova pisma in korespondenca, ki tega avtorja prikazujejo v povsem drugačni luči (zelo kritičen opazovalec razmer v zamejstvu in v Sloveniji). V kratkem (konec aprila) bodo v Trstu pri založbi Mladika izdali izbor njegovih publicističnih člankov (knjigo je pripravil in uredil dr. Milan Dolgan), v Narodni in univerzitetni knjižnici pa bodo 24. aprila 2007 odprli pregledno razstavo njegovega življenja in dela. Dr. Rozina Švent Dr. Metod Turnšek - neupravičeno prezrt Slovenec Foto: arhiv Knjiga meseca Mira Mihelič: April April - mesec, zapisan s petimi črkami; mesec zapisan s prvo črko abecede A; mesec, ko nas presenečajo sonce, dež in veter; mesec, kije spremenljiv, kakor je spremenljivo življenje samo; mesec, ko se prvega pošalimo na račun koga In s prvim aprilom se prične tudi roman April slovenske pisateljice Mire Mihelič, ki je posegla po obliki dnevnika. Roman v dnevniški obliki, ki se začne aprila in se aprila tudi konča, enomesečni izsek iz življenja Ize, tridesetletne gospe iz premožne ljubljanske družine. «Ko sem se rodila, so poslali mojemu očetu v oficirski kazino, kjer je vso noč prekvartal, nujno sporočilo, naj se podviza domov, ker je dobil hčer, pa se je, mislim, da nekoliko vinjeno, zarežal kočijažu mojega deda, ki mu ga je bil prinesel, v osupli obraz ...«tako se prične ta, po mnenju večine literarnih teoretikov pa tudi bralcev najboljši in najbolj dodelan Mirin roman, ki v isti vrstici doda še: «Ne boste me. Prvi april!« To je namreč dejal njen oče, ko seje rodila. Ni verjel. Ni hotel verjeti. Roman, ki se začne precej tragikomično - z zabavno prvoaprilsko šalo, ki pa to nikakor ni. Oče, ki je vinjen in zanika rojstvo lastne hčere... precej nehvaležna stvar. Kot tudi tematika, katere se je Mira v knjigi lotila. Podrezala je v hladne odnose meščanskega sveta v letu 1941, v času pred in med vojno, v kar nas pisateljica spretno zapelje najprej z Izinim rojstvom, ki nam razodene, da je bila ta «prvoapril-ska šala« leta 1911, dnevnik, ki ga imamo pred seboj, pa je pisan trideset let kasneje. Odnosi med ljudmi v družini so lahko namreč precej dolgočasna stvar, če so podani zgolj kronološko, brez pravih zasukov in preobratov. Ti pa spet ne smejo pretirano «štrleti« iz zgodbe. Če jih je preveč in so premočni, potem se zgodba preobloži in ponovno zaide s polja bralčevega zanimanja. Kako je torej Miri uspelo najti ravnotežje? Kako je vendarle uspešno prehodila pot, kije včasih ostra kot britev in drugič topa kot zarjavelo rezilo, kako našla način, da pritegne in s tem romanom ostaja aktualna še danes? Jasno, ob plastičnih opisih in dialogih je bilo potrebno dodati še ščepec ljubezni. Glavna junakinja se namreč zaljubi v srbskega poročnika Nenada, ki ji predstavlja edino pot, kako ubežati okostenelemu svetu, ki jo obdaja. Oče, mati in brat jo namreč dušijo. Duši jo svet sprenevedanja, v katerem vsak nekaj igra. Nekaj je, kar v resnici ni! Svet igranja vlog in prekrivanja svojega resničnega jaza ni po njeni meri. Ona, kije poštena, odkrita, ki ljubi biti pristna in podobna zgolj sebi. In svet, v katerem šteje le bogastvo. Dejstvo, da je njeni družini največ do tega, kako bodo izgledali od zunaj, kako izpadli v očeh družbe, sosedov in someščanov, jo bega. Njej pač ni dovolj živeti za materialni svet, se skrivati za samo seboj, zato da bo zadostila drugim. Ona je ikona resnice in prvobitnosti. Hoče biti iskrena - najprej do sebe, potem do drugih. In do Nenada. Kajti v ljubezni ni prostora za prevare in laži; tako vsaj misli to včasih že kar preveč naivno bitje. Roman je pisan v prvi osebi, kakor je to pri dnevnikih v navadi. To omogoča še večje poglabljanje v čustveni svet, v razpoloženja, med katerimi se v glavnem prepletajo dolgočasje in meščansko malodušje. Je pa v taki obliki seveda tudi past. Pogosto nas pogled glavnega junaka, prvoosebnega pripovedovalca, tako zaslepi, da marsičesa drugega morda ne vidimo. Tudi takim zastranitvam se je Mira izognila. Prav dialogi, ki jih Izza kot diktafon natančno posnema in zapisuje, nam pokažejo še svet skozi oči vseh drugih junakov, ki jih prav tako obvladuje ujetost v določen sistem, zapakiranost v paket zunanjega blišča, in življenje, kije in ga ni, saj teče vzporedno, mimo. Roman, kije zanimiv za branje iz več razlogov: glavna junakinja je kot ikona upora zoper ustaljenega in utečenega, je simbol meščanske dvojnosti - želje po svobodi in zavezanosti sistemom, ki si jih nevede postavljamo kar sami; in ukvarja se tudi s hlastnim materialnim življenjem, kjer večina, za življenje mnogo pomembnejših stvari, povsem zbledi in izgubi pomen. A ni bil tisti april precej podoben temu v letu 2007? Morda bo pa prihodnje leto drugače . David Bedrač Top 10 Najbolj prodajane knjige v knjigarnah Mladinske knjige april 2007: 1. Neprijetna resnica. Al Gore, MKZ 2. Kapitan Gatnik in šmentani sok škrlatnih štrbunkežev, Dav Pilkey, MKZ 3. Neznosna lahkost bivanja, Milan Kundera, MKZ 4.90-dnevna ločevalna dieta: okusne jedi za 90 dni, Rina 5. To so bile svete krave, Mičo Mrkaič, Pasadena 6. Slovenia: English, italiano, deutsch, Daniela Zorko, MKZ 7. Pimlico, Milan Dekleva, Cankarjeva založba 8. Marina, vijolična vila, Daisy Meadows, MKZ 9. Ne bodi kot drugi. Fori Lainšček, MKZ 10. Zgodovina moje heroinske odvisnosti, Zlatko Blažič, MKZ _Obiščite knjigarno Mladinske knjige na Ptuju! © Mladinska knjiga TRGOVINA Knjigarna in papirnica Mladinske knjige. Novi trg 4, Ptuj, tel.: 02 749 2134 Literarno kolo (48) • Milan Fridauer - Fredi - 3 Na (bralno) zdravje! In ko je že kazalo, da se v Literarnem kolesu od aforista Fridauerja počasi oddaljujemo, smo se morali približati in trčiti še ob njegovo zadnjo, trenutno najbolj aktualno zbirko aforizmov, ki je posebej posvečena globinam steklenic in kozarcev in tistemu športu, ki je med Slovenci zelo ljub in zelo razširjen - alkoholizmu. V vinu je resnica, resnost pa ne je naslov tej zanimivi zbirki, mimo katere ljubitelji aforiz-mov gotovo ne morejo iti ravnodušno. Knjigo, ki je izšla lani (leta 2006) na Ptuju, v zbirki Umetnosti Slovenije, njen založnik pa nosi ime Tovarna tradicij, je s svojimi karikaturami opremila Aljana Primožič. Kako naporno je lahko včasih sodelovanje dveh tako različnih, a po drugi strani tudi sorodnih umetniških disciplin (slikanje, pisanje), ni potrebno poudarjati, a med njunim ustvarjanjem ni šlo za ustvarjalni napor, pač pa očitne umetniške užitke, ki so se prelevili v trden in suveren izdelek, kjer je »življenje« aforizmov in karikatur v močnem sožitju. Zdi se, kot bi ena plast brez druge skoraj ne mogla obstajati; nekateri aforizmi pa dobijo svoj dokončni obraz šele, ko se nanj pripne in ga dopolni karikatura. Med karikaturistko in afo-ristom pa se je zgodila še ena ustvarjalna iskrica - v obeh primerih gre za osebnosti, ki sta družbeno angažirani, polni življenja, ki spretno in vztrajno opazujeta ljudi in dogajanje v družbi, ki se znata pošaliti na račun vsega, kar ju obdaja, a sta tudi ostra opazovalca družbe, ki znata zbosti in vzdramiti na pravem mestu. Ustvarjalna iskrivost, dinamičnost in izpovedna moč so se združile, zato naj nam ne bo žal vzeti si nekaj časa in se družiti s tem naslovom. Za marsikoga malo provokativen, drzen, a to nikakor ni »leksikon pijancev« ali knjiga, ki bi pitje tako ali drugače poveličevala ali ga na drugi strani obsojala. Fredi je bil tudi tokrat opazovalec. In nič več. Tiho in skromno se je priplazil od strani in uresničil svoje ideje - eno za drugo. Sicer pa je težišče knjige na znameniti in že kar izrabljeni misli, da je v vinu resnica. Če bi to prevedli v vsakdanji jezik, bi rekli, da se nam jezik in duša, ki je nanj privezana, razvežeta šele, ko smo dodobra opiti. Koliko resnice je v tem, je težko reči, pisec spremne besede dr. Aleš Gačnik pa bralca ob tem še malo izziva, saj postavi predenj prvotni misli povsem nasprotno: »Zato tudi sam zaključujem z aforizmom ali mislijo, v kateri se zrcali sprevržena človeška zavest, ko si dopovedujemo sebi in še zlasti drugim, kako smo pokončni, dosledni in prijazni do sebe, najbližjih in navsezadnje - tudi do vina: Vino laže, človek nikoli!«. Kje torej leži resnica, v vinu ali je ves čas v nas samih, je vprašanje, ki ostaja, odgovor nanj pa leži v nekem, nam nedosegljivem polju. A postavlja se še eno vprašanje. To, ki stoji in hodi vzporedno - je sploh dobro, je prav, da resnico razpremo in dokončno potrdimo? Da si dokončno pogledamo v obraz človeštva in stopimo na zadnji previs bivanja? Kaj je tam? Kaj za tem mogočnim prepadom? Kaj v tej kolektivni duši, ki nas vznemirja in bega že stoletja? Ali je vendarle bolje biti vznemirjen? Iskati? Nikoli priti na cilj in čutiti v sebi ta nemir, silo iskanja? Aforist Fredi je v uvodu zapisal: «Tole drobno knjižico, za katero sem moral, resnici na ljubo, preliti ogromno znoja (in še več drugih tekočin) Literarni dvojčki 5 Med blaznostjo in lepoto (Baudelaire - Kafka) Duševnost umetnikov je uganka, ob katero se dregnili že mnogi strokovnjaki, poznavalci, znanstveniki. Zakaj in od kod ustvarjalnost, od kod posebni pogled, od kod želja po pisanju. Kdo pravzaprav so ti ljudje? Težko bi jih umestili, stlačili v predale. Če so bili nekateri - kot je moč brati v njihovih biografijah - povsem običajni ljudje, hodijo po drugi poti taki, ki so bili nenavadni v vseh pogledih. S svojimi idejami in nazori. Med njimi pa je tudi vrsta takih, ki so zelo zanimivi, saj so bili - dokazano - duševno - najbolj naporno pa je vsekakor bilo piljenje zadnjega aforizma iz zbirčice - posvečam vsem poklicnim in ljubiteljskim (ne)resnim iskalcem resnice...«. K temu pa je - v svojem pristnem in neposrednem stilu dodal še: »Avtor Fredi, ki zna tudi kupico prijeti v redi!«. Da je bil v tej zbirki aforiz-mov ob vlogi opazovalca drugih tudi opazovalec samega sebe, v katero je - kot je zapisal - stisnil veliko znoja na papir, nam pove, da mu vino ni tuje. A nikjer ni prestopil zdravega aforističnega sloga, nikjer ni postal skrajen ali celo vulgaren, kar se pri tej tematiki lahko prav hitro zgodi. A glede na njegove predhodne aforizme tudi tokrat ni bilo posebne bojazni. Fredi je ponovno dokazal, da je mojster. Da gre skoraj do roba, a čezenj ne. To mu je uspelo že v prejšnjih zbirkah aforizmov, ki so se pogosto dotikali prav tako spolzkih tem, kot sta spolnost in politika. Zbirka vinskih aforizmov je najbolj »mokra« doslej, je pa tudi jezikovno »sočna« in zelo »tekoča«. Če je ne boste spravili skozi ušesa ali oči, skozi čelo v glavo, potem jo lahko spustite po grlu. Saj besede opijajo kot vino samo, saj nas iz aforizma v aforizem spreminjajo v »bivanjske pijančke«, pri katerih se vrstijo glavoboli, vrtoglavice in težave z ravnotežjem; saj bolj ko prebiraš, bolj jasno ti je, da cilj, ta sladka resnica, ta občutek polnosti ni tu, ampak tam. In da je z vsako vrstico dlje. Stanje negotovosti se tako poglobi, bralec, pijan od zbeganosti, pa obleži z vso vesoljno praznino. Čeprav so zgornje vrstice zelo metaforične, filozofske, morda celo predrzne, je s temi aforizmi točno tako. Skozi preprosto, vsakdanjo tematiko se v nas nehote naselijo najbolj temeljna vprašanja o naših življenjih in o obstajanju v najširšem pomenu besede. Pa poglejmo obliže nekaj teh aforizmov, tistih, ki zelo »štrlijo« iz zbirke. Morda zadnji v zbirki, ki ga je tako poudaril in ki mu je res izvirno uspel. Malo besed, močna izpovednost, velika resnica - eksplozivna mešanica, ki le redko uspe: «Zadnji kozarec je pogosto - kozlarec«. Ni kaj, to je gotovo eden tistih aforizmov, katerim lahko prvi a zapišemo tudi z veliko tiskano črko. Pa še nekaj takih je, ki (po mojem osebnem okusu, kar mi bralci naj ne zamerijo) zelo izstopajo: «Družine nezmernih pivcev najbolje poznajo rek: »In vino caritas.«; Človek ni postal človek, ko je sedel na trtico, temveč, ko je posadil trto.; Kristusove muke so trajale, dokler se ni naučil delati vina iz vode.; Ker se je pehal za čisto resnico, se je čisto zapil.; Ko sem pil, sem bil nula, odkar ne pijem, sem pa 0,00.; Prešeren je najbolj opivani slovenski poet.; Za enologe ni zaželeno, da postanejo deloholiki.; Nekateri moški se zapijejo na tešče, drugi na tašče.«. Že nekaj teh, ki so navedeni pred to povedjo, nam hitro pokaže, da je tema vina le rdeča nit, nanjo pa so obešene še vse ostale, za Fredije tako zelo značilne. Tako se dotika spolnosti, moških in žensk, slovenske družine, sorodstvenih razmerij, slovenske kulture in literature, pa še bi lahko naštevali. Motiv vina se tako v marsikaterem aforizmu poveže še z drugimi plastmi, ki so prav tako izvir resnice ali vsaj bruhajoči gej-zir, ki meče v zrak vonj po pod zemljo skriti resnici. Zato tudi za to zbirko velja, kot za vse do sedaj: po kapljicah in po pameti. Pravzaprav med aforizmom in vinom ni bistvene razlike, oboje je potrebno uživati v majhnih količinah, da bi bilo zdravo; če pretiravamo, nas lahko pošteno zaboli glava, če ne še kaj hujšega. In ob količini je potrebno dobro premisliti tudi o hitrosti prebiranja, saj prehitro in prepovršno ne vodi do želenega cilja - če beremo hitro, spregledamo detajle, ki so prostor besednih izumov, pomenskih globin in stavčne elegance. »Fast food je nezdrav, fast drink še bolj,« je še zapisal Fredi, na vas pa je, da počasi in z bralnim navdušenjem posežete kdaj pa kdaj po kakem vinskem aforiz-mu. S kozarcem v roki ali brez - na (bralno) zdravje! David Bedrač bolne in motene osebnosti. Pa vendar je bila strašna bolezen, ki jih je uničevala, šibkejša od njihove ustvarjalne moči. Vrata lepote sveta so kljub strašnemu bolezenskemu prepihu močno držali. In napisali izjemne stvari, ki jih lahko občudujemo zaradi več vzrokov. Ne le da so napisali zgodovinsko prelomna besedila, temveč so tudi simbol vztrajnosti, želje in hrepenenja po življenju. Eden takih je bil gotovo francoski pesnik Baudelaire. Kdo ne pozna njegovih Rož zla? Pesniške zbirke, ki je usodno zaznamovala takratno dobo in je aktualna tudi danes. Če se seznanimo z njegovim življenjem, smo lahko priča pretresljivim izpovedim. Manična depresija, za katero naj bi pesnik trpel, mu je dušo razkopala, da je bil nazadnje kot neurejen vrt, poln strahotnih grud. A iz zemlje so vendarle rasle pesmi in mnoge zacvetele, četudi pognojene z blaznostjo, potrtostjo in huronsko tesnobo. Tako je pesnik zapisal v več pismih. Bolezen ga je pahnila v stanja, ko je popolnoma otrpnil, ko ni zmogel ničesar več, obvladovale so ga halucinacije, napadi tesnobe in strahu. In potem je padel v drugo skrajnost, ko je «podivjal«, ko je iz njega planila vsa ta silna energija. Tudi pesniška. Čeprav je dojemal pesnjenje kot dotik z lepoto, jo je čutil tudi kot težko poslanstvo, ki ga je dokončno zaznamovalo. Vsaka pesem je bila zanj zelo tež- ka, vsaj začeti jo. Mnogo lažje mu je bilo pesmi «popravljati«, obdelovati, ko so bile te enkrat napisane. Napisati novo, izreči povsem svežo idejo, to pa se mu je zdelo strašno naporno. In strokovnjaki so odkrili, da se je značaj njegovega lir-skega subjekta v pesmih tako spreminjal, da je včasih kar težko vse skupaj pripisati enemu samemu umetniku. Ali se je pesnik namerno poigraval z različni pristopi ali - kar je bolj verjetno - je vse skupaj plod njegove bolezni, ko ni mogel več trezno in jasno razmišljati. A kaj ga je kljub vsemu temu vendarle vodilo v pisanje, kaj mu je narekovalo, katera blaznost ga je pehala v ustvarjalni nemir? Morda lepota, ki stoji zmeraj nekaj razdalj proč? Morda. In podobno zgodbo je doživljal tudi znameniti Franc Kafka... David Bedrač r RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-tednik.si URADNE URE UPRAVNE ENOTE PTUJ OD 1. MAJA 2007 Uradne ure na sedežu upravne enote v Ptuju: Uradne ure za neposredno poslovanje s strankami so: Ponedeljek Torek Sreda ČetrtekOP Petek Prva sobota v mesecu 8.00 8.00 8.00 - 8.00 8.00 12.00 12.00 12.00 - 13.00 12.00 13.00 13.00 13.00 - - 15.00 15.00 18.00 - - OP: V četrtek so uradne ure samov sprejemni pisarni Oddelka za občo upravo. Uradne ure za stranke v sprejemni pisarni Oddelka za občo upravo ob četrtkih so od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure. Uradne ure na krajevnih uradih: PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK KU - NOE Destrnik 8.-12. /13.-15. 8.-12./13.-18 8.-13. Kidričevo 8.-12. /13.-15 8.-12. /13.-15. 8.-12./13.-18 8.-12. /13.-15 8.-13. Markovci 8.-12. /13.-15 8.-12./13.-18 8.-13. Maišperk 8.-12. /13.-15. 8.-12./13.-18 8.-13. Videm 8.-12./13.-15. 8.-12. /13.-15 8.-12./13.-18 8.-12. /13.-15 8.-13. KU - NAČIN DELA Cirkulane 8.-12 8.-12 8.-12 Dornava 8.-12 8.-12 8.-12 Gorišnica 8.-12./13.-15 8.-12./13.-18 8.-13. Haidina 8.-12./13.-15. 8.-12./13.-15. Juršinci 8.-12./13.-15. 8.-12./13.-15. Podlehnik 8.-12./13.-15. 8.-12./13.-15. Trnovska vas 8.-12./13.-15. 8.-12./13.-15. Vitomarci 8.-12./13.-15. 8.-12./13.-15. Zavrč 8.-12./13.-15. 8.-12./13.-15 Zetale 8.-12 8.-12 Uradni čas za poroke: Zakonske zveze se sklepajo: - ob sobotah, praviloma od 11. do 15. ure. in - ob sredah, v času uradnih ur, od 13. do 17.30. Če je na predvideni dan za sklenitev zakonske zveze praznik Republike Slovenije ali dela prost dan, se zakonske zveze sklepajo dan pred praznikom. NAČELNIK MAG. METOD GRAH Spar od decembra lani tudi v Ormožu Spar širi svojo mrežo trgovin Lansko leto je bilo za podjetje Spar Slovenija zelo uspešno. Skupni promet podjetja v minulem letu je znašal 553 milijonov evrov in se je glede na leto 2005 povečal za dobrih 12 odstotkov, kar ga po velikosti uvršča na drugo mesto med trgovskimi podjetji v Sloveniji. V Sloveniji so samo minulo leto odprli osem novih trgovin in tako leto zaključili s skupaj 63 trgovinami, ki kupcem po celi Sloveniji ponujajo izdelke in storitve najvišje kakovosti. Konec minulega leta je celotna prodajna površina podjetja Spar Slovenija znašala 103.556 kvadratnih metrov, kar je 16,9 odstotkov več kot leto poprej. Temu primerno se je povečalo tudi število kupcev, saj so v lanskem letu zabeležili za 12,3 odstotka večji obisk. Po tržnem deležu se Spar Slovenija uvršča na drugo mesto med trgovinskimi podjetji v Sloveniji, trenutno pa ima že več kot 3300 zaposlenih, kar ga uvršča med največje zaposlovalce v državi. Tudi letos namerava Spar Slovenija širiti svojo mrežo trgovin po Sloveniji in s tem še povečati obseg poslovanja. Med investicijskimi načrti so predvidene gradnje, širitve in obnovitve več trgovin obeh tipov - tako trgovin Spar kot megamarketov Interspar. Spar v Ormožu 62. trgovina, ki se razteza na 1.900 kvadratnih metrih je konec decembra lani odprla svoja vrata v Ormožu. Za prijazno ponudbo v njej skrbi 30 Svežina in kakovost sta na prvem mestu. zaposlenih, dodatno možnost prijetnega nakupovanja pa v trgovinskem centru od pomladi dalje omogočajo tudi druge manjše trgovine z različnim blagom. Dodatna prednost, ki obiskovalce gotovo razveseljuje, pa je 215 parkirnih mest, ki jih čakajo pred centrom. Trgovina je med tednom odprta od 8. do 20. ure, ob sobotah do 17. ure in ob nedeljah do 12. ure. Vsaka izbira - sveža izbira! Sadje in zelenjavo v trgovinah Spar in Interspar kontrolirajo vsaki dve uri. Veliko skrb posvečajo tudi izbiri dobaviteljev svežega mesa, na visokem nivoju pa je tudi izbira svežih rib in morskih dobrot. Posebej gre omeniti oddelek s kruhom in drobnim pekovskim pecivom, ki ga sproti pečejo v trgovini. V tem pomladanskem času tudi hi-permarket v Ormožu ponuja bogat izbor izdelkov za piknik in prosti čas. Vsak dan nizke cene! Začetek letošnjega leta je zaznamovalo uvajanje evra. Spar Slovenija je pri tem prisluhnil predvsem bojazni kupcev glede povišanja cen ob uvedbi nove valute. V trgovinah Spar so januarja in februarja cene izdelkov priznanih blagovnih znamk še dodatno trajno znižali ter tako sledili svoji politiki vedno nizkih cen. To temeljno poslovno usmeritev uresničujejo tudi s številnimi programi in posebnimi akcijami, kot je denimo Prva cena, v kateri je že več kot 670 izdelkov. To so najcenejši izdelki v posamezni izdelčni skupini. V svojih trgovinah ponujajo široko izbiro blaga domačih in tujih blagovnih znamk živilskega in neživilskega izvora. Vedno večja je tudi ponudba izdelkov kakovostne znamke Spar, ki obsega že več kot 1100 različnih izdelkov, od tega jih več kot polovico proizvedejo ugledni slovenski proizvajalci. Lani so kupcem na svojih policah ponudili tudi dve novi ekskluzivni znamki, in sicer blagovno znamko oblačil Pa-scarel ter linijo izdelkov za dojenčke Pretty Baby. Zvestoba kupcev nagrajena! V začetku meseca marca je stekla akcija Točke zvestobe, s katero Spar razvaja in nagrajuje svoje zveste kupce. V tokratni akciji Točke zvestobe so na voljo luksuzni izdelki znamke Move za dom in prosti čas, zvesti kupci pa lahko po zelo ugodnih cenah izbirajo med brisačami iz 100-odstotnega bombaža, kopalniškimi preprogami in kopalnimi plašči vrhunske kakovosti. Akcija poteka še do 1. julija 2007. PR Mali oglasi STORITVE 35 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.ple-skarstvo-bezjak.si. PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Le-šnica 52, Ormož, GSM 041 250 933. UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice. ZA DVORIŠČA, dovozne poti in gradnjo dostavljamo sekanec, pesek in gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj. POPRAVILO TV, video-, radioapa-ratov, servisiranje PC računalnikov. servis GSM aparatov. Storitve na domu. Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571. NERJAVEČE cevi, pločevina, palice, vrvi, vijaki, dimniki, ograje po načrtu, trgovina Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, 02 780 99 26. FASADE iz stiroporja, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98. tel. 041 226 204. A TESNJENJE oken in vrat s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5 b, Ptuj. GSM 031 621 594. PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panjih. Aleksander Šket, s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006. KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 74 5 01 43, www.Milumed.si. RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tušek, s. p., Medribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297. MS AVTOSERVIS, avtoličarstvo, av-tokleparstvo, sklepanje zavarovanj Adriatic Slovenica, Miroslav Slodnjak, s. p., Dornava 24, 041 755 253. KMETIJSTVO PO KONKURENČNIH cenah odkupujemo govejo živino za zakol. Polje dom, d. o. o, Zagrebška cesta 74, Ptuj, tel. 041 220 018. PRODAM vino mešano (muškatni silvanec, laški rizling, šipon) po 1,1 € za količine nad 20 l. Slivovka po 6,5 €/l. Tel.: 031 733 157 (popoldan po 16. uri). PRODAM mešana drva z možnostjo dostave. Tel. 031 532 785. NESNICE mlade, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo: Soršak, Podlože 1, Ptujska gora. PRODAM kvalitetna bukova drva z dostavo. Tel. 041 914 263. PRODAM nov koš in obnovljen pod za klasično leseno stiskalnico. Tel. 051 333 778. PRODAM naravno sušeno koruzo, cena 17 centov/kg. Tel. 031 302 698. PRODAM koruzo - luščeno. Tel. 031 257 514. PRODAM MLADE rjave nesnice, v začetku nesnosti. Bauman, Župe-čja vas 48 a. Tel. 790 03 51 ali 031 346 153. PRODAM štiriredno oltovo sejalni-co za koruzo. Tel. 031 594 716. PRODAM traktor Same Merkur, 85 KM, 4 x 4, letnik 85, registriran, dobro ohranjen. Telefon 040 742 795. PRODAJAMO zajce. Telefon 040 255 199. PRODAM traktor Deutz 45, kabina kompresor, letnik 90 ter cisterno 4200-litrsko, pocinkano. Telefon 031 416 412. PRODAMO seno v balah in dvo-brazdni obračalni plug. Telefon 041 269 914. PRODAM več čebeljih družin na deset AŽ satih in sadike za lokvanje. Telefon 02 745 78 91, 041 991 758. NEPREMIČNINE PRODAM vikend hišo z vinogradom in sadovnjakom v Gradišču pri Cirkulanah. Tel. 799 03 24. PRODAM stanovanje v Ptuju, Kraigherjeva ulica, telefon 031 572 553 ali 031 80 76 44. INSA^ nepremičnine EUROPARK Maribor tel.: 02/33 05 800, 041/61 71 69, 040/66 33 00 PRODAMO samost. hišo v občini Hajdina, 1. grad. 1998, povr. 181m2, zemljišče 781m2, ; etažnosti P+M (klet samo pod garažo), lepo urejena in vzdrževana, PRIPOROČAMO! CENA: 150.000 eur (35.946 mio sit), ID:1219 DELO VIR PRI ZADRU apartmaji za najem (novi), 30 m do plaže, vsi apartmaji imajo pogled na morje. Inf. 031 555 286, rezerv. 00385 9921 56072, 00385 335 63 091. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10. KUPIM stare pez in kinder figurice, lahko tudi nekompletne. Tel. 041 429 376. PRODAM kotno sedežno in hrastov regal za dnevno sobo. Tel. 62 92 315. ZOBNA ORDINACIJA dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinlra vsak dan po dogovoru. Vse informacije po d. 0038549 372-605 - motnost tudi za pokojnine nižje od 290 eur - sami si izberete datum plačevanja - minimalna potrebna dokumentacija - odobritev hitra in enostavna MOTORNA VOZILA PRODAM WV polo comfort line 1,0, letnik 2000, prevoženih 52000 km s petimi vrati, cena 5.000 €. Tel. 02 771 22 21. ZA STREŽBO v dnevnem baru v Du-pleku zaposlim dekle in študentko. Tel. 681 70 51. Bar Onix, Marjan Donko, s. p., Sp. Korena 1 a. VODOVODNEGA inštalaterja zaposlim za dalj časa, zaželen vozniški izpit B kategorije. Gasenburger Zdenko, s. p., Slovenja vas 62, Tel. 782 14 91. IŠČEM delo: likanje, pospravljenje, čiščenje, kuhanje. Tel. 041 874 702. DOM STANOVANJE DVOSOBNO stanovanje na Ptuju dam v najem. Tel. 771 23 71. V NAJEM ODDAM trisobno stanovanje, novo, delno opremljeno v okolici Ptuja. Telefon 041 394 131, 041 901 710. IZPOSOJA oblek za krst, obhajilo, birmo, svečanih in poročnih oblek. Izbrali boste med več kot 220 oblekami! Največja izbira! Najcenejša izposoja! Šiviljstvo Neja, Silvester Šešerko, s. p., Senešci 2 a, 02 719 86 93, 031 258 704. msmmvkmsm ODSTOP d.0.0. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor Telefon: 02/252 46 45 eumnautic Organiziramo tečaj in izpit za voditelja čolna na Ptuju 18. in 19. maj. Prijave: Navtika Čarter, d. o. o., tel. 02 780 11 50 ali 041 359 505, info@euronautic.cc KREDITI! DO 8 LET za vse zap. ter upokojence do 50 % obremenitve doh., stare obveznosti niso ovira. Krediti tudi na osnovi vozila, ter leasingi. Možnost odplačila na položnice. Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560, 041 331-991. RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04;3 ov^i POSOJILA TEL.: 02/252 77 01 GSM: 051/204 654 Gorfin d.o.o. PE Mlinska ul. 1, MARIBOR Kranjska c. 4 Radovljica fflffl ARN US Proizvodnja in storitve: PVC OKNA, VRATA, ROLETE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OORAJE več vrst IvanArnuš>.P. Mariborska cesta 27/b, 2251 PTUJ Tel.: 02 788 54 17, Fax: 02 788 54 18, GSM: 041 390 576 SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA dr. dent. med. Zvonko Notesberg Trajanova 1, Ptuj (ob Maribonki cesti), tel.: 02 780 6710 ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH _možnost obročnega odplačilo_ Program prireditev v APRILU S Mercator Center Ptuj Ormoška cesta 30, Ptuj SOBOTA, 28. april, od 9.00 do 12.00 ure Dober dan, zdravje! brezplačno merjenje krvnega in Naredite nekaj za svoje zdravje in se nam pridružite, ko bomo v sodelovanju z društvom za zdravje srca in ožilja brezplačno merili krvni sladkor, holesterol in krvni tlak. Vabljeni! f. mm Si tHexttHarnajbolßi sosed GMG CLMONTd & '.O. O. GRflD߀Nfl M€HANIZflCIJfi €l€KTROMONTRŽR niEKSRNDER GRßROV«C s.p. IZVAJAMO: - izkope vseh vrst - preboje cestisc - polaganje infrastrukturnih vodov - javne razsvetljave - manjša asfalterska dela ter vsa dela vezana na nizke gradnje. ŽNIDARIČEVO NABREŽJE 12, 2250 PTUJ, gmgelmont@siol.net, TEL.: 02 / 74818 90, GSM: 041648 255,031648 255, www.gmg-elmont.si B6LCONT ~ Hardek 34/g, 2270 ORMOŽ tel.: 02/741 13 BO, www.belcont.si Priporočamo se s svojimi izdelki in storitvami: NAŠA IZVEDBA ■ VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA priznanje za najboljše dosežke v gradbeništvu: poslovna skupina e ZA MONTAŽO PVC 1 ? PRODAM tri krave, breje, simental-ke. Tel. 031 532 785. PRODAM bukova in brezova drva, možnost dostave. Tel. 041 723 957. F okna v vrata F garažna vrata F industrijska vrata senčila zimski vrtovi izolacijske steklene fasade DANA BESEDA OBVEZUJE Prireditvenik Četrtek, 26. april 18.30 do 20.00 Ormož, telovadnica Gimnazije, odbojka 19.00 Ptuj, CID, predstavitev antologije Afriško Ameriške poezije po letu 1950 19.00 Videm, prostori KD Videm v Drvarnici, odprtje razstave slikarja Franca Simoniča s Ptuja 20.00 Maribor, SNG, balet Sistem, plesna predstava Plesne izbe, premiera, VelDvo, za izven - Ptuj, Miheličeva galerija, na ogled je razstava akademskega slikarja in grafika, častnega občana mesta Ptuj, akademika Franceta Miheliča, razstava je posvečena umetnikovi 100-letnici rojstva - Ptuj, razstavišče Knjižnice Ivana Potrča, razstava originalnih ilustracij Damijana Stepančiča, razstava je na ogled do 4. maja - Ptuj, CID, razstava tabor Veržej, razstava z utrinki taborov, ki so potekali v prejšnjih letih, pripravili so člani Društva Hopla - Ptuj, CID, Glinarjenje - začetni tečaj oblikovanja gline, cena tečaja 30 evrov, prijave na CID-u - Ptuj, CID, Tečaj risanja - Ptuj, CID, prijave za letovanje v Poreču - Ptuj, CID, prijave za tabor v Veržeju, za mlade od 13. do 17. leta - Ptuj, CID, prijave za tabor Robinzon, taborjenje s športnimi aktivnostmi v bližini Term Ptuj - Ptuj, samostan sv. Petra in Pavla, informativni vpis v zasebno glasbeno šolo - Ormož, izložbeno okno na Kerenčičevem trgu, otvoritev razstave »Zemlja = moj planet« Petek, 27. april 5.00 Ormož, avtobusna postaja, izlet na Lošinj in Jadranski otroki, organizira PD Maks Meško Ormož, izlet traja vse do 30. aprila 5.00 Ormož, avtobusna postaja, plezalni tabor v Paklenici za mlade in pohodi po Velebitu 10.00 Ptuj, Nova vas pri Lackovi domačiji, tradicionalna prireditev ob dnevu upora proti okupatorju 11.00 Ptuj, Nova vas zbiranje pri Lackovi domačiji, tradicionalni pohod v Kicar »Po poteh upora in prostovoljnega dela«, 9. brigadirski praznik 20.00 Središče ob Dravi, v Sokolani, komedija Odvetnikova hči, predstava KD Fran Ksaver Meško iz Sv. Tomaža 20.00 Draženci, vaški dom, ponovitev komedije »Črna komedija«, v izvedbi Dramske skupine KD Draženci - Ormož, proslava ob državnem prazniku - dan upora proti okupatorju Sobota, 28. april 19.OO 19.OO 2O.OO 2O.OO 2O.OO 2O.OO Ptuj, pred Mestno hišo na Mestnem trgu 1, osrednja slovesnost ob tretji obletnici vstopa Slovenije v EU, po slovenski himni, bo spregovoril podžupan Mestne občine Ptuj Mirko Kekec, slavnostni govornik bo poslanec Borut Pahor Ptuj, slavnost v Evroparku, kjer bosta veleposlanika Bolgarije in Romunije dvignila nacionalno zastavo Cirkulane, Veseli večer, prirejajo Ljudski pevci KD Cirkulane Podgorci, kulturna dvorana, 2. srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž z naslovom »Prav luštno je pri nas, kjer se sliši ljudske pesmi glas« Maribor, Narodni dom, Bil je škrjanec, VelDvo, red sobota in izven Videm pri Ptuju, v občinski dvorani, koncert mešanega mladinskega pevskega zbora Osti Jarej iz Vidma pri Ptuju Maribor, Narodni dom, Impro postaja, MalOd Sveti Tomaž, okrepčevalnica Kostanj, zabava z legendo hrvaške zabavne glasbe Vladom Kalamberjem in s skupino Idila Ponedeljek, 30. april 1B.SO 19.SO 2O.OO do 20.00 Ormož, telovadnica Gimnazije, badminton Ptuj, pri gasilskem domu, osrednja proslava ob 1. maju, prazniku dela, sledi družabno srečanje s kresovanjem, ognjemetom in živo glasbo Ormož, svečanost ob državnem prazniku - praznik dela Središče ob Dravi, sindikalni turnir z ognjemetom Torek, 1. maj B.OO 9.OO 1O.OO 1S.OO 14.OO 1B.OO 21.OO Središče ob Dravi, pred OŠ, prvomajsko kolesarjenje vseh društev občine na Jeruzalem, pot vas bo vodila skozi Šalovce, po vinski cesti do Jeruzalema Ptuj, zbiranje v Ljudskem vrtu, pohod Trnovci, pred gasilskim domom, 4. tradicionalni prvomajski pohod, po gričih in domačijah, organizira PGD Trnovci do 18.00 Ptuj, na Ranci, razne športne igre Zreče, gostišče Zimrajh nad Zrečami, tradicionalno praznovanje 1. maja, vabijo Neodvisni sindikati Slovenije Sveti Tomaž, Okrepčevalnica Kostanj, koncert ansambla Vagabundi z gosti Ptuj, na Ranci, zabava z glasbeno skupino Ptuj, na Ranci, kres na vodi Sreda, 2. maj 18.30 do 20.00 Ormož, telovadnica Gimnazije, badminton Četrtek, 3. maj 2O.OO 2O.SO Maribor, SNG, Platforma mladih ustvarjalcev, Plesna izba Maribor, MalOd, za izven Maribor, Narodni dom, film Limelight, MalOd TV Ptuj Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00 uri: Parada humorja 2007, 1. del. Nastopajo priznani slovenski humoristi in Marica Hrdalo. Poljudna oddaja »Moč polnega zdravja«. Kino Ptuj 27., 28. in 29. april, ob 18.00 Asterix in Vikingi. Ob 19.30 Art program: Zavrženi psi. Ob 21.10 Norbit. 1. in 2. marec, ob 18.00 Asterix in Vikingi. Ob 20.00 Norbit. KAKOVOST JE PRVA PTUJSKA TELEVIZIJA TV spored Ptujska kronika Torek 18.00, 20.00 Sreda 10.00 Regi TV (Ormož, Gorišnica) Sreda 20.00 Ptujska kronika Petek 18.00, 20.00 Sobota 12.00 CANTANTE Café Tel. 02 777 14 02, Cvetkov trg 6, 2250 Ptuj www.cantante.net , info@cantante.net INFORMATIVNI VPIS v Zasebno glasbeno šolo v samostanu sv. Petra in Pavla 1 april - 5. maj 200*. Prijavnice in informacije: www.zgs-ptuj.org Miroritski samostan s«. Petra in Pavla, Minoritski trgi, 2250 Ptuj p. Milan Kos 041260 724, milan.kns@rkc.si Župnijski uradi V. Emeriil 031 681193 zgs.ptuj.vabila@gmail.com Šenpetrska 11,Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921 www.avtozebec.com GOTOVINSKI ODKUP VOZIL! KREDIT NA POLOŽNICE SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO! UGODNI PREPISI! I É s f J ŽE 1 Ponudba rabljenih vozil ZNAMKA LETNIK EUR CENA SIT BARVA ALFA ROMEO SPIDER 3,0 1996 5.900,00 1.413.876 RDEČA FIAT PUNTO 1,3 M-JET 2005/2005 7.095,00 1.700.246 KOV. MODRA LANCIA ZETA 2,0 T 1996 3.200,00 766.848 KOV. B. RDEČA MERCEDES COUPE CLK 230 KOMPRESOR 1998 11.500,00 2.755.860 KOV. MODRA MERCEDES RAZRED A 170CDI 2003 11.225,00 2.689.959 KOV. S. ZELENA MERCEDES RAZRED E 270 CDI NAVI+TV 2004 21.690,00 5.197.792 KOV. SREBRNA PEUGEOT 206 1,1 2002 5.590,00 1.339.588 KOV. SREBRNA SEAT LEON 1,4 2001 6.634,00 1.589.772 KOV. B. RDEČA ŠKODA OCTAVIA COMBI 2,0 I 4X4 ELEGANCE 2002 8.700,00 2.084.868 S. MODRA SUZUKI SWIFT 1,0 2002/2002 2.690,00 644.632 KOV. ZELENA VW PASSAT VARIANT 1,9 TDI AVTOMATIK 2003 10.900,00 2.612.076 KOV. SIVA VW PASSAT 1,9 TDI COMFORTLINE 2005/2005 20.200,00 4.840.728 KOV. T. MODRA VW TOURAN 1,9 TDI 6 PRESTAV 2004 13.890,00 3.328.600 KOV. SIVA OPEL ASTRA KARAVAN 1,4 16V 1998 4.690,00 1.123.912 KOV. MODRA HYUNDAI ACCENT 1,5 GT 1997 1.390,00 333.100 KOV. SREBRNA Ponudba rabljenih vozil Znamka FIAT DOBLO JTD ELX KIA PRIDE RENAULT MEGANE COUPE 1.6E LANCIA LYBRA 2,4 JTD KARAVAN FIAT PANDA 4X4 FORD MONDEO 1,8 RENAULT CLIO 1,2 RENAULT KANGOO express 4X4 1,9 DC con. FIAT PUNTO SX AUDI A6 1,8 T QUATRO I LANCIA Y 1,2 RENAULT TWINGO EASY FIAT STILO 1,9 JTD DYNAMIC MITSUBISHI ECLIPSE GSX RENAULT LAGUNA 1,8 ALIZE FJäT M Prste c Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000 Oprema Letnik Cena .SIT KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA MODRA T. MODRA RDEČA BELA BELA OV. S| ZMNlA OV. S" ZELENA "RUMENA KOV. SREBRNA KOV. S. SRERBNA KOV. S. SREBRNA 2003 1999 1996 2000 2005 2002 1997 1998 1996 2003 1995 1997 6.990,00 I.350,00 0,0 1.8 0,00 3.300,00 II.200,00 3.990,00 6.200,00 2.462,00 1.790,00 8.000,00 4.990,00 3.000,00 1.675.000 23.514 5.226 77.480 431.352 383.424 790.812 2.683.968 956.164 1.485.468 590.000 428.956 1.917.120 1.195.804 718.920 SERVIS IN PRODAJA VOZIL ugodni prepisi nakup že z 10% pologom imate avto - potrebujete denar? Dobitek do 80% vrednosti vozila najugodnejši leasing Avte PMiklavž*. C.C. ODKUP, PRODAJA MENJAVE VOZIL, PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.si www.avtomiklavz.si Cena v EUR je obračunana po fiksnem tečaju 239,640 ZNAMKA LETNIK CENA € SIT BARVA BMW 320 D LIMUZINA 2001 10.900,00 2.B12.07B KOV. ČRNA CITROEN XSARA PICASSO 2,0 HDI 2004 10.000,00 2.239.400 KOV. SIVA FORD GALAXY 1,9 TDI 2000 7.700,00 1.8B9.192 RDEČA KIA RIO 1,3 RS 2002 3.950,00 946.578 KOV. MODRA MAZDA 323 F KARAVAN 1999 4.580,00 1.097.551 KOV. MODRA MERCEDES-BENZ 2004 22.500,00 5.391.000 SREBRNA OPEL MERIVA 1,7 CDTI 2005 11.100,00 2.BB0.000 KOV. MODRA OPEL ZAFIRA 2,0 DTI ELEGANCE 2004 11.250,00 2.B9B.0B2 KOV. SIVA RENAULT SCENIC 1,9 DCI 2001 7.490,00 1.794.903 SREBRNA RENAULT MEGANE 2004 10.990,00 2.B33.B43 KOV. SIVA RENAULT MEGANE 1,9 DCI DINAMIC 2004 9.900,00 2.372.43B KOV. B. RDEČA VOLVO S 60 2,4 GEARTRONIC 2004 16.650,00 3.990.00B KOV. MODRA VW BORA 1,4 I 16V 2001 7.550,00 1.809.282 SREBRNA VW PASSAT 1,9 TDI karavan comfort 130 2002 11.000,00 2.B3B.040 SREBRNA VW PASSAT 1,9 TDI 2001 9.300,00 2.228.B25 MODRA Na zalogi preko 40 vozil. Cena v EUR je obračunana po fiksnem tečaju 239,640 S športom, rekreacijo in zabavo v 1. maj športne igre, kolesarjenje, pohod, tek, veslanje s kanuji in zabava ob dobri glasbi na Ptujski Ranči od 13. ure dalje. Kres na vodi ob 21. uri. info: 02 787 76 30 Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE! Prodaja vozil Znamka Letnik (€) Cena (SIT) SUZUKI WAGON R+ 1998 3.340,0 0 800.398 KOV. PEŠČENA DAEWOO TACUMA 1,8 2001 5.950,0 0 1.425.858 KOV. ZELENA SSANGYONG REXTON 2,7 XDI 2005 20.350,0 0 4.876.674 KOV. SREBRNA BMW 318 I KARAVAN 2001 11.990,0 0 2.873.284 KOV. SREBRNA FORD ESCORT CLX 1,8 16V 1996 1.630,0 0 390.613 KOV. SREBRNA PEUGEOT 307 2,0 HDI BREAK 2002 8.300,0 0 1.989.012 KOV. SIVA BMW 318 D 2006 26.900,0 0 6.446.316 KOV. MODRA VOLKSWAGEN POLO 60 1995 2.000,0 0 479.280 ZELENA RENAULT MEGANE SCENIC 1,6 16V RT 2000 6.150,0 0 1.473.786 KOV. VIŠNJA MAZDA 61,8 I 2002 12.890,0 0 3.088.960 KOV. MODRA PEUGEOT 306 SR 1995 2.030,0 0 486.469 KOV. ZELENA DAEWOO NEXIA 1,5 OHC 1998 1.360,0 0 325.910 KOV. ZLATA RENAULT MEGANE 1,4 ERL 1998 2.290,0 0 548.776 BELA PEUGEOT 206 1,4 I 2001 4.990,0 0 1.195.804 KOV. SREBRNA RENAULT TWINGO 1,2 BASE 1998 2.090,0 0 500.848 BELA AUDI A61,9 TDI 2001 12.500,0 0 2.995.500 KOV. VIOLA HYUNDAI GETZ 1,3 2005 6.900,0 0 1.653.516 KOV. SREBRNA VOLKSWAGEN LUPO 1,0 1999 3.890,0 0 932.200 RUMENA CITROEN XANTIA 1,8 ISX LIMUZINA 1998 3.490,0 0 836.344 BELA RENAULT CLIO 1,2 1999 3.330,0 0 798.001 RDEČA ŠKODA FELICIA 1,3 GLXI 1997 1.230,0 0 294.757 RDEČA RENAULT SCENIC 1,9 DCI 2001 7.300,0 0 1.749.372 KOV. SIVA HYUNDAI GALLOPER 2,5 XL 1997 4.390,0 0 1.052.020 KOV. ZELENA ŠKODA FELICIA 1,3 LXI 1998 1.990,0 0 476.884 MODRA Informativni preračun po fiksnem tečaju 239,640 = 1 EUR Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika ... ) - poštna dostava na dom. Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! AER<|)BIKE www.aerobika.net Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. v Štajerski TEDNIK in AEROBIKE lagrajujetalobstoječe novelnarolflfl^^^l^l Ta teden prejme osem brezplačnih obiskov Centra aerobike: ime in priimek: Nagrajenka prejme nagrado po pošti. PILATES, STEP AEROBIKA, LATINO AEROBIKA, AEROBIKA ZA STAREJŠE, TAI JI QUAN, KARATE ŠOLA IN KARATE REKREACIJA Pilates: O.Š. Olge Meglič, Presernova 31, Ptuj Step aerobika: Nad tribuno Mestnega stadiona Ptuj, Čučkova 7, Ptuj Aerobika: Peršonova 50, Ptuj OBČINA GORIŠNICA Gorišnica 83 a 2272 GORIŠNICA Na podlagi 6. člena odloka o priznanjih občine Gorišnica (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 19/96) Občina Gorišnica objavlja RAZPIS za podelitev občinskih priznanj: naziv častni občan občine Gorišnica, plaketa občine Gorišnica in listina občine Gorišnica I. Občina Gorišnica podeljuje priznanje: 1. Naziv častni občan občine Gorišnica podeljuje posamezniku, ki s svojim delovanjem in stvaritvami na posameznih področjih življenja in dela prispeva k izjemnemu razvoju in ugledu občine. 2. Plaketa občine Gorišnica se podeli posameznikom v občini za pomembno in uspešno nepoklicno udejstvovanje na kateremkoli področju družbenega življenja. 3. Listina občine Gorišnice se podeli pravnim in civilnopravnim osebam za velike dosežke pri razvoju občine, za večletno delo in rezultate, s katerimi se organizacija izkaže in uspešno prezentira občino. Občina razpisuje naslednje število priznanj: pod 1. en naziv pod 2. največ dve pod 3. največ dve II. Predlogi za priznanje morajo vsebovati osebne podatke kandidata oziroma podatke o predlagani organizaciji, podjetju, zavodu in združenju v občini ter opis zaslug, dejanj, uspehov oziroma utemeljitev pobude za podelitev priznanja. III. Pobude za podelitev priznanj občine Gorišnica lahko dajo v pisni obliki občani, podjetja, zavodi in vse druge oblike organizacij in združenj v občini. IV. Predlog za podelitev priznanj je potrebno poslati na naslov Občina Gorišnica, Gorišnica 83 a, 2272 Gorišnica, najkasneje do 21. 05. 2007. Priznanja bodo podeljena ob občinskem prazniku. OBČINA GORIŠNICA Na podlagi 4. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Ur. 1. RS št. 75/94), 5. člena Pravilnika o postopku za izbiro kulturnih programov (Ur. l. 9/99), ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Markovci in na podlagi Odloka o proračunu občine Markovci za leto 2007 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 4/2007) župan občine Markovci objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje predlogov za sofinanciranje kulturnih programov, ki jih bo v letu 2007 Občina Markovci sofinancirala iz občinskega proračuna I. Predmet javnega razpisa: Predmet javnega razpisa so programi, ki sodijo v okvir izvajanja, kulturnih dejavnosti. Občina Markovci zagotavlja za uresničevanje javnega interesa na področju kulture sredstva iz proračuna oz. proračunske postavke 1804100 Kulturne dejavnosti v višini 24.203 EUR skladno s programi za naslednje namene: - za varstvo naravne in kulturne dediščine, - za izvajanje kulturnih programov, ki obsegajo sredstva za plače, avtorske honorarje in materialne stroške za izvedbo programov in - za vzpostavljanje umetniške ustvarjalnosti in za nagrade na področju kulture. Prednost imajo programi, ki spodbujajo povezovanje vseh delov občine. II. Predlagatelji: Za kulturne dejavnosti po zakonu štejejo vse oblike ustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih vrednot na področju književne, glasbene, plesne, gledališke, likovne, filmske in videa dejavnosti, varstva kulturne in naravne dediščine, razstavne in knjižnične dejavnosti ter založništva, kinematografije, radia, televizije in drugih področij. Predloge programov lahko pošljejo vse pravne osebe, registrirane za opravljanje kulturno umetniških dejavnosti in posredovanje kulturnih vrednot, samostojni ustvarjalci na področju kulture, kultur-no-umetniška in druga društva, ki imajo v svojih ustanovnih aktih določeno opravljanje kulturne dejavnosti in imajo sedež na območju Občine Markovci. III. Način prijave programov: Programi morajo vsebovati natančen opis programa v skladu z razpisno dokumentacijo, ki je skupaj z podrobnejšimi navodili na voljo v papirnati ali elektronski obliki. Programi morajo biti finančno ovrednoteni in navedeni viri sofinanciranja. Predlagatelji morajo predložiti tudi finančno poročilo za leto 2006 in navesti aktivnosti ter druge projekte, ki so jih izvedli v letu 2006. Rok za prijavo na javni razpis je do vključno petka, 25. maja 2007, do 12. ure. Razpisna dokumentacija: Interesenti lahko razpisno dokumentacijo dvignejo (papirnata ali elektronska oblika) na sedežu Občinske uprave Občine Markovci, Markovcih 43, v času uradnih ur v sprejemni pisarni. Informacije v zvezi z razpisom dobijo na telefonski številki: 02 788 88 80. Prijave je potrebno poslati na naslov: OBČINA MARKOVCI, Občinska uprava, Markovci 43, 2281 Markovci, v pisni in elektronski obliki. V roku prispele prijave bodo ovrednotene v skladu s pravilnikom in merili za izračun dotacij iz proračuna občine, namenjenih za redno dejavnost kulturnih društev. Izbrani izvajalci bodo prejeli sklepe o izboru in sofinanciranju programov v 14 dneh po poteku roka za prijavo na javni razpis. Franc Kekec, župan Občine Markovci OBČINA KIDRIČEVO Ulica Borisa Kraigherja 25 2325 Kidričevo Tel. št. 02 799 06 10 OBVESTILO Občina Kidričevo na podlagi Odloka o proračunu Občine Kidričevo za leto 2007 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 8/2007) objavlja JAVNI POZIV K IZSTAVITVI PONUDB za prodajo stvarnega premoženja v lasti Občine Kidričevo v letu 2007, katerega predmet so: - poslovni prostor 38,27 m2 v novem poslovno-stanovanjskem objektu v Mladinski ulici 10 v Kidričevem - stavbno zemljišče parc. št. 333/57 k. o. Apače v površini 238 m2 - obrtna cona v Kidričevem - stavbno zemljišče parc. št. 1019/117 k. o. Lovrenc na Dr. p. v površini 4649 m2 - središče Kidričevega Vse nadaljnje informacije o predmetih prodaje, izhodiščnih cenah, pogojih sodelovanja, vsebini ponudbe, plačilnih in ostalih pogojih, postopku izstavitve ponudbe, javnemu odpiranju ponudb, merilih za izbor, dodatnih informacijah in ogledu prejmete na spletni strani www.kidricevo.si/javni razpisi. OBČINSKA UPRAVA CENTRALNA KURJAVA VODOVOD Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857. Razpored dežurstev zobozdravnikov petek, dežurstva na Ptuju ni sobota, do 7. do 12. ure Andreja Toplak, dr.dent.med v Rajšpovi ulici na Ptuju KREDITI - mobilno bančništvo - * POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI ( do 8 let) (tudi za OD nižji od 417 EUR oz.100.000 SIT) * STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI (do 30 let) 051 804 324 NOVATIVA, M BIMiliUiUiHiPllfiP C 02/22 80 no Razlagova 24, Maribor I VOLAN VELO poslovalnica Vinarski trg 6, 2250 Ptuj, tel. 02/749 37 39 SERVIS IN PRODAJA KOLES www.velo.si Poslušajte nas na svetovnem spletu RADIOPTUJ tut ¿fitetoc www.radio-ptuj.si Na tvojem grobu svečke zdaj gorijo, v žalostnih očeh solze se iskrijo, v naših srcih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je naša sreča. SPOMIN Danes, 26. aprila, mineva leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Martin Meško IZ VIČANCEV Prisrčna hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu poklonite misel, svečko ali cvet. Tvoji najdražji: žena Angela in vsi, ki smo te imeli radi ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče, babice in prababice Anice Trafela DRAVINJSKI VRH 24 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče, za sv. maše, nam pa izrekli pisno ali ustno sožalje. Hvala pogrebnemu podjetju Mir, župnijskemu uradu Videm pri Ptuju, pevcem Feguš za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in g. Šeguli za besede slovesa. Vsem in vsakemu posebej hvala. Žalujoči: mož in otroci z družinami V naših srcih naprej živiš in pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš, tam lučka hvaležnosti vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na 24. april 2006, ko smo te izgubili, dragi mož, ata, tast in dedek Daniel Cajnko IZ RAKOVCEV 39 PRI SV. TOMAŽU Hvala vsem, ki s svečo in lepo mislijo postojite ob njegovem preranem grobu. Tvoji najdražji, ki te pogrešajo Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, a v srcu ostala globoka je bolečina. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in pradedka Leopolda Kvara IZ GRLINCEV 8 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in za izrečena sožalja. Posebna hvala sodelavcem Veolia transport Ptuj ter Gorenje servisa, Cestnemu podjetju Ptuj, govornikoma g. Zvonku in g. Ignacu, cerkvenemu pevskemu zboru, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonošema, Društvu upokojencev Juršinci za darovane sveče in tolažilne besede, g. župniku za opravljen obred in sveto mašo ter pogrebnemu podjetju Mir. Žalujoči vsi njegovi Nisi umrla zato, ker ne bi hotela živeti, umrla si zato, da bi nehala trpeti. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več med nami ni. ZAHVALA ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče, babice, sestre, svakinje, tete in botre Angele Brumen roj. Krajnc 1949 - 2007 IZ MOŠKANJCEV 113 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše ter izrečeno sožalje. Hvala govornikom za besede slovesa, g. župniku Ivu Holobarju za opravljen obred in sveto mašo, pogrebnemu podjetju Mir, pevcem in godbeniku za odigrano Tišino. Hvala nekdanjim sodelavkam Zavoda dr. Marijana Borštnerja Dornava in medicinskemu osebju SB Ptuj. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Neutolažljivi: mož Ivan, sin Ivek s Kristino, vnuka Tomaž in Tea ter sestre in bratje z družinami Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedka Janeza Polajžerja IZ DOBRINE 39 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče, za sv. maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala pogrebnemu podjetju Mir, zahvala Lovski družini Žetale, hvala g. župniku Zveru, pevkam iz Žetal za odpete žalostinke, rogistom lovske zveze, gospodu Kolarju in gospodu Krivcu za besede slovesa ter podjetjem Protect, Agis Plus, Boxmark, MTD Majšperk. Vsem in vsakemu posebej hvala. Žalujoči: žena in otroci z družinami Nova vas pri Markovcih • Serijski požari? Vzroki požarov še neznani Aprila je v Novi vasi pri Markovcih v nekaj dneh rdeči petelin zapel kar trikrat. Ali zgolj naključje ali naklepno dejanje, se sprašujejo domačini. Na Policijsko postajo Ptuj smo naslovili vprašanja, ali je že kaj znano o vzrokih požarov, kako teče policijska preiskava, kakšna škoda je nastala v vseh teh primerih in ali so mogoče policisti na tem območju tudi poostrili nadzor. Odgovor nam je posredoval pomočnik komandirja Slavko Kolar: „3. aprila nekaj čez 21. uro smo bili obveščeni o požaru na ekološkem otoku v Novi vasi pri Markovcih. Z ogledom kraja so policisti ugoto- vili, da je požar najverjetneje podtaknjen, zaradi česar zbirajo obvestila o sumu storitve kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari. Škoda je ocenjena na 4.000 evrov. O ugotovitvah bodo obvestili pristojno državno tožilstvo. 7. aprila ob 21.15 smo bili obveščeni o požaru v Novi vasi pri Markovcih. Z ogledom kraja so policisti ugotovili, da je zgorelo gospodarsko poslopje, v katerem sta bili slama in traktorska prikolica, s tem pa je bil lastnik oškodovan za okoli 15.000 evrov. O okoliščinah požara še zbiramo obvestila, o ugotovitvah pa bomo obvestili pristojno državno tožilstvo. 10. aprila ob 8.20 smo bili obveščeni o požaru v Novi vasi pri Markovcih. Ugotovili smo, da je vzrok požara najverjetneje kurjenje folije, vendar o dogodku še zbiramo obvestila. Tudi v tem primeru bomo o ugotovitvah obvestili pristojno državno tožilstvo. Iz napisanega je razvidno, da na Policijski postaji Pred letom dni je zgorel ekološki otok v Zabovcih v občini Markov-ci. Letos je enaka usoda doletela ekološki otok v Novi vasi. Ptuj obravnavamo tri požare na območju Nove vasi pri Markovcih. V vseh treh primerih še zbiramo obvestila in o vseh bomo z ugotovitvami seznanili pristojno državno tožilstvo. Glede na opisano problematiko smo ustrezno organizirali tudi delo policistov naše enote." MZ Zetale • Poziv občanom Žetalčani že pripravljajo salonitke za odvoz Žetalski občinski svet je že marca sprejel sklep, po katerem bo občina v letošnjem letu financirala prevoz oziroma odvoz strešnih salonitnih plošč. Za stroške odvoza je občina namenila 6000 evrov, občanom pa so bila v preteklih dneh že poslana obvestila, kako naj azbestne plošče pripravijo. „Ker iz državne blagajne ni pričakovati nobene pomoči pri sanaciji streh po hudem lanskem neurju, smo se za to odločili na občini. Vsi naši občani so tako že dobili na dom obvestila, da naj pripravijo odslužene azbestne plošče, ki morajo biti obvezno zložene na paletah, ovite pa naj bi bile tudi s folijo. Vsi, ki bodo v teh dneh javili na občino, da želijo odvoz, bodo evidentirani, javiti pa morajo, kje so pripravili plošče in koliko jih je," je povedal župan Anton Butolen. V Žetalah, kjer je lansko junijsko neurje zrešetalo in uničilo ogromno streh, še najbolj so jo skupile prav sa-lonitke, je pričakovati, da se bo nabralo kar veliko tovrstnega materiala, čeprav, po drugi strani, še vedno precej velik strošek deponiranja plošč nosijo lastniki sami, kar bi lahko in verjetno tudi bo povzročilo še vedno skrito odlaganje salonitk. Uradna Takšnih „skladovnic" salonitnih plošč, pripravljenih za odvoz, je po Zetalah zadnje dneve videti že kar nekaj. Napoved vremena za Slovenijo Če se aprila vreme smeje, se bo kisalo kasneje. Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Na Primorskem bo burja čez dan oslabela. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 10, na Primorskem okoli 12, najvišje dnevne od 18 do 23, na Primorskem do 25 stopinj C. V sosednjih pokrajinah bo danes in jutri delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne bodo posamezne plohe. Manj jih bo jutri. Nad Balkanom je plitvo ciklonsko območje, drugod nad Evropo pa je območje visokega zračnega pritiska. Od severovzhoda doteka nad naše kraje nekoliko hladnejši in občasno bolj vlažen zrak. V petek in soboto bo precej jasno. cena, ki jo je določilo okolj-sko ministrstvo za eno tono salonitk in velja za celo državo, je 16.200 starih tolarjev oziroma 66,77 evra, v kar je že vključen tudi davek. Vsak, ki je že imel opravek z odvozom azbestnih plošč - če so bile slednje lepo zložene, kot je treba - pa je videl, da kubični meter teh plošč tehta dobro tono ali celo tono in pol. Recimo, po podatkih, 8,5-valjna salonitna plošča tehta okoli 15 kilogramov. Lastniki azbestne kritine si tako lahko približno težo in s tem stroške deponiranja izračunajo že sami. „Odvoz zbranih azbestnih plošč bi radi izvedli še pred poletjem, predvidoma maja. Ko bomo imeli na občini zbrane vse podatke, zainteresirani občani bi jih morali dostaviti do konca tega meseca, se bomo povezali s Čistim mestom in se dogovorili za točen datum odvoza," je še povedal Butolen. Cena odvoza, kot je povedal Franc Merc s Čistega mesta, se obračunava po uri in ne po kilometru: „Gre za to, da je za nalaganje in odvoz potrebno dvigalo, zato je obveljala urna postavka. Ena ura dela tako znaša 46,42 evra z vključenim davkom." Pri deponiranju azbestnega materiala pa veljajo za vsa odlagališča oz. območja posebne količinske omejitve. Na Ptujskem, za Čisto mesto in CERO Gajke torej, velja omejitev okoli 1500 ton letnega prevzema. To je relativno majhna dovoljena količina; sploh če bi v Žeta-lah prišlo do množičnega odvoza. Po mnenju župana Butolena se sicer kakšnega strahotnega „buma" ni bati, upoštevajoč še vse ostale občine, pa bi se znala ta količina vseeno preseči. „V primeru, da bi se zgodilo kaj takega, bomo posredovali posebno vlogo na okoljsko ministrstvo s prošnjo za povišanje tega limita zaradi izrednih razmer. Navsezadnje ni nobena skrivnost, da je lani po naših občinah pustošilo hudo neurje in ljudje so bili enostavno primoramo zamenjati kritine na strehah. Menim, da s pridobitvijo dodatne dovoljene kvote pri deponiranju azbestnih plošč zato ne bi smelo biti težav, če bi se kaj takega res zgodilo," je še povedal Merc. Žetalčani pa že pridno pripravljajo azbestni odpad ob svojih domačijah, kar je videti po zloženih paletah ob cestah. Navsezadnje je občina Žetale tudi edina med vsemi, ki se je odločila plačati prevoz, ki tudi ni majhen strošek. In to gesto vsekakor velja pozdraviti, pa tudi izkoristiti ... SM Črna kronika V križišču pred tovornjak B -i' P"! "« — a " Foto: M. Ozmec V semaforiziranem križišču na Minoritskem trgu na Ptuju se je 20. aprila ob 18. uri zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana. 19-letna voznica osebnega avtomobila VW golf je vozila iz smeri Ormoške proti Mariborski cesti. V semaforiziranem križišču na Minoritskem trgu je zapeljala v križišče, ko je na semaforju gorela zelena luč, in v križišču zavijala levo, s tem pa je zaprla pot 56-letnemu vozniku tovornega avtomobila MAN s priklopnikom, ki je tedaj pripeljal nasproti. Voznik tovornega avtomobila je kljub zaviranju trčil v osebni avtomobil in ga potiskal približno 10 metrov v smeri njegove vožnje, zatem pa se je ustavil, osebni avtomobil pa se je zagozdil med tovorni avtomobil in betonski zid. Zaradi poškodb sta bili v ptujsko bolnišnico prepeljani voznica in njena 13-letna sopotnica, ki je bila hudo telesno poškodovana. Zapeljala pred vlak Na lokalni cesti izven naselja Mezgovci ob Pesnici se je 20. aprila ob 20.50 zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana. 37-letna voznica osebnega avtomobila Opel astra je vozila po lokalni cesti. Ko je pripeljala do nezavarovanega prehoda ceste čez železniško progo, se ni ustavila, temveč je prečkala progo, tedaj pa je iz smeri Ormoža pripeljal potniški vlak, trčil v desni bočni del osebnega avtomobila in ga potiskal več kot 200 metrov v smeri vožnje, za tem pa se je ustavil. Voznica je bila zaradi poškodb odpeljana v ptujsko bolnišnico. ABA PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA ptuj Bott|aiAiMis.p. ¡tU¡a 26a Smer Grqjena Tel.: 02 787-86-70, 041 716-251 'VMTIfO* Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141 - garažna in dvoriščna vrata - daljinski pogoni - ključavničarska dela - manjša gradbena dela PE PTUJ, Vodnikova 2 ste bili POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? 0801314 BREZPLAČNA TEL. ŠTEVILKA: Roman Zemljane s.p. GSM: 031 851 324 TEL.: 059 03 03 05 Učinkovita raba energije: - vgradnja toplotnih črpalk - soproizvodnja toplote in elektrike (kogeneracija) - zmanjšanje stroškov ogrevanja do 70% Elektrotehnika: - instalacije - avtomatizacija - meritve - videofoni Foto: MZ Foto: SM