Stane: Za celo leto.....K 20 — za pol leta......< 10'— za Cetrt leta.....« 5"— za 1 mesec......« 170 Posamezna Stevilka 60 vin. UredniStvo in upravniStvo je v Ptuju, Slovcnski trg 3 (v starcm rotovzu), pritlicje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik. proraiiin. Ni mu prav, da so se izdatki znizali od 13 miljonov na 3 nriljone. Pogovorimo se odkrito. Res je sicer, da Ptuj potrebuje vodovod, elektriCno razsvet-ljavo in dobro kanalizacijo. Glede elektriCne razsvetljave so naCrti napravljeni od preje. Pred par tedni od roestnega sosveta izvoljeni posebni odsek je tudi ze stopil v stike s falsko elektrarno in je njegova naloga, da ukrene tekoni Casa vse potrebno za uvedbo elektriCne razsvetljave itd. pri nas. Kar se tiCe ostalih naprav, paC vsakdo ve, da se potrebni materijal sploh ne more dobiti. Razven tega bi bile cene tako straSne, da bi jih mesto sedaj ne zmoglo. Dvignil bi se vihar nevolje, Ce bi mest-ni sosvet sedaj obremenil mestne prebivalce se z novimi 11. miljoni. To ve tudi dopisnik „Napreja", kakor to ve itak vsak poznavaloc razmer. SocialistiCni pisec pa je namenoma za-hrbten. Imel je dovolj prilike v proracunskem odseku in pri proraCunski seji uveljaviti svo-je zahteve. ProraCun je bil sprejet soglasno. DotiCnik bi zabavljal Se mnogo huj&e za hrbtom, 6e bi se bil sprejel proraCun za 13 miljon kron izdatkov. Se poznamo ! „Dr. Tone-ta" je clan ptujske socialistic e organizacije prosil, da mu napravi proSnjo za podelitev pravice izvajanje go-stilne v Panonski ulici Stev. 6. ZaproSeni je tej zelji rad brezplaCno ugodil. Kljub opetovanim prosnjam socijali-stiCnega Clana pa dr. Tone njemu ni oblju-bil pri seji sosveta glasovati zanj, ker bi bilo to proti-socijalno dejanje. Doticnik ima namrec itak sluzbo, ki mu da dobro eksistenco a malo dela. V pisarni napravljena prosnja praviCno misleCega sosvetnika ne sme ovirati, da pri Nekaj iz mojega zivljenja. PiSe M. Hupfensteiner. Dali so me stariSi uCit cevljarstva pri nekem bogatem mojstru v Q . . . Dolga so bila Stiri leta u6enjain grenka tudi, aprestal sem jih vendarle. Delal sem Se kakih pet mesecev pri svojem mojstru, kot pomoCnik. Pri vaakem delu je treba Cloveku izkuSnje, katero si pa Clovek sCasoma pridobi. Tudi CevljarCek mora delati in videti vsakovrstne Cevlje, da je dober in obiskan mojster. — V to svrho mora po svetu, ker ravno v Sirnem in dalj-nem svetu Clovek najveC vidi in sliSi, kar mu zelo koristi, Ce ne prej ko v sedmih letih. Tako sem sklenil, da se podam s culico po svetu, da se v svojem delu Se bolj izurim. Poslovil sem se od mojstra, ki mi pri odbodu stisne nekaj okroglega v roko in se podam domov k stariSem, katerim sem naznanil, da grem na rajzo. seji objektivno sodi. To mora doticnik vedeti, ker je to skusil na lastni kozi. Naj sporoci to piscu „Napreja", da se potem ne bo hu-doval po Casopisih nad pristaSi JDS in zla-sti ne na dr. Tone-ta. Teika Cloveku ni zemlje odeja, vzemejo vsebi- ganjcnc moci. Dr. Prcleren. Tezko je pisati nekrolog v spomin mozu, kremenitemu znaCaju, kakor je bil predkrat-kim umrli Solski ravnatelj pri Mali Nedelji, gotpod Simon Cvahte. NemSki pesnik Schiller pravi, da ima cudnost svoje junake kakor slava in sreCa. Ta g. Simon Cvahte je bil junai Cudnosti in kreposti v pravem po-menu te besede, ceravno se ni dosti citalo o njem in o njegovem tihem delovanju po casopisih in se ga ni slavilo po shodih in zborovanjih. Ko sva pred veC kakor 50 leti poseCala gimnazijske klopi v mariborski gimnaziji, ka-mor naju je uaoda zanesla in zelja ukagolj-ilva kaca, kakor poje n«5 decili pevec prvak : sva se seznanila in osebno sprijateljila. To prijateljstvo je trajalo do njegove smrti, ce tudi so se razmere tako predrugacile, da sva se jako redko krat osebno videla. On gimnazije sicer ni dovrSil, ker ga je vojaSka sluzba prisilila pretrgati svoje Studije. Po koncani triletni vojaSki sluzbi posvetil se uciteljstvu, in prav je storil. Ucitelj je v ta-kratnih casih lahko veliko vec koristil svojemu narodu, kakor drugi intelegent z viSjo izo-brazbo, ce je le bil tako kremenitega in po-Stenega znacaja, kakor je bil ravno umrli g. Simon Cvahte. Pri Mali Nedelji sluzboval je nad 35 let in vzgojil toraj ve6 kakor eno generacijo v narodnem duhu. Drugi njegovi tovariSi si izbirajo kakor hitro postanejo definitivni zdajto, zdajano mesto, ter si mislijo s tern samo udobnost svojega zasebnega zivljenja pove6ati. — Gr. Simon Cvahte v svoji skromnosti ni hotel „Hodil bom kake dve leti", sem jim re-kel „in potlej se vrnem domov." Dali so mi veliko dobrih in lepih naukov denarja pa nic. In ravno zadnjega je cloveku pri potovanju najbolj potreba. Bil je lep pomladanski dan, ko jo krenem iz domace vasi na glavno cesto. — Kam in kako, tega sam nisem dobro vedel. Bom pac Sel kar naprej, sem si mislil in ce pridem do kakSnega vecjega trga ali mesta, bom pa pri cevljarskih mojstrih po-vpraSal, ce potrebuje kakSnega pomo6nika. Denar, katerega sem si prihranil za pot, sem skrbno hranil in le tedaj sem si kupil sam ka) za jesti in piti, ce ze na nobeden nacin nisem mogel dobiti kako drugaCe — brez denarja. — Spal, vecerjal in zajuterkval sem na „ferpnegsStacijonih", kosil sem pa v razliftnih hiSah usmiljenih ljudij. Za zejo pil sem vodo, katere je dovolj na svetu. Na parnah sem tudi veckrat spal in to tembolj, ker so bile no&i po letu tople in ker se da v senu tako sladko pocivati. kompetirati na drugo udobnejSo mesto, Ceravno je tudi imel se ozirati na vzgojo svo-jih otrok, ktere nikakor ni zanemarjal. To mu jaz Stejem v ne malo zaslugo. Pri Mali Nedelji si je z svojo prijaznostjo in postrez ljivostjo pridobil zaupanje in spoStovanje vseh poStenjakov. Lahko se rece, da ni imel osebnega neprijatelja, Ce tudi je bil vselej in povsod pristaS napredne stranke. Druga ne manj vazna zazluga umrlega pokojnika je ta, da je vzpodbujal talentirane mladeniCe k obisku srednjih Sol, ter s tern pripomogel Siriti kroge nase intelegena. Take talentirane mladeniCe je privatno poduCeval v nemScini, ker je bilo to potrebno za vzpre-jemni izpit v srednjeSole po takratnih Solskib postavah, a racunil ni nicesar za to, dobro vedoc, da bi to znabiti oplacilo roditelje do-tiCnih uCencev, ki so itak imeli potem vedje stroSke, ko so dali fanta v srednje Sole. Zivimo v dobi strastnih razrednih borb, v dobi krutih stranbarskih nasprotstev in ljute socijalne bojevitosti inupornosti, ki se objestno ob prsi tolCe in venomer krici, ceS vse kolesa obstoje, ce se tvoja moc upre. Zalibog, da se pri tern porabijo oziri na skupnost in celoto. Umrli g. naducitelj ni silil nikdar v ospredje ter se je zadovoljil z vlogo, militeS gregani. Prizadeval pa si je kot tak storiti zmiraj svojo dolznost ter je v prvi vrsti uvazeval celoto, potem Se le posa-mezne dele. S tern je narodu in ugledu svojega stanu vec koristil, kakor marsikateri radikalec in vrocokrvnez. Lahka mu bodi zemljica ! Ohranimo mu blag, Casten in trajen spomin ! Dr. B—n. Gospodarstvo. »••••................•.....................................i Sadjarska organizacija. Porocal pri sadjarski anketi dne 8. fe-bruarja 1920 v Ljubljani vin. inStruktor Zupanc. Tako sem prepotoval jedno poletje in blizala se je jes6n. Precej vroce je Se bilo. Sadja sem dobil zelo dober kup. Enkrat s palico med veje in imel sem zrele jabolke na tleh. Pozno popoldan sem tako korakal precej utrujen proti mestu N. Pri nekem kmetu dobil sem nekoliko veCerje in ob kakih jed-najstih spravim se grozno utrujen na pod v krmo. Noge so me bolele, kajti imel sem krvave zulje in po vrhu Se po Cisto nepo-trebnem „volka." Ni se mi ljubilo razpravljati, ampak sezul sem samo Cevlje in se tako obleCen vlezem v krmo. Zaspal sem takoj. Ob treh zjutraj mo zbudijo mlatiCi. Vstal sem, se obul in tako odSel iz krme, da me mlatiCi niso videli, kajti ti ljudje navadno radi zba-dajo CevljarCke, kar sem sam vedel iz izkuSnje. PoCasi sem korakal proti mestu Se jedno uro oddaljenem. Hotel sem priti do njega ob kaki Sesti uri zjutraj. In tako se je tudi zgodilo. Med potjo Sadjarstvo je brez dvoma ena najvaz-nejSih postranskih panog naSega kmetijstva, saj stoji v Stajerskem delu naSe Slovenije priblizno 6 rnilijonov sadnih dreves in se je tam v predvojni dobi letno izvazalo povpree-no 900 do 1000 vagonov sadja. Sli6ne bodo 8adjarske razmere tudi v drugih deliti Slovenije. |T celi Sloveniji pa potrebuje sadjarstvo v vsakem oziru izpolnitve. To izpopolnitev je mogoca le v smotre-ni sadjarski organizaciji. Do sedaj ne more biti o kaki sadjarski organizaciji pri nas go-vora, saj razven par lokalnih sadjarskih dru-Stev nimarno ni6, kar bi spadalo v to pod-rocje. Sadjarsko organizacijo bi kazalo izvrSiti v treh smerih, ki so : 1. pouk o sploSnem sadjarstvu in s&dni uporabi, 2. pomnozitev sadnega raaterijala, 3. izboljSanje sadne uporabe. Prva smer naj bi pripadala slovenskemu sadjarskemu druStvu, ki bi se naj v ta na-men ustanovilo. Drugo smer naj bi zasledovale drevesni-carske zadruge in tretjo organizacije sadne uporabe. Prva omenjena organizacija se naj osnu-je na podlagi druStvenega zakona, druga dve pa na podlagi zadruznega zakona. Slovensko sadjarsko drustvo naj ima svoj sedez v Ljubljani, da ima vodstvo druStva vedno stike z vlado, oziroma s kmetijskim poverjeniStvom. Namen slov. sadj. druStva naj bo : 1. pospeSevati pouk o sadjarstvu in upo* rabi sadj a; 2. izdajati spise sadjarsko vsebine in drustveno' glasilo, ter ustanoviti druStveno knjiznico ; 3. zbirati snov za zgodovino slovenske-ga sadjarstva ; 4. gojiti sadjarsko statistiko in poroee-vanje o sadni letini in drugih pojavih ti6o-cih se sadjarstva ; 5. gojiti spoznavanje sadnih vrst, med temi tudi lokalnih; 6. odlocevati pri izbiranju za naSe razmere prikledmih sadnih vrst; 7. posredovati nabavo cepicev in sadnega semenja; 8. prirejati sadne razstave in sadne sejme; 9. prirejati poucne izlete ; 10. proueevati sadne Skodljivce in pokon-eevanje teh: 11. podpirati sadjarske poizkusnje ; 12. pospesevati ustanovitev drevesnicar-akih in sadjarskih zadrug; 13. pospeSevati sadjai"stvo na Solskih vrtih. ustanovitev vzornih nasadov in izbero matic-nih dreves z ozirom na dobavo semena in cepicev; 14. prepreciti nereelno trgovino s sad-nim drevjem; IB. baviti so s vprasanjem carine in to- nisem srecal skoraj nikoga, dozel me pa sploh ni nobeden. V mestu je ze bilo precej zivahno. PestopivSi most, pridem na majhen trg in srecajo me pekarcki, ki raznaSajo sveze pecivo in pa 6evljarckiscevlji, Skorni in Stilletni. Malo cudno se mi je zdelo, da je vsak, ki me je srecal, obstal in se skoraj na glas smejal. — Vraga, kaj sem danes tako cuden in smeSen, da se mi posmehujejo, sem si mislil. Sem vendar takSen kakor vsak dan in Se nikdar se mi ni nikdo posmehoval. Cim bolj je slo proti sedmim in pol os-mim, tern bolj so ostajali otroci za monoj in se krohotali. Grabila me je jeza in vedel bi bil le rad, kaj je na meni tacega. Ogle-dujem in ogledujem se, a naSel nisem nicesar. „Glej ga, glej ga, kakSni je zadej! 8 kurami se je menda tepel", tako so upili paglavci. Kaj pa, ko bi jaz imel kako liSo na hrbtu, mi je Simelo v glavo in takoj stopim y prvo vezo, kjersleeem suknjo injoogledam na hrbtu. 0 prjmaraha! Groin in pojata ! — Na hrbtu suknje so se poznale dve strti jajci. Rumenjak in belak sta se lepo daleo na okoli _ 2 — vornine za sadne izdelke in sadno dreyje; 10. staviti pritnerne prodloge vladi itd-Da doseze druStvo svoj namen, bi mo- ralo : 1. dobivati letno primerno drzavno pod-poro ; 2. razviti zirahno agitacijo za pristop in 3. pridobiti v vsakem zupnijskem ali Sol-kem okoliSu primernega izkuSenega zaupni-ka, ki bi smotreno podpiral cilje druStva. Kar se ti6e druge smeri sadjarske organizacije, to je pomnozitev sadnega materijala, ki bi naj pripadala drevesnicarskim za-drugani, je pripomniti, da je bilo v predvojni dobi drevesnicarstvo v nekaterih krajih ze precej udornaeeno, posebno pri kme5kem na-raScaju. StariSi so prepuScali svojim sinovom del njive za vzgajanje drevesc, ki so jih, kar jih ostalo crez lastno potrebo, prodajali drugim. Na ta nacin se je priklonilo kmecki naraSeaj k domaci grudi in okrepilo veselje do sadjarstva. Vojna doba je tudi tu neugodno po-segla vmes. Te male drevesnice so vecinoma zginile. Kar je pa bilo kje ze udomacenega, se lahko a primernim poukom zopet obnovi in spravi na zadruzni podlagi v obce korist-no smer. Drevesnicarske zadruge naj bi se bavile po navodilih strokovnjakov s skupnim pride-lovanjein in s skupno prodajo sadnih drevesc. Tretja smer sadjarske organizacije pa naj bi se barila z izboljSanjem sadne uporabe. V ta namen je potrebna ustanovitev sadjarskih zadrug, ki bi se bavile: 1. s skupnim razpecavanjem svezega sad-ja in sadnih izdelkov ; 2. s skupno napravo sadjevca in brez-alkoholnih pijae ; 3. s suSenjem sadj a in 4. z izdelovanjem drugih raznovrstnih sadnih izdelkov. Da bi pa bil tern zadrugam obstoj zasi-guran, bi moralo biti velikopotezne in imeti svoj sedez blizu prometnih sredisc. Nadalje bi morale imeti dobro strokovno in trgovsko izobrazeno vodstvo. * * *• Zamenjavanje kronskih bankovcev avstro-ogrske banke za kronsko dinarske bankovce. Z zamenjavanjem se zacne pri nas dne 16. le-bruarja t. 1. Zamenjavali !se bodo bankovci Avstro-ogrske banke po 20," 50, 100 in 1000 K, ki so pravilno kolkovani. Te bankovce bodo po vsej Sloveniji zamenjavali daveni ura-di, in sicer vse Stiri vrste kronskih bankovcev, le ljubljanska dva da vena urada samo bankovce po 20, 50 in 100 K. Tisocake bo zamenjavala v Ljubljani samo financna de-zelna blagajna na Krekovem trgu. Tudi po-druznici Avstroogrske banke v Ljubljani in Mariboru bosta sprejemali v zaineno, pa samo bankovce do 20, 50 in 100 kron. Od 1. februarja t. 1. dalje so novi bankovci Narod- razmazala, luScine so se pa drzale suknje kakor pecat. Zvecer, ko sem se ves utruden vlegel v slamo, vlegel sem se tudi na dve jajci, a zapazil nisem radi utrujenosti. Kaj sem si hotel! Suknje nisem mogel vec tako oble&i, ampak zgrnil sem jo eez roko in jo mahal po najbolj temnih stranskih ulicah do vode, kjer bi si bil suknjo osnazil. Toda s tern, da sem nesel suknjo na roki in jo mahal v rokavih, priSel z deza pod kap. Srajca moja je bila vse druga nego srajca. Umazana je bila tako, da clovvek ni spoznal, ali je bila nova, bela ali siva, ali kakSna. Na lahtih bila je strgana in kazal sem radovodnemu obcinstvu svoje potolcene lahte. Zopet so se mi smejali in me imeli za malo prismukjenega, ker nosim sukno v roki in kazem 6rno srajco. Toda kmalu sem se spravi 1 iz mesta in priSel do vode, kjer sem ribal in drgal suknjo tako dolgo, da se ni ni6 vec poznalo. Potlej sem se pa vlegel obleoeu na prod in kazal hrbet ljubemu solncu, da bi ga posuSilo ; lezal in grel sem se kakor martincek. ne banke SHS sploSno zakonito plaSilno sredstvo v celem kraljestvu, tako, da se z njimi placujejo polnovelja^nc vse obveznosti, dogovorjene v kronah ali dinarjih. Upnik ni-ma pravice zahtevati od dolznika placilo v kronskih bankovcih Avstro-ogrske banke ah v dinarskih bankovcih Narodne banke kra-ljevine Srbije. Vsakdo mora vzeti za placilo nove kronsko-dinarske bankovce. Dne 15. marca t. 1. prenehajo biti kronski bankovci Avstro-ogrske banke po 20, 50, 100 in 1000 K pri nas sploSno zakonito placilno sredstvo. Ostanejo pa Se nadalje v prometu kronski bankovci po 1, 2 in 10 K. Ti se bodo vzeli pozneje iz prometa. — Delegacija ministrst-va financ za Siovenijo in Istro v Ljubljani. Razdelitev veleposestev. Beograd, 17. (Iz-virno porucilo.) Regent je podpisal ukaz o ekspropriaciji veleposestev v drzavne in ko-munalne svrhe in v korist zgradbe uradni-Skih in delavskih his. Preskrba Slovenije 8 sladkorjem. Odsek za prehrano objavlja: Radi nepricakovane slabe produkcije v domacih sladkornih tovarnah bo dobila Slovenija samo Se enkrat majhen kon-tigent domacega sladkorja. Ta kontingent je sicer ze odkazan, vendar ga doslej Se ni bilo inogoce prevzeti, ker je manjkalo gotovino za placilo kupnine. Cim bo gotovina na raz-polago, pride ta sladkor in se bo razdelil so-razmerho na posamezne okraje. Ker je, kakor receno, odkazan le majhen kontingent, bo priSla na posameznika le mala kolicina. Prebivalstvo bo treba odslej preskrbovati a sladkorjem, ki se bo uvozil v prosti trgovini iz inozemstva. Trgovski krogi v Sloveniji so se ze zaceii zanimati za uvoz sladkorja. Tako bo ljubljanska tvrdka Anton Krisper Co-luniale (imejitelj g. ravhatelj Lilleg) koncem tega meseca, ali pricetkom marca dobila iz Trsta 40 vagonov amerikanskega sladkorja, ki ga bo v sporazumu z odsekom za prehrano razdelila na Kranjskem in KoroSkem. Ce-ria temu sladkorju bo 35 do 40 kron za en kilogram. Na drugi strani dobi zveza slo-venskih trgovcev v Celju ta mesec 20 vagonov sladkorja iz (JehoslovaSke in s posredo-vanjein tvrdke Anton Krisper 20 vagonov amerikanskega sladkorja iz Trsta, ki se bo razdelil na Stajerskem in v Prekmurju. — Oena temu sladkorju bo 35 do 40 kron za en kilogram. Tudi za naprej bodo morali tr-gove'i s sodeiovanjem denarnih zavodov do-bavljati sladkor iz inozemstva, dokler ne bo domaca produkcija tolika, da bo krila potrebo domafiega prebivalstva. Dobava sladkorja iz inozemstva dandanes ni lahka, temve6 za-deva na najvecje te2koce. Radi visoke tuje valute je seveda tudi cena sladkorju tako visoka. Dopisi. Franc Pihler f. Zopet nam je pobrala smrtna kosa enega iz naSih vrst. Dne 15. svecana opoldne je zatisnila ledena roka, smrtnega angelja trudne o6i g. Franju Pih-lerju, davenemu kontrolorju. V zivljenju je bil tih in skromen, a red, zelo rad vesel in dvotipen. Se raje je imel veselo druzbo. Kdor ga je poblizje poznal, ga je vzljubil. V Ptuju se je Se ie zadnji cas zopet lotil politicnega dela. Bil pa je marljiv politiCen delavec v svojih mlajSih letih. Zato so ga avstrijsko oblasti predstavljale iz kraja v kraj. KomSj si je ustvaril dom v jednem kraju, ze so mu doposlali potni list za drugo mesto. Nikjer niso hoteli moza, ki je ljubil svoj alovenski narod, ki ga je branil ob vsaki priliki. Tako je prepotoval Brezice, Celje, Radgona, Slo-venjigradec in Se nekaj manjSih krajev. V decembru 1. 1916 je bil premeScen na Ptuj. Bolehal je ze vec let na hudi sreni napaki. Vojne razmere o privatnem zivljenju, napor-na siuzba v uradu, vse to je popolnoma osla-bilo njegov itak rahel organizem. Mocen pre-hlad je povrocil Spansko bolezen, ki ga je 7. svecana priklonila na postelj, s katere ni vec vstal. Rodbina je izgubila dobrega so-proga in oceta, stanovski tovariSi odkritega 3 — m dobrega prijatelja, a drzava do skrajnosti r^stnega uradnika. Blag mu spomin ! Uradniki davfcne oblasti darovali so mesto i nca umrle tovariSa g. Pihlorju znesek 70 |K za CMC. Zahvala. Dne 15. f'ebruarja t. 1. je na-jtial gospod Mikuletic v gostilni Zupancic ob priliki proste zabave uciteljiSnikov iz Mari-tbora za druzbo sv. Cirila in Metoda znesek ifeO K. Tern potom se zahvaljuje podpisani odbor V8em darovateljem in pozivlja ob eneni Se na intenzivnejSe nabiranje milodarov, posebno v sedanjern easu, ki nam preti nevar-nost, da nam postaljanci naS dedni sovraz-nik na tisoCe naSih otrok. Dokler niso zdru-2eni vsi bratje z nami, ne smemo mirovati, ker delo ni kon6ano. Pozivljajo se toroj vsi bicz razlike, stanu in miSljenja, da vsak po-areti vso svoje moci delu in nabiranju pri-spevkov, ker brez dela in zrtov ni zmage. Odbor. Cez mlinarje se kmetje pritozujejo, da si vkljub vladni naredbi poleg denarnega pla-cila obdrzijo 5e po 30% teze oddanega zrnja. Nadalje nekateri mlini ne privoScijo kmetom prvovrstne bele moke, ampak nalaSft meSajo iino moko s slabSo in potem to meSariico da-jejo kmetom za najboljSi izdelek. TakSno ravnanje mora ozlovoljiti ljudi in pozivamo poklicane oblasti, da napravijo red, ako ga no6ejo napraviti mlinarje sami. Na puranovem vefieru v gostilai g. Do-stala „pri Zamorcu" se je nabralo za obrarnbni sklad 50 K. Vaem darovalcem pri-srcna hvala. Velik poiar v Novi vasi pri Markovcih. V cetrtek dne 19. februarja 1920 jo nastal silen pozar v Novi vasi pri Markovcih. Pra-vijo, da se je klatil v okolici en potepuh, ki prehoceval po raznih parmah. Gotovo si je prizigal svojo pipo in pri tern zanetil ogenj. Zgorelo je 11 his. 0 nesreci bomo se natane-neje porocali. Dijak za8trupil dijaka. 16 letni uciteljiss-riik Mirko Perko je izvabil tovariSa Antona Budina 17 letnega dijaka realne gimnazije v Ljubljani na izprehod v okolico. Tu mu po-nudi zavitek ala&cic, katere je Budina zavzil. Na potu domov mu jo postalo alabo. Dijak je oblezal ob ceati. SlaSciee bile so zastrup-Ijene. Dijaka so prepeljali z re&ilnim vozom v iiolnico, toda resitve zanj ni bilo vec. Po-vedal je samo Se, da inu je dal tovariS Perko one usodepolne slaScice. Perko je bil takoj aretiran in je priznal zlocin. Budina je do-bival od oceta mnogo denarja zlasti ameri-kanske dolarje in iz pohlepnosti po denarju je dijak umoril dijaka. Perko je zahajal mnogo na razne zabave, druzil se mu je tu-di Budina. Slaba tovarisija je spravila mla-deni<5a na pot zlocina. Ta dogodek je pretre-st! vse naSe Sol3ke kroge. Mladina ne spada na plese in zabivisea. Solak© oblasti jo mo-rajo strogo nadzirati, sicer je v nevarnosti naSa bodocnost. Dravski most na Borlu se popravlja. Voz-niki in potniki se opozarjajo na varnostne odredbe in pazljivost. Travno seme ima Okrajni zastop v Ptuju na prodaj. Cena 7 K za 1 kg. Sivo zveplo proda Okrajni zastop 1 kg po 2 K. Politicne vesti. : Kriza v Beogradu. Kakor znano, je demi-dijonirala vlada, katero je tvorila demokrats-ka zajednica a socijalisti. Po parlanientar-nem obicaju je poveril regent Aleksander mandat za sestavo novo vlade opozicijalne-mu bloku. Kot regentov zaupnik naj bi Vea-nic, naS poslanik v Parizu sestavii novo in •dicer koncentracijsko vlado, s pontoejo vaeh Itrank. Demokrati pa niso pnvolili v poga-anja. Vesniceva miaija je konoana. Kakor se liSi, bi se sedaj poskusil Stojan Protic po naroSilo regents svojo sre6o. Vedno se po-navljajofie krize v Beogradu morajo ugledu nase drzave na zuaaj le Skodovati. Jaano je, da se nase notranje politicne razmere tako dolgo ne bodo izboljSale, dokler se ne razpi-Sejo novo volitve na podlagi modernega de-mokraticnega volilnega reda in, dokler narod ne poSlje v parlament moz, ki se bodo za* vedali svoje odgovornoati napram narodu in napram drzavi. Iz tega vzroka so tudi demokrati odlocno zahtevali, da se sedanje tu-rodno predstavniStvo razpusti in se zajedno razpisejo volitve v narodno skupsCino. Preobrat v jadranskem vpra§anju. Wilson za JugoslavijO. Usoda nasega Jadrana se re-Suje sedaj v Londonu. Italijani so ze bili uverjeni, da se bo ugodilo njihovim zahte-vam. Tu pa je v odlo6ilnem trenutku pose-gel vmes predsednik Wilson. Brzojavil je v Pariz, da ne more odobriti niti pariSkega kompromiaa, niti londonakega dogovora, tem-veC da vstraja pri tern, da se ima izvrsiti v polnem obsegu ameriaki nacrt. A.ko se ta ne sprejme, zapuste ameriSki zastopniki Pariz. Ita-lija je pricakovala, da se Amerika ne bo za-nimala za resitev jadranskega vprasanja. Tu pa se je pokazalo, da je delala racun brez krcmarja. Wilson, o katerem se je domneva-lo, da je zo popolnoma pozabil na svoj pra-vidni program, a katerim je vstopil v svetov-no vojno, jo povzdignil zopet svoj glas za pravico. Italijani se seveda hudujejo na nje-ga. Italijanski casopiai piaejo, da Wilson vsled dolgotrajne boiezni za svoja dejanja ni ve6 odgovoren. Seveda pa uvidi Italija, da se Ameriki ne more upirati, ker je gospo-darako od nje popolnoma odviaaa. Upamo torej, da se jadranako vprasanje vendarle kmalu resi v prid Jugoslovanov. kor pa gojiti strankaratvo. Le, ce bodo vsi sloji zdruzeni, smemo upati, da zadobi Ptuj v doglednem casu ciato slovenski znaCaj. Bli-zajo ae obcinske volitve. Ako bomo razcep-ljeni v atranke in stranclce, se nam kaj lah-ko pripeti, da dozivimo neliube — razofiara-nje. Svarili smo v tern pogledu ze dovolj, od-klanjamo ze v naprej vsako odgovornost. Razno. 1 ¦ » •i i Dru§tvene vesti. Predavenje v frtalnici v Ptuju se je nada-ljevala v sredo 18. t. m. Gospod major Gelosevir nam je v mili srbSeini slikal naj-bolj tragiCni odlomek svetovne vojne — od-stopanje srbake vojske preko Albanije do moija. Z napeto pozornoatjo amo poalusali predavatelja, ki zna z priprostimi besedami brez vsakega pretiravanja pridobiti srca po-aluaalcev. Ze osmo leto nepreatano v vojni je izvrfiil marsikateri junaski cin, toda obrav-nava brez vaake samohvalo dogodke, kakor bi se aploh ne tikali njegove oaebe. Prihodnjo sredo slisali bomo o ponasanju srbake vojake na Solunski ironti. Pridite polnoatevilno ! NSS. V nedeljo, dne 15. t. m. ae je na vshodu v Narodnem dotnu v Ptuju uatanovila krajevna orgauizacija narodne aocijalnc atranke za Ptujaki okraj. Shod je sklical Ptujski piipravljalni odbor. Predsedoval je goapod LenarCic kot predsednik pripravljalnega od-bora. Zapianik je vodila dosedanja odbornica IDS goapa Kauklerjeva. Strankin program je razvijal goapod Juvan iz Ljubljane. Udrihal je po jugoalovanski demokrataki stranki> 6es, da ni ni6 storila za delavatvo in ne za urad-nistvo, da se ni potegovala za konhskacijo vojnih dobickov, za zniiauje draginje, za izvedbo agrarne rel'orme itd. Da smo na vaeh shodih in Se posebno v Ptuju, ravno o teh vpraSanjih vedno in vodno razpravljali in, da amo posebno zahtevali naj se kontiscirajo vojni dobicki, nam pa6 ni potreba posebej povdarjati. Gospodu Juvanu so izveatne osebe sullirale, naj si ae privoSci malo ptujake vodi-telje, ki samo lenarijo. Seveda jim je gospod Juvan, ki Ptujskih razmer ne pozna, tudi naaedel. Da imajo ravno njegovi ini'ormatorji le dosti casa za zabavljanje, pa malo casa za delo, bi mu bil lahko povedal vaak spo-znavalec Ptujakih razmer. PrepriCani smo pa ze danes, da bo tudi zauaprej vsak izmed onih neveljavnih voditeljev stonl ve6 na na-rodnom polju, kakor vsi dosedanji pristaSi NSS v Ptuju skupaj. Sicer uaa bo le vese-lilo, ako doseze stranka v narodnoatnem oziru kmalu najveS uspehov. Pridobila ai bo pa v Ptuju pravih zaslug le tedaj, ako bo pritegnila naae slovensko delavatvo, delavce pa smo na shodu §e do cela pogreSali. Upaj-mo, da ustanovitev nove atranke v Ptuju ne bo razcepila slovenske druzbe. V Ptuju ima-mo Slovenoi pac Se mnogo drugega dela, ka- Tobak zopet podrazen. Vsled odloka uprav-nega odbora monopolake uprave z dne 12. januarja 1920, St. 408 in odobrenja iinanC-nega miniatratva z dne 19. junuarja 1920, St. 180 se bodo od 20. svecana t. 1. dalje prodajali cigaretni tobak, tobak za pipo in cigarete za priblizno 10 do 20% drazje, kakor doalej. NajflnejSi turSki tobak, ki je stal doalej 48 K 100 g', bo stal 52 K, fini turSki tobak, zavojcek po 25 g G K, doslej 5 K, hercegovski, zavojcek po 25 g 5 K, doalej 4 K, arednjefini turSki, zavojcek po 25 g 8 K, najfinejSi ogrski, zavojcek po 25 g 1 K 80 vin. (doslej 1 K 60 vin.), domaci tobak za pipo 25 g 80 vin; in cigarete bodo stale sicer egiptovake GO vin. komad, dame 28 v. komad, Sportke 24 vin. komad,,ograke 10 v. komad itd. Rekrutacija ietnikov 1896—1900 ae pricue s 1 marcem t. 1. K rekrutaciji morajo priti skupno in naenkrat prav vai vojaSki obvezanci Ietnikov 1896—1900, neglede na to, ce in koliko casa je posameznik ze sluzil pri vojakih kakor tudi vsi oni, ki so bili pod bivSo Av-strijo ali pa tudi v nasi vojski 2e asentovani ali prebrani. VojaSki obvezanci, ki so svoj rok v kadru ze odsluzevali, bodisi v avstro-ogrski ali naSi vojski, naj doneso naborni komisiji uradna dokazila o njihovi celokupni vojaSki sluzbi, kam bo naborna komiaija v naborni listi zabeljezila. Invalidi Ietnikov 1896—1900 so naborne obvoznoati oproSCeni, ce predloze svoje liatino o invalidnosti avojim zupanstvom ali najblifcji oroSniSki postaji, ka-tera vpoS\jejo to listino priatojni politicni oblasti na vpogled in zabolezbe v naborni listi, nakar se listine invalidu zopet vrnojo. Glede okrajSenega roks* vojaSke sluzbe ali aploh kake olajsave se opozarja, da prinese vsak vojaSki obvezanec seboj vaa uradna dokazila, to je drufcinska poroCila, katera ao se ze od atrani okrajnih glavarstev izdala zup-nijskim uradom. Ta poroCila morajo biti po-trjena slodece : .,Za resnicnost jamcimo. Zup-nijaki urad in obcinski urad, s pritiskom okroglega pecata." Dalje si mora vaaki ob-vazanec preskrbeti uradno potrdiio davfinega urads, koliko direktnega (realitetnega) in oaebnega davka brez doklad plaCuje glavar druzine ali vojaSki obvezanec sam. Ce mu to ni mogoce, naj prinese seboj davcno knji-zico, kdor si tega ne preakrbi, temu se na vsak nacin pripozna polhi rok aktivne vojaSke sluzbe. Na naknadne vlozene proSnje se ne bo oziralo. Da se dozene delazmoznost moSkih druzinskih clanov obvezanca, naj se isti zglase z vbjaSkim obvezancem vred pri naborni komisiji, ce rodbina prosi za kako olajSavo. Dah in kraj nabora se bo Se razglasil. Kdinandant: peS. pukovnik J. Miladinovic. Spalna bolezen. Po poro6ilu pariSkih li-stov se je pojavila v francoskih mestih Chalons sur Saohe, Touluse in Miihlhausen nova bolezen vnetja mozgan. Osebe, katere napa-de ta bolezen, spijo ze vec kakor osem dni, neka zena v meatu Digoin pa ze spi cele tri tedne, ne da bi se zbudila. Najbolj slo-veci I'rancoski zdravniki Se dosedaj niso mog-li izumiti nobenega zdravilnega sredstva zo-per to bolezen. Pfdgane pezrle 80.000 K bankovcev. V neko klet v raestu Eisenstadt na Madzar-skem je skril in v z»mljo zakopal tihotapec z bankovci Franc Kaitsch papirnatih bankovcev za 80.000 K. Ko je cez nekaj casa nameraval izkopati zakopane papirnate ban-kovce, so bili vsi od podgan popolnoma uni-ceni. je na pro-daj. Pes je dresiran v 4 letu. Cena 3000 K. Kjo pove uprava lista. \J3KSiill\l I PHI dobro in lieno iz_ JUIlUllJIill llulljl) delani, Cevljarsko patrebSCine, raznovrstno drobno ali galan-terijsko blago, razliCni okraski, kakor vsi v papirno stroko spadajoCi predmeti, dobe se .'. vedno po primerni ceni v trgovini J. N. Peter§iL v Ptuju. Misi - podgane ¦ stenice - scurki in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate moja naj-boljc preizkusena in sploSno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mislm K 7"—, za podgane in miSi K 7'—, za §Lurke 8 K; posebno moCna tinktura za stenice 7 K; uniCevalec moljev pra§ek proti uSem v obleki in perilu, proti mravljam, proti uSem pri perutnini 6 K; praSek proti mrCesom 6 K; mazilo proti uSem pri ljudeh 4 in 8 K; mazilo za u§i pri Zivini 4 in 8 K ; tinktura proti mrCesu na sadju in zelenjadi (unifevalec rastlin) K 6"—, PoSilja po povzetju Zavod za eksport M. J tinker, Zagreb 112, Petrinjska ulica 3. Kmetovalci pozor! Sadne mline je treba ze — sedaj narofiiti! — Mlatilnice, slamoreznice, cistilnike za zito, Alfe, poljske brane itd. vsak cas v zalogi. se i arbsbi try Slev. 7 (nasproti gostilne Kossar.) Sprejme se spreten pomocnik za veejo delo v modai salon za gospode pri Maksu Zabukosek, Celje. za gospo-da in go-spo se pro-data. Naslov pove uprava lista. za vsako tovarno sposobna (do zdaj nilin, zaga in trgovina z iesoin) se takoj proda s posestvom, ali brez posestva. Ve6 pove uprava „Ptujskega lista." Za vinogradnike! Kdor si letos zeli nabaviti nove isy naj si jih ogleda prej pri kleparju :: A. MAJCEN, Hrvatski trg v Ptuju. :: Tarn se dobivajo brizgalke najnovejSe oblike, katere so jako trpezne ter ne potrebujejo daljeasa nobenega popra-vila. Cene bodo po dnevnih cenah za potro5eni materijal. J/J ! Iksoarten) \ polepSevalnega druStva (VerschOnerungs-Vereines) se bodo dne popoldan ob 3. uri na lieu mesta prostovoljno licitirala oddaja v najem 1 velikega in 1 malega travnika, 1 velike in 1 male njive, potem izkori§Lanja trave v drevoredu za 1920. Zdrazitelji imajo najemnino takoj v gotovini za poloiiti. Dne 1. aprila 1920 se odda v najern re-stavracija svicarske hise (Schweizerhaus) v ljudskem vrtu v Ptuju. Restavracija pride v vpoStev kot postran-ski dohodninski vir za invalide; posestniki drugih dohodninskih virov, ali pa tudi za take, ki prevzainejo vzdrzevanjska dela v ljudskem vrtu. Prosilci naj se javijo do 27. februarja 1920 v Ptuju pri gosp. ravnatelju Kersche. kateri da pojasnila v najemninskih, kakor tudi v drugih pogojih. ^>r'< m mm rS