uvodnik branka rotar pance Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo branka.rotar-pance@ag.uni-lj.si Jubilejno 25. obletnico izdajanja revije zaokrožuje 33. številka Glasbenope-dagoškega zbornika Akademije za glasbo v Ljubljani. V četrt stoletja je re-vija v slovenski in mednarodni prostor prispevala bogat fundus znanstve- nih prispevkov z različnih področij in tematik glasbene pedagogike ter z njo povezanih ved. Tudi pričujoča številka vsebuje bogato paleto prispevkov, ki so uravnoteženo zastopani na treh področjih: glasbeni pedagogiki, kompoziciji in glasbeni teoriji, muzikologiji. Prispevka s področja glasbene pedagogike vklju- čujeta mednarodno raziskovalno dimenzijo, ostali prispevki pa so usmerjeni v slovensko glasbeno ustvarjalnost, razvoj slovenske glasbene terminologije ter zgodovino slovenske glasbene pedagogike. K ozaveščanju bralcev o novoizda- nih delih prispeva recenzija knjige, s katero je UL Akademija za glasbo zaklju- čila praznovanje 80-letnice delovanja. Raziskovalno delo, ki ga na njej v okviru doktorskih študijskih programov opravljajo mladi raziskovalci, je zaključeno z javnim zagovorom doktorske disertacije in podelitvijo najvišjega znanstvenega naziva. Za raziskovalno področje ustanove ima javni zagovor doktorske diser- tacije enak pomen, kot ga ima na umetniškem področju koncert na odru na- jeminentnejše dvorane. V reviji to obeležimo z objavo izvlečka doktorske di- sertacije, ubranjene v času med izidoma predhodne in nove številke. Zaradi epidemioloških razmer je bila tokrat predstavljena disertacija prvič javno ubra- njena prek aplikacije Zoom, kar je predstavljajo tudi poseben zgodovinski mej- nik na doktorski študijski smeri Glasbena pedagogika. Na UL Akademiji za glasbo se doslej ni namenjala večja pozornost kako- vostni rasti pedagoškega izobraževanja in praktičnega usposabljanja instru- mentalistov in pevcev – bodočih učiteljev v vertikali glasbenega šolstva na Slovenskem. Doseganje kompetenc in učnih izidov pedagoškega izobraževa- nja na področju pihalnih instrumentov prva raziskuje Karolina Šantl Zupan. V prispevku »Pedagoška praksa in pedagoške kompetence v procesu izobra- ževanja prihodnjih učiteljev pihal« tako v teoretičnem delu kot v raziska- vi povezuje in primerja praktično izobraževanje na matični ustanovi z med- narodnim okoljem. Kompleksnost pedagoške prakse in razvoja pedagoških kompetenc predstavlja skozi stališča študentov in profesorjev. Predstavljeni izsledki predstavljajo neposreden izziv za podobne raziskave na drugih viso- košolskih instrumentalnih in pevskih smereh, pri čemer velja v nove študi- je kot udeležence vključiti še zaposlovalce iz celotne vertikale glasbenega iz- obraževanja. Uvodnik ◆ Editorial https://doi.org/10.26493/2712-3987.16(33)9-11 g la sb en o pe d ag o šk i z bo r n ik ◆ le t n ik 16 ◆ št ev il k a 33 10 Tema glasbene ustvarjalnosti osnovnošolcev je prvo raziskovalno podro- čje, ki ga je na Slovenskem predstavila in v doktorski disertaciji l. 1987 ubranila nestorska slovenske didaktike glasbe Breda Oblak. V naslednjih desetletjih je s svojimi prispevki, objavljenimi tudi v naši reviji, spodbudila raziskovalni inte- res za preučevanje področja glasbenega ustvarjanja v osnovnošolskih kurikulih in pedagoški praksi tudi v mednarodnem regionalnem okolju. V tem konte- kstu nov raziskovalni prispevek predstavlja črnogorska avtorica Jelena Marti- nović Bogojević z delom »Glasbena ustvarjalnost v osnovnošolskih učnih na- črtih za glasbeno vzgojo v Črni gori in Sloveniji«. »Analiza kompozicijskega stavka Alojza Srebotnjaka v orkestralni sklad- bi Slovenica« Tilna Slakana predstavlja inovativen analitični vpogled v obrav- navano glasbeno delo. S poglobljeno sistematično analizo avtor prispeva k novi osvetlitvi celotnega Srebotnjakovega ustvarjalnega opusa in spodbuja k nadalj- njim raziskavam kompozicijskih elementov, značilnosti glasbenega izraza in pristopov pri obdelavi tematskega gradiva v drugih skladateljevih delih. Razvoj slovenske glasbene terminologije je izzivajoča tema v času, ko glo- balizacija vpliva na vsa umetniška področja in smo priče izredno hitro razvi- jajočih se tehnologij ter njihove uporabe tudi na glasbenem področju. Svoja razmišljanja in pogled na nastanek in oblikovanje posameznih glasbenih poj- mov v preteklosti ter na problematiko oblikovanja in uvajanja novih sloven- skih terminov na glasbenem področju predstavlja Andrej Misson v prispevku »O glasbeni terminologiji pri pouku glasbene teorije in kompozicije«. Goto- vo bo bralce spodbudil k lastnemu razmišljanju in predstavitvi pogledov na ra- zvoj slovenske glasbene terminologije ter s tem prispeval k novim strokovnim in znanstvenim razpravam. »Kitarske šole slovenskih avtorjev od Adolfa Gröbminga do Stanka Pre- ka« so tretji prispevek Branislava Rauterja, objavljen v naši reviji. Tokrat se je usmeril na področje slovenskih kitarskih šol ter učbeniških gradiv, izdanih med letoma 1925 in 1950. V tem obdobju je bilo delovanje glasbenih učiteljev še izrazito polivalentno. Predstavljeni izsledki poglabljanja v zgodovino slovenske glasbene pedagogike spodbujajo k nadaljnjemu raziskovanju, kako so avtorji takratnih glasbenih učbenikov in priročnikov, kot sta bila npr. Adolf Gröb- ming in Stanko Prek, interdisciplinarno povezovali svoja glasbenopedagoška znanja in umetniške izkušnje na različnih predmetnih področjih. Anja Ivec obravnava »Glasbeno delovanje Heriberta Svetela v Ljublja- ni«. Ob predstavitvi njegove življenjske poti ter glasbenikove vpetosti v de- lovanje kulturnih društev Slavec in Sloga orisuje širše kulturno-umetniško in družbeno dogajanje, ki je vplivalo na Svetelov profesionalni in osebnostni raz voj. Ob jubileju UL Akademije za glasbo je izšla knjiga Darje Koter z nas- lovom Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani – 80 let: 1919−2019. Obsež- no delo, ki je plod avtoričinega večletnega raziskovanja ter hkrati prvenstve-