9 LJUBLJANA * NOVEMBER 193? NARODNA GALERIJA * JAKOPICEV PAVILJON ( KATALOG RAZSTAVE JANEZA IN JURIJA §UBICA*LJUBLJANA NOVEMBER 1937 NA NASLOYNI STRANI: janez Subic, lastni portret (KAT. ST 99) JANEZ IN JURIJ SUBIC LJUBLJANA - NOVEMBER 193? NARODNA GALERIJA - JAKOPlCEV PAVILJON PRIREDITELJ RAZSTAVE: NARODNA GALERIJA K AT ALO G: RAJKO L02AR UREDITEV RAZSTAVE: IVAN ZORMAN RESTAVRATORJI: PROF. MATEJ STERNEN, AKAD. SLIKAR prof, mirko Subic, akad. slikar FOTOs NARODNA GALERIJA KLlSEJI: JUGOGRAFIKA TISK: J. BLASNIKA NASL. UNIVERZITETNA TISKARNA D. D. RAZSTAYA DEL JANEZA IN JURIJA sUBICA JE XXII. REDNA PRIREDITEY NARODNE GALERIJE Odb or Narodne galerije je izvedbo razstave poveril poseb- nemu odseku, v katerem so bili gg. msgr. Viktor Steska, prof. dr. France Stele, prof. M. Sternen, dr. Milan Subic, prof. dr. Mirko Subic, upravnik Ivan Zorman, dr. Marijan Marolt in dr. Rajko Lozar. Odsek je zasledoval cilj, da zbere dela bratov Subicev v cim vecji popolnosti, ker bi le tako dosegla razstava svoj namen. Zato je Narodna galerija po- % vabila lastnike del obeh bratov, da bi ji za prireditev iste stavili na razpolago. Odziv je bil izredno dober in nabrani materijal je tako narastel, da je bilo treba za razstavo poiskati prostora v barocni dvorani Narodne galerije in v Jakopicevem paviljonu. Narodna galerija cuti prijetno dolznost, da se na tem mestu najiskrenejse zahvali knezoskofijskemu ordinariatu, zupnij- skim upraviteljstvom, ki jim gotovo ni bilo lahko odtegniti iz cerkva stevilne oltarne podobe, privatnim lastnikom, Narodnemu muzeju v Ljubljani, kralj. banski upravi ter mestni obcini ljubljanski za posojilo slik, ravnotako pa tudi onim, ki so dali odseku dragocene infor- macije o nahajaliscih del obeh bratov. NARODNA GALERIJA V LJUBLJANI OB RAZSTAVI DEL JANEZA IN JURIJA SUBICA Za velikimi retrospektivami slovenske umetnosti kot sta bili Zgo- dovinska razstava slovenskega slikarstva in Zgodovinska razstava slovenskega portreta, ter za v enakem obsegu misljenimi individual- nimi umetnostnimi revijami, kakrsni sta bili razstavi del Ivane Kobilce in Ivana Groharja, prihaja danes na vrsto razstava del Janeza in Jurija Subica. Ti dve imeni se v zgodovinopisju in v nasem umet- nostnem slovstvu zadnjega casa pogosto omenjata in pritice jima slaves dveh temeljnih imen. Zato bi se marsikomu na prvi pogled lahko zdelo, da je to le posledica dobrega poznanja njune umetnosti, ki je se vsem v svezem spominu in da za posebno prireditev take vrste ni izdatnega razloga. Ali tako misljenje bi bilo malokje bolj napacno nego tu. Ceprav sta z datumoma smrti (1889 in 1890) komaj nekaj deset- letij od nas odmaknjena, sta postali umetniski osebnosti Janeza in Jurija Subica nele za ljubitelja, temvec tudi za raziskovalca nase umetnosti skoro popolnoma nejasni in nedolocni. Koliko jih je, ki so poznali to ogromno kolekcijo cerkvenih oltarnih podob, preden so stopili v barocno dvorano Narodne galerije, s svojih izletov po nasi domovini, z obiskov nasih podezelskih cerkva, ki so pravi muzeji in galerije nase umetnosti? Komu je bila znana vsa tako na siroko raz- tresena privatna last, ali pa gradivo, zbrano v nasih javnih zbirkali? Menda ne pretiravamo, ce recemo, da je bilo njih stevilo majhno. Zato opravicuje to razstavo ze sam namen, pokazati bogato umetnisko delo obeli bratov nasi javnosti, da se z njim spozna, da vidi v njem kos nase velike umetnostne preteklosti, tradicijo nasega upodablja- jocega duha. Y nekem pomenu besede sta bila oba umetnika tudi nasi znanosti dokaj neznana in je njuna razstava tudi radi tega potrebna. Razen majhnili kolekcij ob raznih prilikah doslej nismo imeli prilike videti vecjega stevila na enem mestu zbranih del, nikdar se v takem obsegu kakor to pot, ko imamo po zaslugi izredne ljubeznivosti lastnikov del pred seboj skoro popolno zbirko. To pa ni edina stran, ki je doslej onemogocala kolikor toliko izcrpno in pravilno sliko obeh bratov. Tudi znanost je podvrzena razvoju in ce bi bili kdaj pred desetletji priredili kako kolektivno razstavo njunih del, bi bil njen rezultat gotovo mocno drugacen od danasnjega. Kajti v dobi, ki nas loci od njune smrti, se ni samo izdatno menjal in veckrat spremenil oni cinilec, ki nase gledanje na preteklo umetnost zelo mocno urav- nava, to je tako zvani okus in cut za lepoto, temvec je tudi nasa umetnostnozgodovinska veda tako napredovala, da bo danes ob tej razstavi polagala svojo pozornost na marsikak problem, detajl, vrednoto in podobno, cesar se pred malo leti v isti meri ne bi mogla storiti. Izrazito jasna podoba njenih problemov in nalog, ki se jih ta tudi zaveda, je tedaj nov razlog, ki ze sam od sebe opravicuje to prireditev. 6 To razstavo pa utemeljuje koncno tudi neka spontanost in ca- sovna aktualnost, ki ji vzdaje posebno barvo. V nasi dobi lezi misel retrospektive tako rekoc v zraku in je le posledica nesigurnosti ter nestalnosti modernega umetniskega zivljenja. Po svetu se vrste ena zgodovinska umetnostna razstava za drugo in to ne more biti nic drugega kakor izraz nemirne cloveske teznje, da bi zopet prisli do poznanja objektivno lepega in vrednega v umetnosti, do dozivetja onih nepremakljivih in nespremenljivih elementov, ki bi nas zanes- ljivo vodili tudi iz kaosa sodobne umetnostne kulture. Moderni umetnostni izrazi so nam razen s svojo stevilnostjo zlasti s silno diferenciacijo in estetstvom prenekje odprli oci za vrednote, ki smo bili zanje doslej slepi; omenimo naj samo stevilne razstave mani- ristov vseh stoletij, ki pricajo, da bi utegnil posebno nas cas razbi- striti pojem manirizma. In kar se bratov Subicev tice, nam je morda pray moderna slikarska optika, ki se je uveljavila po zatonu impre- sionizma, ponovno vrnila smisel za vse one blestece in sijajne barvne harmonije, ki jih njuna dela razodevajo. Moderna nam tedaj nekako daje v roke instrumental s katerim bomo lahko sodobno in izvirno dozivijali dela nasih starih mojstrov, ne da bi jo potem kakorkoli skusali omalovazevati, temvec le, da bi s tistimi spoznanji, ki si jih bomo tu nabrali, tedaj z zgodovino in preteklostjo v svojem duhu, pomagali najti izhod iz tezkih dni sodobnega umetnostnega ustyar- janja na eni in nasega umetnostnega doziyljanja na drugi strani. Ce si bosta preteklost in sedanjost v tern znamenju podali roke, potem smemo upati tudi v veliko bodocnost slovenske upodabljajoce umet¬ nosti, potem bomo lahko rekli, da je razstava del Janeza in Jurija Subica dosegla oni vzviseni cilj, ki ga v prvi vrsti zasleduje vsaka taka prireditev. zIVLJENJE IN DELO JANEZA sUBICA 1850 Janez Subic, rojen 26. oktobra 1850 kot prvi sin podobarja in slikarja Stef ana §ubica in matere Ane v Poljanah nad §kofjo Loko. Janez 1862 obiskuje gimnazijo v Ljubljani, a jo radi bolehnosti 1. 1864 zapusti 1864 ter odide domov. Doma pomaga ocetu gtefanu pri izvrsevanju narocil. 1870 Ucna doba doma in pri Janezu Wolfu; 1865—1871 V tej dobi nastanejo, ne da bi nam bila za vsako delo znana na- tanena letnica postanka, nekatera zgodnja dela, n. pr. Apokalipticni jezdeci (po predlogi), Kamenjanje sv. Stef ana (po barocni predlogi) v zupni cerkvi v Poljanah, dve sliki za skofa Mraka za Ameriko 1. 1870. ter stiri podobe cerkvenih ocakov za Smarten pod §m. g. Tega leta nastanejo tudi freske v prezbiteriju cerkve na Brezovici ter ▼ prezbiteriju in ladji cerkve v Vnanjih goricah. Beneska doba; 1871—1874 1871 Janez odide v Benetke na akademijo lepib umetnosti. Iz tega leta poznamo podobi sv. Tilna in sv. Druzine v Javorjih pri Poljanah, freske v prezbiteriju in ladji cerkve v Preserju, v prezbiteriju cerkve na Zalostni gori pri Preserju in v Sorici. S kartonom Rafaelova smrt 1872 doseze 1. 1872 prvo darilo. Izmed del nastanejo to leto podoba sv. Petra 1873 iz Aik. za Hribec pri Skofji Loki, 1. 1873 pa za zupnika Volcica 1874 Sv. Mohor, ki blagoslavlja Loko in najbrz tudi podoba Brezmadezne za Sv. Lenarta pri Poljanah. ska doba; 1874—1877 Jeseni 1874 odide Janez preko Florence v Rim. Gmotno se mu v Rimu tesno godi in se v pismih nad svojo revscino cesto pritozuje. Iz prvih 1876 lei rimskega bivanja ni vecjih del. Sele 1. 1876 se to spremeni. Tedaj nastanejo podobe „Sv. Martin, ki ozdravlja bolnico“, za Smarten pod Sm. g., Sv. Marjeta za Horjul in ena za Smarjeto, Sv. Mihael in Sv. Notburga za Cemsenik (mimo teh dveh za isti kraj se druge) itd. Iz rimske dobe izvira vecje stevilo portretnih studij, predvsem pa krajinskih skic, ki dokazujejo, da je rimska krajina in arhitektura na Janeza globoko vplivala. Dunajska doba; 1877—1884 1877 Sredi marca 1877 zapusti Janez Rim in se preseli na Dunaj. Prihaja pa tudi v domovino ter poslika med julijem in oktobrom stene in strop prezbiterija cerkve v Horjulu. Iz tega leta so se Sv. Barbara, Sv. 3 kralji, Brezmadezna za Cemsenik, Javorje in verjetno tudi po- 1878 doba BM. iz rojstne hise v Poljanah. Iz 1. 1878 je vec del: Izrocanje kljucev za Radovljico, podoba Kronanja M. za Sturje na Vipavskem, poleg teh se verjetno podobe Sv. Tomaza za Krasnjo, Sv. Jakoba star, in Kronanja Marijinega za Ledine pri Zireh. Signaturo tega 1879 leta nosi tudi Pieta na Breznici. L. 1879. vstopi Janez v atelje Hansa Makarta in mu pomaga izvrsiti vec dekorativnih narocil vecjega obsega (skice kostumov za jubilejni sprevod itd.). Ker je Jurij po- klican k vojakom, dovrsi Janez po njem zaceto podobo sv. Jerneja za Voklo. Za Stritarjev Zvon 1. 1879 izvrsi vec ilustracij (Knezov zet, Studenca, Ubezni kralj itd.). Blizu iz te dobe je Portret bratranca Ivana, 1880 iz 1. 1880 pa podoba slikarjeve matere in pac tudi oceta. L. 1881 1881 prejme Janez povabilo za sodelovanje pri okrasu novega Narodnega divadla v Pragi. Po dovrsitvi dela se vrne na Dunaj. Najbrz dela ze tega leta 5 oltarnih podob za cerkev sv. Volbenka pri Poljanah, ki jih 1882 dogotovi 1. 1882. L. 1882 slika cerkev v Bakru. L. 1883 je ponovno 1883 vabljen v Prago, da popravi po pozaru poskodovane dekoracije, obenem okrasi tarn notranjscino Yodarne. Preko Dunaja se vrne 1884 domov, kjer junija 1884 umrje oce. Doma dogotovi Janez podobo Sv. Notburge za Bukov vrh in Sv. Antona Pad. ter odide avgusta 1884 v Kaiserslautern. 8 Kaiserslauternska doba; 1884—1889 Janez izvrsuje tu deloma sam, deloma s pomocjo drugih slikarjev okras novoustanovljenega muzeja za umetno obrt, na katerem postane najprej ucitelj, 1. 1886 pa stalni ucitelj dekorativne umetnosti. Isto- 1885 casno izvrsuje se druga vecja narocila. 1885 dogotovi sliko Carniolije 1886 za ljubljanski muzej, 1. 1886 celo vrsto ilustracij za delo Oester- richisch - ungarische Monarhie in Wort und Bild. Spomladi 1. 1889 se je na izletu mocno prehladil in na posledicah prehlada umrl 1889 25. aprila istega leta. Pokopan je v Kaiserslauternu. zIVLJENJE IN DELO JURIJA sUBICA 1855 Rojen dne 13. aprila 1855 kot drugi sin Stefana in Ane. Zapusti solo 1867 v §kofji Loki in se vrne domov, kjer pomaga ocetu pri podobarskem delu. Y naslednjih letih pomaga ze Janezu pri slikanju fresk na Zalostni Gori, v Preserju, na Krizni gori itd. 1872 Oce ga da v pouk Janezu Wolfu, kjer ostane Jurij se naslednje leto. Dunajska doba; 1873—1879 1873 Jurij odide na svetovno razstavo na Dunaj in ostane tam. Decembra ga sprejmejo kot gosta na Akademijo upodabljajocih umetnosti. V 1874 zimskem semestru postane Jurij reden ucenec Akademije. Iz tega casa 1875 datira slika Pri vodnjaku. V poletnem semestru 1. 1875 prejme za 1877 kompozicijo Hoja na plavz 1. darilo. Nato ga poklicejo k vojakom in sluzi do 1. 1877 v Trstu. Ze proti koncu vojaskega roka je s Stri- tarjem v dogovoru radi ilustracije Raje za Zvon. Te risbe izidejo v Zvonu 1. 1878. Iz Trsta odide Jurij na Dunaj, se vpise v specialni 1878 tecaj prof. Griepenkerla in dobi tu 1. 1878 narocilo za sliko Sv. Roka za neko tirolsko cerkev. Yendar mu ni dano sliko dovrsiti, kajti Jurij mora zopet v vojake, to pot v Bosno na okupacijo. Radi tega mora po njem naceto sliko sv. Jerneja za Voklo dovrsiti Janez. V Bosni ob 1879 prostem casu pridno rise in se potem 1. 1879 vrne na Dunaj ter do- vrsi podobo Sv. Roka. L. 1879 je dalj casa ucitelj risanja pri grofu Mensdorfu na Moravskem. Jeseni istega leta dobi na Dunaju povabilo za okrasitev Schliemannove palace v Atenah. Atenska doba; 1879—1880 Razen dekoracij v arhitekturi izvrsi Jurij v Atenah vse polno drugih del, zlasti portretov. Toda povabilo prijatelja V. Hynaisa, naj pride v Pariz, ga napoti tja, kjer je ze konec leta 1880. Pariska doba; 1880—1890 Jurij stanuje v Parizu pri Hynaisu; slika zanj, za Brozika in Mun- 1881 kacsyja (1880—1881). Leta 1882 se mudi dalj casa v Normandiji, kjer 1882 slika v prosli naravi in zanr; tu je doma osnutek podobe Pred lovom, 1883 ki jo razstavi 1883 v Salonu. V pariskih letih nastane tudi kompozicija 9 „Sama“. Tega leta mora zopet domov na orozne vaje; na povratku od vojakov slika na rojstnem domu v Poljanah podobo Sv. Jurija za 1884 Sencur. Vrne se v Pariz, a je ob priliki ocetove smrti spet v Poljanah. 1885 V Parizu dogotovi naslednje leto stropne alegorije za stopnisce ljub- ljanskega muzeja in stropni dekor za neko zabavisce v Parizu. 1886 L. 1886 nastanejo nekateri portreti, tako Viktorja Smoleta, dr. Ivana Tavcarja, Ivana Hribarja ml. Istega leta izvrsi Jurij tudi stropni okras v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani in za Srednjo Vas pri Sencurju oltarno podobo Sv. Radegunde. Za Poljane naslika na- 1887 slednje leto Zalostno mater bozjo po neki predlogi, dovrsi portret ge dr. Tavcar jeve, kanonika Zamejca ter sprejme delo za ilustriranje zbornika Osterreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild, za katerega narise vecjo vrsto folklornih in zanrskih ilustracij. Okrog 1888 1. 1887—1888 nastanejo oltarne podobe za Osilnico na Dolenjskem, 1. 1888 Obiskovanje Marijino za Roznik pri Ljubljani in Krizev pot 1889 za Trzic. Po bratovi smrti 1. 1889 dovrsi v Kaiserslauternu nekatere nedokoncane stvari, naslednje leto pa sliko Sv. Cirila in Metoda za 1890 Cerklje na Gorenjskem in Kamenjanje sv. Stefana za Stepanjo vas pri Ljubljani. Avgusta ftega leta odide v Raschwitz pri Lipskem, da bi tarn okrasil notranjscino gradu istega imena. Ali slab mesec po tern 1890 ga zadene kap in mu — komaj petintridesetletnemu — pretrga nit zivljenja. * Okrajsave oznak akvarel, olje, papir, platno. svincnik, tus. Okrajsave virov DS = Dom in Svet, LZ = Ljubljanski Zvon, Steska = Viktor Steska, Slovenska umetnost I. Slikar- stvo. Celje 1927. (Druzba sv. Mohorja), ZD = Zgodnja Danica, ZUZ = Zbornik za umetnostno zgodovino, Ljubljana. * Mere slik itd. so navedene v centime4rih. 10 OLTARNE IN VERSKE PODOBE RAZSTAVLJENE V NARODNI GALERIJI janez Subic 1 KAMENJANJE SV. sTEFANA Oltarna podoba. O. pi. 180/125. Pol jane nad Skof jo Loko. 2upna cerkev. Jurij v posmrtno objavljenem nekrologu o Janezu, LZ 1900, 600, op. 2. DS 1892, 146; Steska 516. 2 SV. HIERONIM O. pi. 192/127. Sign. d. sp. na podnozju balustrade: Janez Subic 1870. Smarten pod Smarno goro. Jurijev posmrtno objavljeni nekrolog Janezu, LZ 1900, 668, op. 2; Steska 321. 3 SV. AVGUSTIN O. pi. 192/127. Smarten pod Smarno goro. 4 SV. GREGORIJ O. pi. 192/127. Smarten pod Smarno goro. 5 SV. AMBROZIJ O. pi. 192/127. Smarten pod Smarno goro. 6 SV. EGIDIJ (SV. TILEN) Oltarna podoba. O. pi. 212/110. Sign. 1. sp. pod srno: Ivan Subic 1871. Javorje pri Poljanah. 2upna cerkev. ZD 1871, 316; Steska 318. 7 SV. DRU2INA Zgornja oltarna podoba. O. pi. 103/111. Javorje pri Poljanah. Zupna cerkev. ZD 1871, 316; Steska 318. — 11 8 SV. MARTIN IN SV. ANTON PUsc. Zgoraj: Sv. Martin. O. pi. 65*5/43. D. sp. 1871. Spodaj: Sv. Anton puscavnik. O. pi. 65*5/43. D. sp. JSubic. Sv. Valentin pri Javorju. Steska 320. 9 SV. PETER IZ ALKANTARE Oltarna podoba. O. pi. 189/107. Sign. 1. sp. J. Subic 1872. Hribec pri Skofji Loki. Steska 319. 10 SV. MOHOR BLAGOSLAVLJA sKOFJO LOKO O. pi. 96/59. Sign. d. sp. J. Subic 1873. Sv. Lovrenc nad Skof jo Loko. Sliko omen j a Janez v pismu Ivanu Subicu z dne 30./6. 1873 (ZUZ VIII, 19). ZD 1873, 165; Steska 319. 11 BREZMADEzNA O. pi. 216/127. Slika je nastala okrog 1. 1874. in je zgodnji osnutek za podobo Brezmadezne pri Sv. Volbenku pri Poljanah. Sv. Lenart pri Poljanah, zupnisce. Steska 319. 12 SV. MARJETA Oltarna podoba. O. pi. 285/145. Sign. I. sp. 1876. J. SUBIC. Horjul. Zupna cerkev. DS 1892, 147; Steska, 320. 13 SV. MARJETA Slika je pomanjsana varianta velike podobe sv. Marjete v Horjulu (st. 12). Oltarna podoba. O. pi. 210/110. Nastala 1. 1876. Smarjeta pri Novem mestu. 2upna cerkev. J. Volcic, Zgodovina Smarjeske fare na Dol. Novo mesto 1887, 44. Steska 320. 12 14 SV. MARTIN OZDRAVLJA BOLNICO Pod. 2. in 3. Oltarna podoba. O. pi. 385/192. Sign. 1. sp. 1876, J. SUBIC. Smarten pod Smarno goro. Jurij v neobjavljenem nekrologu Janezu LZ 1900, 669, 2; ZD 1876, 273/276; DS 1892, 146; Steska 320; Mantuani v DS 1917, 52 si. Slika je bila razstavljena na ogled v Ljubljanski Reduti 1. 1876. (ZD 1876, 273 in 276). 15 SV. NOTBURGA Oltarna podoba. O. pi. 199/116. Nastala 1. 1876. Cemsenik, zupna cerkev. ZD 1876, 399; Steska 320. 16 SV. MIHAEL, ARHANGEL Oltarna podoba. O. pi. 198/116. Nastala 1876. Cemsenik. zupna cerkev. ZD 1876, 399; Steska 320. 1? SV. JERNEJ Skica za podobo v Voklem. (St. 2.) Pero, tus, svincnik, papir. 37*5/28*5. Spomeniski urad. 18 BREZMADEzNA O. pi. 80/63. Sign. 1. sp. 1877 J. Subic. Cemsenik, zupnisce. 19 SV. BARBARA Pod. 7. O. pi. 80/60. Sign. 1. sp. 1877, J. Subic. Ga. Minka Sarabonova, Ljubljana. 20 SV. TRIJE KRALJI O. pi. 81/60. Sign. d. sp. 1877. J. Subic. Dr. Fran Windischer, Ljubljana. 21 BREZMADEzNA Z JEZUSOM O. pi. 53/38. Nastala o. 1. 1877. Poljane, rojstna hisa. 13 22 SV. TOMA2 Oltarna podoba. O. pi. 217/98. Nastala o. 1. 1878. Krasnja, zupna cerkev. Steska 326. 23 SV. JERNEJ Oltarna podoba. O. pi. 270/156. 1878/9. Voklo pri Kranju. Delo je pricel Jurij; ko pa je moral Jurij k vojakom, je delo sprejel in dovrsil Janez. Pismo Janeza Ivanu Subicu od 13. 7. 1878 (ZUZ VIII, 1928. 21). J. Lavtizar, Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj, str. 89. Steska 336. 24 KRISTUS IZROcA KLJUcE SV. PETRU Oltarna podoba. O. pi. 279/146. Sign. d. sp. J. Subic, 1878. Radovljica, zupna cerkev. ZD 1878, 397; Steska 321. 25 PIETA Oltarna podoba. O. pi. 280/146. Sign. d. sp. 1878. J. Subic. Breznica na Gor. Zupna cerkev. ZD 1879, 212; Steska 321/2. Po obeli virih je bila slika dogotovljena 1879. 26 SV. MATIJA Pod. 4. Oltarna podoba. O. pi. 146/78. Sign. I. sp. J. Subic. Sv. Volbenk pri Poljanah. DS 1892, 148; Steska 323. Jurij v posmrtno objavljenem nekrologu Janezu o tej in o sliki sv. Petra: „ .. dve sliki, predstavljajoci apostola, se odlikujeta z najpopolnejso teh- niko in rafinirano rutino“ (LZ 1900, 670 opomba). 2 ? SV. PETER Oltarna podoba. O. pi. 146/78. Sign. 1. sp. J. Subic. Sv. Volbenk pri Poljanah. DS 1892, 148; Steska 323. 28 SV. MARTIN Oltarna podoba. O. pi. 94/56. Sign. I. sp. J. Subic. Sv. Volbenk pri Poljanah. DS 1892, 148; Steska 323. 14 29 SV. TROJICA Oltarna podoba. O. pi. 94/56. Sign. d. sp. J. Subic. Sv. Yolbenk pri Poljanah. DS 1892, 148; Steska 323. 30 BREZMADE2NA Pod. 5. Oltarna podoba. O. pi. 224/129. Sign, sredi spodaj J. Subic 1882. Sv. Yolbenk pri Poljanah. DS 1892, 148; Steska 323. 31 MARIJA Z JEZUSOM Luneta. O. les, 23/45. Sign. J. Subic. Nastala med 1881—1883 v Pragi. Y Ljubljani.) Nar. gal. Steska 326. (Iz. Cankar, Slovenska moderna umetnost 32 SY. NOTBURGA Pod. 1. Oltarna podoba. O. pi. 176/114. Sign. d. sp. J. Subic 1884. Bukov vrh pri Poljanah. DS 1892, 193; Steska 324. « * - 33 SV. ANTON PADOVANSKI O. pi. 190/132. Sign. 1. sp. JAN. SUBIC 1884. Narodna galerija v Ljubljani. Jurij o usodi slike v posmrtno objavljenem. nekrologu bratu LZ 1900, 670, opomba; DS 1892, 194; Steska 324. 34 BREZMADE2NA O. pi. 178/98. Sign. d. sp. STEFAN IN JANEZ SUBIC 1884. Sencur pri Kranju. 15 jurij Subic 35 SV. JURIJ NA KONJU Oltarna podo>ba. O. pi. 300/182. Sign. d. sp. Georges Subic 1883. Sencur pri Kranju, zupna cerkev. Delo se omenja v pismu Jurija Hynaisu z dne 20. DS 1892, 388; Steska 333. 36 SV. RADEGUNDA Oltarna podoba. O. pi. 214/94. Sign. d. sp. J. S. 86. Srednja vas pri Sencurju. Steska, 336. 3? PIETA Oltarna podoba. O. pi. 230/122. Sign. d. sp. G. S. 1887. Ppljane nad Skof jo Loko, zupna cerkev. Steska 334/5. 38 SV. KOZMA IN DAMIJAN Oltarna podoba. O. pi. 210/107. Osilnica ob Kolpi. Zupna cerkev. DS 1892, 434; Steska 335. 39 SV. 3 KRALJI Oltarna podoba. O. pi. 210/107. Osilnica ob Kolpi. Zupna cerkev. DS 1892, 434; Steska 335. 40 OBISKOVANJE MARIJINO Oltarna podoba. O. pi. 253/130. Sign. d. sp. JURIJ SUBIC, PARIZ, 1888. Roznik pri Ljubljani. Steska 335. 41 KAMENJANJE SV. sTEFANA Oltarna podoba. O. pi. 206/106. Sign. d. sp. G. S. 90. Stepanja vas pri Ljubljani. Jurijevo pismio Ivanu Subicu z dne 8. 5. 1890 iz DS 1892, 436; Steska 336. . 1883 (ZUZ VII, 1927, 164). Pod. 8. Pod. 9. Pod. 10. Pariza (LZ 1900, 672). 16 42 SV. CIRIL IN METOD O. pi. 2-50/126. Sign. d. sp. G. S. 90. Jurijevo pis mo Ivanu Subicu z dne 8. 5. 1890 iz Pariza. (LZ 1890, 672). DS 1892, 434; Steska 336. 43 SV. BARBARA IN SV. BLA2 Pod. 6. O. pi. 127/92. Banderna podoba. Radi restavracije podoba na drugi strani bandera ni vec vidna. Narodna galerija v Ljubljani. Skice in studije za verske, oltarne in stenske podobe janez Subic 44 SV. PETER IZ ALKANTARE Skica za podobo na Hribcu pri Skofji Loki. (Kat. st. 9). Tus, papir. 14/12. Narodna galerija. 45 SV. TRIJE KRALJI 2 skici za podobo v Bosni. a) Svincnik, papir. 29/20. b) Isto. Narodni muzej v Ljubljani. 46 BREZMADE2NA Dve skici za podobo pri St. Lenartu pri Poljanah. (Kat. st. 11). a) Brezmadezna. Svincnik, papir. 23/14. b) Levo dve skici za Brezmadezno, desno portret slikarja pri slikanju, s hrbta. Svincnik, papir. 29/24. Ob desnem robu spodaj: Venetzia 1873. Narodni muzej. 4? SV. MARJETA Studije in skice za podobo v Horjulu. (Kat. st. 12). a) Studija klecece zenske figure s krono na glavi. L. zg. Clelia di Stefani. D. zg. Druga skica. Narodna galerija. b) Studija klecece zenske figure. Svincnik, papir. 30/23. D. sp. J. Subic, Rom. Narodna galerija. c) Studija kompozicije. Pero, tus, papir. 21/13. L. sp. J. Subic. Narodna galerija. c) Studija kompozicije. Pero, tus, papir. 22/15. D. sp. J. Subic. Spomeniski urad. 1 ? cl) Studija kompozicije. e) Studija za figuro arhangela. Svincnik, papir. 21/11. Svincnik, papir. 33/21. Narodni muzej. M. Trpin, Ljubljana. 48 SV. MARTIN OZDRAVLJA BOLNICO Skice in studije za podobo v Smartnu pod Smarno goro. (Kat. st. 14.) Prva zasnova. a) Skica kompozicije. Pero, akvarel, svincnik. 28/17. Narodna galerija. b) Skica kompozicije. Svincnik, papir. 32/23*5. Narodni muzej. c) Skica kompozicije. Svincnik, papir. 53/25. Narodni muzej. c) Studija za figuro bolnice. Svincnik, papir. 29/22*5. Narodni muzej. d) Studija za figuro levita, akt. Svincnik, papir. 27/23. Narodni muzej. e) Studija za figuro levita, akt. Svincnik, papir. 29/19. D. sp. J. Subic, Rom. Narodni muzej. f) 2 studiji za figure levita. Svincnik, papir. 29/28. D. sp. J. Subic, Rom. Narodna galerija. g) Studija za figuro levita. Svincnik, papir. 28/15. D. sp. J. Subic, Rom. Narodna galerija. Drug a zasnova, a) Skica kompozicije. Svincnik, papir. 26/19. Narodna galerija. b) Skica kompozicije. Akvarel, svincnik, papir. 24/12. Narodna galerija. c) Studija za figuro skofa. Akt. Svincnik, papir. 26/19. D. sp. Jan. Subic, 1. sp. Rom. Narodni muzej. c) Studija za figuro skofa v oblacilu. Svincnik, papir. 33/25. D. sp. J. Subic, Roma. Narodna galerija. d) Studija za figuro skofa. Svincnik, papir. 30/29. Sr. sp. j. Subic, Rom. e) Studija obleke za figuro skofa. Svincnik, papir. 53/24. L. sp. J. Subic, Rom. Narodna galerija. f) Studija za figuro bolnice (prva za¬ snova). Svincnik, papir. 28/44. Narodni muzej. g) Studija za moza pri bolnici. Svincnik, papir. 29/16. D. sp. J. Subic, Rom. Narodni muzej. h) Studija za skupino bolnice. Pero, tus, svincnik. 13/12. D. sp. Jan. Subic. Narodna galerija. i) Studija za figuro bolnice (druga zasnova). Svincnik, papir. 24/29. Narodna galerija. j) Studija za figuro bolnice. Svincnik, papir. 21/28. Narodna galerija. k) Studija za figuro bolnice. Svincnik, papir. 29/44. L. sr. J. Subic. M. Bradaska, Kranj. l) Studija za figuro zene ob vzglavju bolnice. Svincnik, papir. 27/19. D. sp. J. Subic, Rom. M. Bradaska, Kranj. in) Studija za roko levita, drzeco ci- borij. Svincnik, papir. 24/33. M. Trpin, Ljubljana, n) Studija za bolnico. O. pi. 36/49. Prof. Mirko Subic, Ljubljana. O studijah za sliko sv. Martina, DS 1917, 52 si. 18 49 SV. TOMA2 Skica za podobo v Krasnji. (Kat. st. Akvarel, svincnik, papir. 34/15*5. D. sp. Jan. Subic. Narodna galerija. 22 .) 50 KRISTUS IZROcA KLJUcE SV. PETRU Studije za podobo v Radovljici. (Kat. st. 24.) a) Prva zasnova. Akvarel, svincnik, papir. 23*5/12*5. Narodna galerija. b) Druga zasnova. Akvarel, svincnik, papir. 22/11. Prof. Mirko Subic, Ljubljana. 51 KRONANJE MARIJINO Dve skici za podobo v Sturjah pri Vipavi a) O. pi. 28*5/16. Narodni muzej. b) Tus, svincnik, papir. 19/10. M. Bradaska, Kranj. Steska, 321. c) Aktna studija za figuro Kristusa Svincnik, papir. 40/25. D. sp. J. Subic Rom. Narodna galerija. 52 SV. JAKOB STAREJsI Skica za podobo v Ledinah pri Zireh. Akvarel, svincnik. 35/23. Spomeniski urad. Steska, 326. 53 PIeTA Skice za podobo na Breznici. (Kat. st. 25.) a) Akvarel, svincnik, papir. 23/13. Narodna galerija. b) Pero, tus, svincnik, papir. 18/9. Narodna galerija. c) Akvarel, pero, papir. 23/15. L. sp. J. Subic 1876. Narodna galerija. c) Svincnik na kopirni papir, kvadriran. 20/10. M. Bradaska, Kranj. 54 SV. MATIJA Studije za podobo pri Sv. Volbenku. (Kat. st. 26.) a) Studija moskega telesa. b) Skica podobe sv. Matije. Svincnik, papir. 28/14. Akvarel, papir. 14/7. D. sp. J. Subic, Prag. Narodna galerija. Narodna galerija. 19 c) Studija leve roke apostola. L. sredi, J. Subic, Wien. Kreda, papir. 22/31. M. Trpin, Ljubljana. D. ob roki, J. Subic, Wien, d) Studija za draperijo na prsih svetnika. M. Trpin, Ljubljana. Svincnik, papir. 25 9/15. c) Studija desne roke apostola. D. sp. J. Subic. Prag. Kreda, papir. 19/25. Narodna galerija. 55 SV. PETER Skice za podobo pri Sv. Yolbenku. (Kat. st. 27.) a) Studija celote. Akvarel, papir. 13/7 c) Aktna studija za figuro sv. Petra. Narodna galerija. Svincnik, papir. 30/15*5. b) Studija desne roke. D. sp. J. Subic Wien. Kreda, papir. 22/25 Narodna galerija. Sredi sp. J. Subic, Wien. M. Trpin, Ljubljana. 56 SV. TROJICA Skice za podobo pri Sv. Yolbenku. (Kat. st. 29.) a) Studija moskega telesa za figuro Boga Oceta. Svincnik, papir. 27/13. b) Studija do pasu oblecenega moza za figuro Boga Oceta. Svincnik, papir. 44/29. D. sp. Joh. Subic. Narodna galerija. 5? BREZM ADEzNA Studije za podobo pri Sv. Volbenku. (Kat. st. 30.) a) Studija zenskega poprsja za figuro Marije. Kreda, papir. 31/22. D. sp. ]. Subic, Wien. Spomeniski urad. b) Studija zenske glave za figuro Marije. Kreda, papir. 31/24. Spomeniski urad. c) Skica podobe pri Sv. Volbenku. O., papir. 38/22. Prof. Mirko Subic, Ljublj ana. 58 SV. ANTON PADOVANSKI Studije za podobo v Narodni galeriji. (Kat. st. 33.) a) Studija klececega moza v meniski halji za podobo sv. Antona. Kreda, papir. 37/25. Spomeniski urad. b) Studija glave za glavo sv. Antona. O. pi. 26/20. M. Bradaska, Kranj. 20 59 SV. ANTON PUscAVNIK Skica za neizvrseno poclobo v Zeleznikih. O. lepenka. 47/27. Ing. Stanko Subic, Ljubljana. 60 sTUDIJE ZA CIKLUS FRESK V CERKVI NA BREZOVICI a) Sv. Anton najde mrtvega sv. Pavla. Skica za kompozicijo na stropu prezbiterija. O. papir. 23/14. Narodni muzej. b) Sv. Matija. Skica za svetnika na stropu prezbiterija. Akvarel, papir. 25/16. Spomeniski urad. Ciklus nastal I. 1870. * J. Novak, Zgodovina brezoviske zupnije. V Ljubljani 1907. 98. Steska, 317. 61 sTUDIJE ZA CIKLUS SV. MARJETE V CERKVI V HORJULU a) Studija glave za figuro Sv. Marjete Svincnik, papir. 36/25. Spomeniski urad. b) Sv. Marjeta pred sodnikom. Skica. Pero, sepia, svincnik, papir. 20/12. Narodni muzej. c) Sv. Marjeta pred sodnikom. Skica. Svincnik, papir. 36/26. Narodni muzej. c) Sv. Marjeta pride resena iz vode. Skica. Svincnik, laviran, papir. 20/33. Narodna galerija. d) Sv. Marjeta pride resena iz vode. Skica. Akvarel, svincnik, papir. 28/40. Narodna galerija. Skica za prizor. e) Sv. Marjeta pride resena iz vode. Skica. Pero, tus, svincnik, papir. 20/29. Narodni muzej. f) Obglavljenje sv. Marjete. Skica. Svincnik, papir. 27/24. D. sp. v zrisanem okvirju, Jan. Subic. Spomeniski urad. g) Vnebohod sv. Marjete. Skica. Svincnik, papir. 30/42. Narodni muzej. h) Vnebohod sv. Marjete. Skica. Svincnik na kvadriran pauz. pa¬ pir. 22/31. Narodni muzej. i) Evangelist Janez in priprosnjik v sili. Skica za podobo na stropu prezbiterija. Ciklus fresk je nastal 1. 1876. Steska, 320. M. Marolt, Dekanija Vrhnika, Ljubljana 1929, 161 si. 62 sTUDIJE ZA CIKLUS SV. ANDREJA V CERKVI V BAKRU a) Levo: Sv. Andrej in sv. Janez gresta za Kristusom. Skica. Svincnik, kreda, papir. b) Desno: Sv. Peter in sv. Andrej postaneta ucenea Kristusova. Svincnik, kreda, papir. 27/9. Narodni muzej. Ciklus je nastal 1. 1882. DS 1892, 147; pismo Jurijevo bratrancu Ivanu iz 1. 1882. (26. junija). 21 jurij Subic 63 SV. JURIJ NA KONJU a) Skica za podobo v Sencurju. (Kat. st. 35.) b) Skica za Sv. Jurija. Olje, svincnik, karton. 30/22. O. pi. 26*5/15. Dr. Egon Bassin, Ljubljana. Narodna galerija. podobo na Tirolskem. 64 SV. ROK Skice in studije za a) Studija za kompozicijo. Akvarel 30/18. Narodni muzej. b) Studija za kompozicijo. Akvarel, papir. 25/12. Narodna galerija. c) Studija za kompozicijo. Svincnik, papir. 42/26. Narodni muzej. c) Studija za kompozicijo. Svincnik, papir. 56/41. Narodni muzej. d) Studija za kompozicijo. Svincnik, papir. 36/26. Narodna galerija. e) Studije akta za figuro zene z otrokom. Svincnik, papir. 41/29. Narodni muzej. f) Studija do pasu oblecene figure. Svincnik, papir. 40/29. Narodna galerija. g) Studija za grupo moz, ki nosijo bolnika. Svincnik, papir. 45/38. Narodna galerija. h) Aktna studija za figuro sv. Roka. Svincnik, papir. 40/28*8. Narodna galerija. i) Studija za hrbet mladenica, ki nosi bolnika. Svincnik, papir. 42*7/29*5. Narodna galerija. j) Studija za draperijo in roke bolnika. Svincnik, papir. 42*5/29*5. Narodna galerija. Narocilo za podobo sv. Roka je dobil Jurij pri prof. Griepenkerlu in omenja to v svojem pismu Hynaisu z dne 8./7. 1878 (ZUZ VII, 1927, 23). Ker je bil Jurij nato poklican v vojake, je nastopila moznost, da bi podobo dokoncal Janez (Janezovo pismo bratrancu z dne 22.IS. 1878. ZUZ VIII, 1928, 24). Do- vrsil jo je potem Jurij, ko se je vrnil z okupacijske ekspedicije v Bosni (Jurijevo pismo Hynaisu z dne 27-/8. 1878, ZUZ VII, 1927, 24). Steska 331. STUDIJE IN SKICE ZA CIKLUS SV. JAKOBA V CERKVI SV. JAKOBA V LJUBLJANI Pod. 11. a) Zgoraj: Poklic sv. Jakoba med apostole. Sredi: Izpremenjenje na gori. Spodaj: Obglavljenje sv. Jakoba. Gouache, tus, svincnik. 50/34. Narodni muzej v Ljubljani. b) Povelicanje sv. Jakoba. Gouache, papir. 48/31. Narodni muzej. c) Povelicanje sv. jakoba. Olje, les. 39/29. M. Bradaska, Kranj. c) Zgoraj: Izpremenjenje. O. pi. 15/19. Spodaj: Rib j i lov. O. pi. 15/19. Narodna galerija. Freske so nastale 1. 1886. dne 3. jun. 1886 (ZUZ VII, Omenjene v Janezovem pismu bratrancu Ivanu 1927, 29). Steska 334. 22 OLJNATE SLIKE, SKICE IN STUDIJE RAZSTAVLJENE v jakopiCevem paviljonu janez Subic 66 OSNUTEK ALEGORICNEGA FRIZA V PRAGI Pod. 17. O. pi. 200/60. Praga. 6? RAFAELOVA SMRT trna in bela kreda, papir. 84*5/104*5. Kompozicija „Rafaelova smrt“ je prinesla Janezu 1 . 1871 v konkurenci na akademiji v Benetkah prvo darilo. Narodni muzej. DS 1892, 146. Steska, 318. 68 KOMPOZICIJA O. pi. 30/40. Narodni muzej. 69 MEDEJA O. karton. 22/43. Narodna galerija. 70 ROMANCA O. pi. 40/40. Narodna galerija. 71 DEKLE NA BALKONU O. pi. 104/80. Narodni muzej. 72 POLJUB O. karton. 27/14. Narodna galerija. 73 TRUBADUR O. pi. 40/22. ^ Ing. Stanko Subic, Ljubljana. 74 EROS IN PSIHA O. platno na karton. 30/19. Narodna galerija. 23 75 KOMPOZICIJA O. pi. 30/37. M. Subic, Gospic. 76 SKICA Akvarel, papir. 56/22. . Dr. Milan Subic, Ljubljana. 77 HEROIcNA SCENA O. pi. 32/46. Ing. H Uhlir, Ruda. 78 ROMEO IN JULIJA Skica. O. pi. 18/22. Narodni muzej. 79 zENSKI AKT Skica. O. les. 16/24. Narodni muzej. 80 POLJUB Skica. O. les. 28/18. Narodni muzej. 81 YOJNA IN MIR Skica. O. les. 29/38. D. sp. J. Subic. Narodni muzej. 82 SLOVO Skica. O. pi. na les. 39/50. Narodna galerija. 83 VPRASANJE O. pi. 42/25. Prof. Mirko Subic, Ljubljana. 84 KRALJ ALBOIN O. pi. 23/30. Dr. Milan Subic, Ljubljana. 85 MIGNON O. pi. 36/23. Dr. Milan Subic, Ljubljana. 24 86 VITEsKI PAR O. pi. na les. 22/23. Narodna galerija. 8? SUZANA V KOPELJI O. karton 37/18. L. sp. monogram J S. Narodna galerija. 8 sTUDIJA O. pi. 27/16. Narodna galerija. 89 ALEGORIJA O. pi. 40/28. Narodna galerija. 90 SV. CECILIJA Skica. O. les. 24/18. D. sp. J. Subic. Narodna galerija. 91 MAGDALENA Skica. O. karton. 23/17. L. sp. J. Subic. Narodna galerija. 92 SV. ALOJZIJ O. pi. 74/58. Anica Brajnik, Ljubljana. 93 SKICE ZA KOMPOZICIJE V RAISE RSLAUTERNU a) Bavaria. O. pi. 63/63. Narodna galerija. b) Desno: Skica za simbolicno figuro. O. pi. 19/19. D. sp. monogram IS. Levo: Skica za simbolicno figuro. O. pi. 20/19-5. L. sp. monogram J S. Narodna galerija. 94 SKICA ZA PODOBO V AVLI NARODNEGA MUZEJA O. platno na les, 23/34. Sredi sp. J. Subic. Narodna galerija. 25 95 SKICA ZA PODOBO ISTOTAM Tempera, pi. 27/36. Sign. 1. sp. J. Subic. Marija Gostic, Sostro pri Ljubljani. 96 SLIKARJEV OcE O. pi. 104/73. Narodni muzej. DS 1892, 244, 336. 9? SLIKARJEVA MATI O. pi. 85/74. Sign, ob levem robu spoclaj: J. Subic 1880. Narodni muzej. DS 1892, 244, 336. SLIKARJEVA MATI O. pi. 84/63. Narodni muzej. Pod. 12. 99 JANEZ SUBIC PRI SLIKANJU CERKVE V BAKRU Oljnata skica, platno 25/16. Ciril Subic, Ljubljana. 100 AYTOPORTRET O. les. 26/18. Marija Gostic, Sostro pri Ljubljani. 101 PORTRET BRATRANCA IVANA Pod. 15. O. pi. 71/52. Okrog 1. 1878. Ing. Stanko Subic, Ljubljana. Steska 322. 102 PORTRET JANEZOVE SESTRE MICE O. pi. 83/63. Ob levem robu: J. Subic 1880. Ciril Subic, Ljubljana. 103 PORTRET TETE JERE sUBIC O. pi. 71/52. Dr. Milan Subic, Ljubljana. 104 PORTRET STRICA JANEZA sUBICA O. pi. 71/52. Dr. Milan Subic, Ljubljana. 26 105 AVTOPORTRET Skica. O. pi. 25/16. Narodni muzej. 106 SLIKAR V ATELJEJU O. pi. 31/20. Narodni muzej. 10? RIMSKA KRAJINA O. pi. 17/23. Narodna galerija. 108 RIMSKA KRAJINA O. pi. 27/35. Ing. H. Uhlir, Ruda. 109 KRAJINA Skica. O. pi. 10/14. Narodni muzej. 110 SILHUETE CERKVE IN POSLOPIJ Skica. O. pi. 11/20. Narodni muzej. 111 RIMSKA KRAJINA Skica. O. pi. 13/28. Narodni muzej. 112 SOLNcNI ZATON Skica. O. pi. 11/12. Narodni muzej. 113 PALAcA Skica. O. pi. 17/27. Narodni muzej. 114 RIMSKA KRAJINA O. pi. 19/34. Narodni muzej. 115 RIMSKA KRAJINA Skica. O. pi. 15/34. Narodni muzej. 116 ITALIJANSKA KRAJINA O. pi. 15/22. Narodna galerija. 11? ITALIJANSKA KRAJINA O. pi. 20/33. Narodna galerija. 118 ITALIJANSKA KRAJINA O. pi. 14/23. Narodna galerija. 119 RIMSKA KRAJINA Z ANTIcNIM TORZOM O. pi. na les. 15/23. Narodna galerija. 119aRIMSKA KRAJINA O. pi. na les. 35/27. Narodna galerija. 120 KOPRIVNIK NAD POLJANAMI O. karton na les. 14/24. Narodna galerija. 121 LJUBIMCA Skica. O. les, 8/12. D. zg. J. Subic. Narodna galerija. 122 INTERIEUR Z ORODJEM IN POSODAMI O. pi. 28/40. Ciril Subic, Ljubljana. 123 PISMO O. platno na les. 21/24. Narodna galerija. jurij Subic 124 do 127 ALEGORIJE NA STROPU STOPNIsCA NARODNEGA MUZEJA V LJUBLJANI Znanost. O. pi. 2*90 m. Umetnost. O. pi. 2*90 m. Zgodoyinoznanstvo. Pod. 16. O. pi. 2*40 m. Ob desnein robu spodaj: Jurij Subic, Pariz 1885. Prirodoznanstvo. O. pi. 2*40 m. Pisma Jurija Subica bratrancu Ivanu z dne 19. 2., 17. 4. in 27. 7. 1885. LZ 1885, 638. DS 1892, 388; Steska 334. 128 SKICE ZA ALEGORIJE NA STROPU STOPNIsCA ISTOTAM a) O. pi. 45/70. D. zg. V Parizu meseca junija 1885, Jurij Subic. b) O. pi. 55/76. Narodni muzej v Ljubljani. 129 PRI VODNJAKU O. pi. 50/40. D. sp. Subic 874. Dr. Vladimir Frlan, Ljubljana. Steska 329. 130 GLAVA MLADE zENE O. les. 21/16. Narodna galerija. 131 PORTRET DR. IVANA TAVcARJA O. pi. 137/101. L. sp. Jurij Subic 1885. Dvorna dama Franja dr. Tavcarjeva. Steska 334. 132 PORTRET FRANJE DR. TAVcARjEVE O. pi. 134/101. L. sp. Jurij Subic 1887. Dvorna dama Franja dr. Tavcarjeva. Steska 334. 29 133 PORTRET IVANA HRIBARJA ML. Pod. 15. O. pi. 100/75. D. zg. JURIJ SUBIC, 1886. Senator Ivan Hribar, Ljubljana. Steska 334. 134 PORTRET VIKTORJA SMOLETA O. pi. 153/98. L. zg. JURIJ SUBIC, 1886. Narodni muzej, Ljubljana. Steska 334. 135 PODOBA zUPNIKA TAVcARJA O. pi. 74/61. D. zg. JVRIJ SVBIC 886. Dvorna dama Franja dr. Tavcarjeva. 136 GOSPOD Z MONOKLOM O. pi. 65/54. Narodni muzej, Ljubljana. 13? PORTRETNA SKICA DAME O. pi. 23/16. Ciril Subic, Ljubljana. 138 SKICA ZA PORTRET DAME O. pi. 95/62. Narodni muzej, Ljubljana. 139 SAMA O. pi. 85/62. Nastala v Parizu mod 1880—1883. Narodna galerija. Steska, 336. Iz. Cankar, Slovenska moderna umetnost I. V Ljubljani. 140 2ENSK1 AKT Akvarelna skica. 22/15. Dr. Milan Subic, Ljubljana. 141 GLAVA DEcKA O. pi. 42/37. Narodni muzej. 142 GLAVA DEKLICE V PROFILU O. kart on. 17/14. Marija Gostic, Sostro pri Ljubljani. 30 > 143 sTUDIJA 2ENSKE GLAVE O. pi. 40/28. Prof. Mirko Subic, Ljubljana. 144 zENSKI AKT Skica. O. pi. 49/37. Narodni muzej. 145 STARA MATI sIVA O. pi. 39/20. Narodna galerija. 146 SLIKAR V ATELJEJU Pod. 21. Skica. O. pi. 30/20. Narodni muzej, Ljubljana. 14? MUNKACSY V ATELJEJU O. les. 24/32. Ing. V. Subic, Ljubljana. Steska, 337. 148 CIMON IN PERO Skica. O. pi. 27/33. Prof. Mirko Subic, Ljubljana. 149 SY. IGNACIJ POD DREYESOM O. les. 23 5/14-5. Marija Gostic, Sostro pri Ljubljani. 150 PAR POD DREVESOM O. pi. na les. 22*5/13*5. Narodna galerija. 151 SADOVNJAK Skica. O. pi. 34/40. Narodni muzej, Ljubljana. 152 HIsA V NORMANDIJI Skica. O. pi. 24/31. D. sp. Ouezy, (Calvados). 82. Narodni muzej, Ljubljana. 31 153 KRAJINA Z DREVJEM O. pi. 16/19. L. sp. 26. 10. 82. A. Gaber. Ljubljana. 154 YRTNAR Pod. 20. Skica. O. pi. 28/22. L. sp. ... octobre 82. Ciril Subic, Ljubljana. 155 PRED LOYOM Pod. 22. O. pi. 87/66. L. sp. Georges Subic, Paris 83. Narodni muzej, Ljubljana. DS 1892, 387; Steska, 333. Razstavljena v pariskem salonu 1. 1883. 156 PRED LOYOM Skica za sliko. (Kat. st. 155.) O. pi. 40/32. D. sp. J. Subic, Ouezy (Calvados). Ouezy je kraj v Normandiji, kjer se je Jurij mudil v septembru in v oktobru 1. 1882 (pisma Hynaisu v ZUZ VII, 1927, 38 si., 160 si. ter pisma bratrancu z dne 31. 10. 1882 v LZ 1900, 431). 157 SKICA ZA SLIKO PRED LOVOM O. les. 38/25. Prof. Mirko Subic, Ljubljana. PRED LOYOM Perorisba, tus. 33/24. L. -sp. Jurij Subic, Pariz 83. Dir. Ivan Subic, Celje. 159 BRETONSKI KMET Skica. O. les. 26/16. M. Subic, Gospic. Steska, 337. 160 KRAJINA O. pi. na les. 34/41. Narodna galerija. 161 PARK Skica. O. pi. 32/25. Narodni muzej. 32 Skice in risbe janez Subic 162 STUDENCA Uustracija po S. Jenkovi pesmi Locitev za Stritarjev Zvon 1878, st. 17. Heliogravira po perorisbi. Dr. Milan Subic, Ljubljana. 163 sTUDIJA ZA ILUSTRACIJO JENKOVE PESMI LOcITEV Svincnik, papir. 27/13. D. sp. J. Subic. 164 UBEzNI KRALJ Uustracija po Levstikovi pesmi za Stritarjev Zvon 1878, st. 19. Heliogravira po perorisbi. Dr. Milan Subic, Ljubljana. 165 sTUDIJA ZA ILUSTRACIJO PESMI KNEZOV ZET Svincnik, papir. 21/12. LZ 1878, 256. Naroclna galerija. 166 sTUDIJA ZA ILUSTRACIJO SIROTA Svincnik, papir. 21/17. L. sp. Sirota. 167 sTUDIJI ZA ILUSTRACIJO ANGEL VARUH a) Akvarel, svincnik, papir. 16/11*2. b) Akvarel, svincnik, papir. 27/18. Naroclna galerija. Z 1879, 24. 168 NASLOVNI LIST ZA KNJIGO Kreda, papir. 33/21. Spodaj Jan Subic 1888. Narodna galerija. 169 ILUSTRACIJA GLAVE ZA ZVON Svincnik, papir. 12*5/19*5. Narodna galerija. 170 INICIALKA Z Svincnik, papir. 22/15. D. sp. J. Subic. Narodna galerija. 53 171 PAR V HISTORIcNIH NOsAH Akvarel, svincnik, papir. 16*5/12*5. Narodna galerija. 172 VILA JUTRANJICA Akvarel, svincnik, papir. 26/15. Narodna galerija. 173 ORFEJ IN EURIDIKA Lavirana risba, svincnik, papir. 15*5/15*4. Narodna galerija. 174 SLOVO Akvarel, papir. 24/14*5. Narodna galerija. 175 ALEGORIJA SREcE Akvarel, svincnik, papir. 55*2/25*5. Narodna galerija. 176 VITEZ, MENIH IN MRLIc Akvarel, svincnik, papir. 24*5/15*5. Narodna galerija. 177 NIMFA IN SILEN Lavirana risba. 22*5/17. D. sp. monogram J S 1888. Narodna galerija. DEKLE Z VRcEM Akvarel, lus, pero. 22*5/15*5. L. sp. J. Subic. Narodna galerija. 179 SKICI ZA SLIKO VPRAsANJE a) Skica, svincnik, papir. 24*5/16*6. b) Svincnik, tus, papir. 21/9*5. Sredi sp. J. Subic. Narodna galerija. 180 GROBAR Akvarel, svincnik, papir. 21/12*8. Narodna galerija. 34 181 GRsKI VOJAK Z ZENO Akvarel, svincnik, papir. 26*5/18*5. Narcxlna galerija. 182 sTUDIJI ZA SLIKO NA BALKONU (Kat. St. 71.) a) Svincnik, papir. 15/13. b) Isto. 17*3/11. Narodna galerija. 183 PROCESIJA V GRADEzU Akvarel, papir. 18/26*5. Narodna galerija. 184 AVDIJENCA PRI PAPEzU Akvarel, papir. 23*5/13*2. Narodna galerija. 185 DEKLE Z MACRO Akvarel, svincnik, papir. 17*7/8. Narodna galerija. 186 sTUDIJI ZA SLIKO PRODAJALKA SADJA a) Zenski akt. Crna kreda, papir. 30/21. D. sp. J. Subic. Narodna galerija. b) Zenski akt. Crna kreda, papir. 30/21. Narodna galerija. 18? SERENADA Svincnik, papir. 15/25*3. Narodna galerija. 188 zENA y HISTORIcNEM KOSTUMU Akvarel, papir. 25*8/13*5. Narodna galerija. 189 ORIENTALSKA MOsKA NOsA Akvarel, papir. 26/15. D. monogram JS. Narodna galerija. 35 190 MOz V HISTORICNI NOsI Akvarel, svincnik, papir. 25*8/15*3. L. sp. monogram JS. Narodna galerija. 191 BAYARSKA MOsKA NOsA Akvarel, svincnik, papir. 25*5/15. L. sp. monogram JS. Narodna galerija. 192 MOz V HISTORIcNI NOiSl Akvarel, svincnik, papir. 24*3/15. L. sp. monogram JS. Narodna galerija. 193 sTUDIJE ZA DEKORACIJE V STANOVSKEM GLEDALIscU V PRAGI L. 1881 a) Elegan. Svincnik, papir. 31/25*3. b) Dva elegana. Kreda, papir. 29/23. DS 1892, 148. Steska 323. 194 sTUDIJE ZA CIKLUS IZ sVEDSKE VOJNE V PRAsKI VODARNI IZ L. 1883 a) Moz v zgodovinski nosi. Crna kreda, papir. 45/35. c) D. sp. J. Subic Prag. b) Studija historicne draperije. Crna kreda, papir. 45/31. D. sp. J. Subic Prag. c) Studija rok s sabljo. Crna kreda, papir. 18/26. Moz v historicni nosi. Svincnik, bela kreda, papir. 43/31. D. sp. J. Subic. Narodna galerija. DS 1892, 193. 195 sTUDIJE IN SKICE ZA DELA V KAISERSLAUTERNU a) Studija sedece zenske figure. Svincnik, papir. 33/24. b) Studija sedece zenske figure v dra- periji, en face. Svincnik, papir. 35/24. c) Studije zenske draperije in pokrite zenske glave. Crna kreda, papir. 38/27. c) Sedec zenski akt. Crna kreda, papir. 38/26. d) Studija za figuro obrtnika. Crna kreda, papir. 38/26. e) Perzej. Oglje, papir. 55/27. D. sp. J. Subic. f) Kipar. Oglje, papir. 29/57. L. sp. monogram J S. g) Arhitekt Oglje, papir. 28/55. D. sp. monogram JS. 36 h) Umetna obrt. Oglje, papir. 58/26. D. v sredi monogram JS. i) Grb mesta Kaiserslautern. Oglje, papir. 40/40. Levo monogram JS 1888 j) Stiri umetnosti. Svincnik, papir. 18*5/21. k) Arhitekturni dekor. Tus, papir. 26/15*2. l) Konstantin in Teodora. Tus, papir. 21/11. m) 7 mitologicnih medaljonov. Svincnik in lavirane risbe, papir. 21/32*8. n) Osnutek za zaslon. Akvarel, svincnik, papir. 26/35*5. o) Dekoracija za steklen strop. Akvarel, svincnik, papir. 33/21. L. zg. narobe Jan Subic 1888, spodaj legenda k osnutku. Narodna galerija. DS 1892, 195. Steska 524. Jurij v LZ 1900, 671. 196 sTUDIJE IN SKICE ZA SLIKO V LJUBLJ. MUZEJU a) Skica kompozicije. Svincnik, papir. 21/33. b) Skica kompozicije Svincnik, papir. 21/30. c) Studija draperije za simbolicno figuro. Crna kreda, papir. 37/32. D. sp. J. Subic 1885. c) Studija klecece zenske figure. Svincnik, papir. 18/16. d) Sedeca zenska figura. Crna kreda, papir 23/17. L. sp. Klautern 8/7 1885. e) Studija sedece zenske figure v profilu. Svincnik, papir. 22/15. f) Studija zenskega poprsja in rok v profilu. Svincnik, papir. 26/15. L. zg. Wolpert-Strasse in Hammels Hause Trautchen Barengot bei Ge¬ org Stikla. g) Studija zenskega poprsja en face. Crna kreda, papir. 19/24. Narodna galerija. DS 1892, 244. 19? JANEZOV BRAT TINE PRI SLIKANJU CERKVE V BAKRU Svincnik, papir. 28/12. Narodna galerija. 198 LASTNI PORTRET Svincnik, papir. 13*5/10*5. D. 9/1 1885. J. Subic, spodaj Ich. Narodna galerija. 199 SKICA LASTNE PODOBE Oglje, papir. 25/22*5. Narodna galerija. 200 DOPRSNA PODOBA MOzA Akvarel, papir. 13*5/10*5. Narodna galerija. 201 DEKLE S KLOBUKOM Akvarel, papir. 10*5/6*5. D. sp. 28. Marz. Narodna galerija. 3 ? 202 DEKLE S KLOBUKOM, V PROFILE Akvarel, svincnik, papir. 15/10*4. Narodna galerija. 203 OTROKA Akvarel, papir. 12*8/9. Narodna galerija. 204 OTROKA Akvarel, svincnik, papir. 14/8*5. Narodna galerija. 205 OB POTOKU Akvarel, svincnik. 30/20*7. Narodna galerija. 206 PRAsKE BENETKE Akvarel, papir. 9/13. Narodna galerija. 20? KRAJINA V ZELENJU Akvarel, papir. 30/21. Narodna galerija. 208 ITALIJANSKA VILA Svincnik, papir. 10*6/15*5. Narodna galerija. 209 DREVO V KRAJINI Svincnik, papir. 14*5/11*5. Narodna galerija. jurij Subic 210 HOJA NA PLAVz Lavirana risba. 35/46*5. D. sp. Georg Subic 1875. Narodna galerija. Ta kompozicija je v poletnem semestru 1. 1875. prinesla Juriju na akade- miji prvo darilo (pismo z dne 24. 7. 1875 DS 1892, 339; LZ 1900, 37). 38 211 RAJA llustracije za Zvon 1878. Heliogravire po perorisbah. a) Begun (Zvon 1878, st. 5). b) Prisega (ist. st. 11). c) Na meji (ist. st. 1). c) Junak in dete (ist. st. 7). d) Poslanec (ist. it. 3). e) Junak in lastovka (ist. st. 13) Dr. Milan Subic, Ljubljana. 212 sTUDIJA ZA SKUPNI ZAJUTREK Akvarel, papir. 12/13*6. Narodna galerija. 213 PODOBA JURIJEVE GOSPODINJE Svincnik, papir. 42*4/29*5. D. sp. 13. juni 1879. Narodna galerija. 214 SKICA ZA DEKORACIJO STROPA V PARIsKEM ZABAVIscU Svincnik, papir. 27/20*5. L. sp. Jurij Subic 18. Narodna galerija. 215 PARIsKI ADVOKAT Lavirana risba, gouache, 19/15. D. sp. Jurij Subic, Pariz 1890. Notar Dr. Andrej Kuhar, Ljubljana. Steska, 337. 216 PISMO Tus, lavirana risba, papir. 14*5/11*5. Narodni muzej. 217 AVTOPORTRET SLIKARJA S HRBTA PRI SLIKANJU Svincnik, papir. 24/16*5. D. sp. Soubic genannt da Cadore Paris Place Pigalle 11. Narodni muzej. 218 PARIzANKA Tus, pero, papir. 18/11. Narodni muzej. 219 sTUDIJA Tus, papir. 13*5/7*5. Narodni muzej. 39 220 DOPRSNAPODOBA zENSKE SEDEcE V FOTELJU Svincnik, papir. 30/21. Narodni muzej. 221 PODOBA DAME Svincnik, papir. 30/21. Narodni muzej. 222 zENSKA GLAVA Svincnik, papir. 30/21. Narodni muzej. 223 PODOBA DAME V KLOBUKU Oglje, papir. 40/29. Narodni muzej. 224 PODOBA DEKLETA (model za Hynaisovo figuro Pomlad) Svincnik, papir. 30/21. Narodni muzej. 225 RISBA KRAJINE Svincnik, papir. 21/30. Narodni muzej. 226 sTUDIJE IN SKICE ZA DELO AVSTRO-OGRSKA MONARHIJA Y BESEDI IN SLIKI a) Zeleni Jurij. Gouache ,tus, papir. 15*5/19*5. b) Of relit. Akvarel, svincnik, papir. 18*5/18*5. c) Moz z brno. Gouache, papir. 15*5/10*5. c) Sv. Miklavz. Lavirana risba, papir. 14/16. d) Kovacnica. Akvarel, svincnik, papir. 23*3/24*5. e) Lov na polhe. Lavirana risba, papir. 17/25*5. 40 D O D A T E K janez Subic 227 KRONANJE MARIJINO O. pi. 196/106. Sturje na Yipavskem. Steska 321. 228 MAGDALENA O. pi. 82/76. D. sp. J. Subic. Franja dr. Tavcarjeva. Steska 322. 229 DAVID PRED SAVLOM Akvarel, papir. 26/31. Franja dr. Tavcarjeva. 230 SUZANA V KOPELJI O. pi. 55/22. Franja dr. Tavcarjeva. 231 VILA O. pi. 25*5/14. Franja dr. Tavcarjeva. 232 PAR NA BALKONU Akvarel, papir. 20/12. Franja dr. Tavcarjeva. 233 AKVAREL Akvarel, papir. 20/11. Ing. Stanko Subic. 234 PORTRET SESTRE MICE O., les. 36/27. Poljane, rojstna hisa. 41 235 PORTRET GE. HELENE cADEz O. pi. 75/59. L. zg. J. SUBIC 1880. Joze Demsar, Gorenja vas. Steska 326. 236 PORTRET GOSPODA JAKOBA CADEzA O. pi. 75/59. L. zg. J. Subic 1880. Joze Demsar, Gorenja vas. Steska 326. 23? PORTRET GE. ANE KALAN O. pi. 104*5/73*5. L. sp. j. Subic 1880. Ana Hafner, Skof ja Loka. Steska 326. 238 PORTRET GOSPODA JANEZA KALANA O. pi. 1045/735. D. sp. 1880. Ana Hafner, Skof ja Loka. Steska 326. 239 sTUDIJA BRADATE GLAVE O. pi. 39/27. In-g. V. Subic. 240 ITALIJANSKA KRAJINA O. les. 34/15-5. Narodni muzej. 241 DIPLOMA EDUARD ADT Akvarel, svincnik, papir. 56/41. Narodna galerija. jurij Subic 242 BET EE II EM SKI PASTIRcKI Pero, lavirana risba. L. sp. J. Subic comp., d. sp. 7. 11. 74. Ing. H. Uhlir, Ruda. 243 SYIRAJOcI ANGEL Svincnik. papir. 43/25. Prof. Mirko Subic. 244 sTUDIJA 2ENSKEGA AKTA Studija za okras v Schliemannovi palaci v Atenah. Svincnik, papir. 44/29. Prof. Mirko Subic. 245 sTUDIJA KODROLASE GLAVE ZA MAGDALENO O. pi. 54/44. Prof. Mirko Subic. 246 PORTRET GE. EVGENIJE LUKANC O. pi. 76/58. Ga. Lukanc, Ljubljana. 247 GLAVA DEKLETA O. pi. 42/35. Ciril Subic. 248 LASTNI PORTRET Perorisba, papir. 12/7. Prof. Mirko Subic. 249 SKICA ZA PORTRET GE. FRANJE DR. TAVcARJEVE Svincnik. papir. 36*5/25*5. Dr. Milan Subic. 250 GLAVA ZA SLOVANA Gouache, papir. 16*5/32*5. D. sp. Jurij Subic. Poljane, rojstna hisa. 43 janez Subic 47 f) 3 skice na pauzirni papir. Levo za sv. Marjeto, v sredi za sv. Marjeto, desno za sv. Jozefa. Spomeniski urad. 48 o) Studija glave za figuro levita. O. pi. na karton. 39*5/32*5. Joze Aljancic, Kranj. p) Studija glave za figuro levita. O. pi. 39/30. Dr. Ivo Subic, Celje. r) Studija glave za figuro duhovna za sv. Martinom. O. pi. 35/17*5. Dr. Fran Kimovec, Ljubljana. s) Pet studij otroskib glavic za figuro otroka v narocju zene. Svincnik, papir. Narodna galerija. 61 j) Studija zenskega akta za figuro sv. Marjete. Svincnik, papir. 17*5/20. Narodna galerija. jurij Subic 64 k) Studija za skupino bolnika, spodaj druga studija. Svincnik, papir. Narodni muzej. l) Stiri skice za kompozicije. Narodni muzej. m) Skica kompozicije. Narodni muzej. n) Skica kompozicije. Narodni muzej. o) Studija akta za figuro sv. Roka. Narodni muzej. p) Skica celote. Narodni muzej. 65 d) Tri skice za medaljone. Gouache, papir, tus. Narodni muzej. 44 Pod. i. Janez Subic: Sv. Notburga Pod. 2. janez Subic: Sv. Martin ozdravlja bolnico Pod. 3. Skupina bolnice. Detajl s slike Sv. Martin ozdravlja bolnico Pod. 6. Jurij Subic: Sv. Barbara in sv. Blaz Pod. 7. Janez Subic: Sv. Barbara Pod. 8. Jurij Subic: Sv. Radegunda Pod. 9. Jurij Subic: Sv. Kozina in Damijan Pod. 10. Jurij Subic: Kamenjanje sv. Stefana Pod. 11. Jurij Subic: Skica za stropno sliko Povelicanje sv. jakoba Pod. 13. Jane/. Subic: Portret bratranca Lvana Pod. 16. Jurij Subic: Alegorija Zgodovinoznanstva y Narodnem muzeju. Pod. 17. Janez Subic: Srednji del alegoricnega friza v Pragi k?4erfe. >v£.:-- ; /- ’■'■• • f-s Pod. 18. Janez Subic: Rimska krajina z anticnim torsom Pod. 19. janez Subic: Pismo Pod. 20. Jurij Subic: Yrtnar Pod. 21. Jurij Subic: Y ateljeju Pod. 22. Jurij Subic: -Pred lovom \ / s ;<■ ' i m . *i _ ji . / V / / / TISKALI J. BLASNIKA NASL., UNIVERZITETNA TISKARNA IN LITOGRAFIJA D. D. V LJUBLJANI ODGOVOREN L. MIKUS • \