Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi ^ za območje bivšega ptujskega okraja ^ lidaja »Ptujsk: tednik« ¿avod > samostojnim tinan^iranjem îj Direktor Ivan Kranjčič V Odgovorni urednik \nton Bauman ¡j Urednisto m uprava Ptuj. Lackova 8 Telefon 156 čekovni račun pn Komunalni banki Vlaribrr * podružnici Ptuj štev 804-708-3-206 i Rokopisov ne vračamo 4 Tiska Mariborska tiskarna Maribor. ^ Celotna naročnina za tuzemstvo 750 din. za inozemstvo " 1250 dm Î Štev. 23 Cena 15 din PTUJ, dne 10. junija 1960 Letnik Xm Nov kulturni dom v Spodnjih Halozah Zavrč - važno kulturno središče z novim kulturnim domom Otvoritev ob nad 2000 navzočih ^ Dvorana s 500 sedeži lîr Kulturno sožitje Slo- vencev in Hrvatov v Zavrću je bilo v nedeljo, 5. junija 1960, popoldne kot v dobro obiskanem letovišču. Ljudje so se zbrali z vseh strani. Kraj je bil praznično urejen. Nova arhitektonsko zanimiva zgrad- ba v lepem zelenem okolju — kulturni drm in trgovina sta bovo]ite, tovanšice in tovariši da na koncu spregovorim še o drugem m prav tako velikem pr- menu tega kulturnega doma. Ta kulturni dom je zgrajen ob naš: nacionalni meji, na mej>-, 'ger se stikaia dve kulturi — slovenska in hrvaška. Mi smo bogati, ker rma- mo svojo kulturo, še bogatejši smo, kolikor poznamo sosedov- kulturno: Obe ti dve bratsk; kul- turi sta plod in delo dveh brat- skih ljudstev in tak dom bi mora! postati tudi most med dvema bratskima in ljudskima kulturama. Kultura, izobraževanje in medse- bojno sipoznavanje naših bratskih kultur, to naj ima vaš dom napi- sano na svojem pročelju.« * Predstavniki in gostje so prvi stopili v vežo, nato v lepo razsvet- ljeno veliko dvorano, ki so jo vsi občudovali. Za njimi je napolnila dvorano množica Na stolih in ob stenah je bilo vse zasedeno. Vsi bi radi gledali kulturni spored doma- če šole in kulturnoprosvetnega društva Zavrč ter preàvajanje ci- nemascopskega filma. Mnogo lju- di je ostalo zunaj, ker je že bila dvorana nabito polna. Spored na odru je povezovala napovedovalka, učiteljica Anica Meško. Deklamacije, recitacije in petje otrok in odraslih pod vodstvom učiteljice Makoter Ivanko ter od- lomek iz Cankarjeve drame »Hla- pec Jernej in njegova pravica« — vse je bilo dobro pripravljeno in ljudstvo ni štedilo s priznanji. V začetku program aso prejeli pred- stavniki od pionirk šopke, tega pa sta posebej prejela tudi rojak iz Gornjih Haloz, iz Tmovec pri Se- lah .Matija Turk in soproga; prvo- imenovani je prišel po 49 letih življenja v San Diegu v Kaliforniji . na obisk v domovino, in se je ude- ležil skupno s soprogo slovesnosti v Zavrču. * Glede samega doma. njegove obsežnosti in otvoritve tër celot- nega programa so se zelo pohvalno izrazili vsi predstavniki in gostje ter domačini, s katerimi sem go- voril. Jože Tramšek, predsednik OLO Maribor, je med drugim dejal, da je ob močnem kmetijskem gospo- darstvu Zavrč lahko zrastel tako lep kulturni dom in da le ob go- spodarski moči in napredku kraja in njegovi kulturni rasti lahka iz- ginja obeležje revnih Haloz. Tega se zavedajo vsi, ki so že v indu- strijski ali kmetijsko proizvodnji kot delavci in upravljalci in s to zavestjo rastejo tudi njihove kul- turne potrebe. Kulturni dom bo moral v polni meri služiti dvigu kulturne ravni in vzbujanju zave- sti kmetijskih proizvajalcev tega predela. Janko Vogrinec, sekretar Občinskega komiteja ZKS Ptuj je izjavil, da mu ni žal kot bivše- mu predsedniku Občinskega ljud- skega odbora Ptuj, da je zagovar- jal graditev doma v Zavrču. Po večkratnih razgovorih z delavskim svetom KZ Zavrč v zvezi z do- mom je postalo slehernemu članu tega sveta jasno, da bo le ob po- večani kmetijski proizvodnji in ob kulturnem delu v tem deiu občine odpravljena revščina in kulturna zaostalost. Kolektiv KG Zavrč, po- zneje KG Haloze je mnogo storil za zgraditev doma in zato tudi za- služi vse priznanje. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Or- mož Franc Novak je dejal, da je novi kulturni dom v Zavrču do- kaz, da Haloze niso več zapostav- ljeni predel kot so bile pred voj- no. Vedno bolj se čuti napreden vpliv kmetijskega gospodarstva Zavrč na vso okolico, na zavest prebivalstva in njegove kulturne potrebe, ki jih bo lahko zadovo- ljeval sedaj kulturni dom Sekre- tar Občinskega komiteja ZKH Jo- sip Hrgar in član tega komitei^ (Nadaljevanje na J. struni^ Tov. Ivan Potrč je zbrane ob otvoritvi doma tako nagovoril: »Tovarišice, tovariši, najpre.i do- volite, da vam izročim pozdrave vašega zveznega poslanca Ir. Jo- žeta Potrča, ki se ne mere udele- žiti otvoritve vašega kulturnega doma. Tovariš dr. Jože Potrč je zdoma, je v Ženevi, kjer ^astcpa našo socialistično domovino pri Mednarodni organizaciji dela. Tovarišice in tovariši, prvo, ka»" &o Nemci storili, ko so pred dvpj- setimi leti — vt jih dobro poznate že od prej. ko ste moran garati za nje in jim hlapčevati — prišli v te kraje, da bi jih napravili za navek nemške, je bilo, da so začeli zapirati komuniste; drugo, knr so storili, je bilo. da so začeli zapi- ï"ati in fweseíjevati naše izobra- zenstvo, predvsem napredno izo- braženstvo; in tretje, kar so sto- ''Ui, ie bilo, da so začeli s-^žigal-' naše slovenske knjige — vsaka slovenska tiskana beseda iim je bila nevarna, so se je baii, jim je pomenila revolucijo. Po komunist.h so idarili, ker so vedeli, da so prav -romunistl tista zavestna sila, k» vs, kaj hoče in ki je edina zmožna, da dvigne upor. — Po izobraženstvu ¿o uda- rili, ker so vedeli, -la bi bilo slo.- vensko napredno .zobraženstvo tista sila, ki bi vplivala na to ljud- stvo revolucionarno ¡n ki bi kre- nila slovensko narodno zavest m oripravljala hkrati s tem odpcr proti hitlerjevskemu nemštvu. kar se knjig tiče, kar se slovenske tiskane besede tiče, tovarišice in tovariši, so se je remški fašist: prav tako m še p-sîbej bai;. Ru- ski revo'ucionami pisatelj Maksim Gorki je. nekcč dejal: Če bi kdaj padlo v suženjstvo, knji- ge bodo tiste, ki ga bodo pripe- S ceste je lep pogle d na novo stavbo Pogled na del mno žice ob otvoritvi Med govorom tov. Ivana Potrča Sovjetski ministrski predsed- nik Hruščev je sredi prejšnjega tedna predložil nov sovjetski razorožitveni načrt, ki sicer te- melji na načrtu od 15. septembra leta 1959, ima pa vendarle pre- cej novih momentov. Z njim je na tiskovni konferenci podrob- no seznanil svetovno javnost, sam predlog pa so prejele tudi vse dežele sveta in tajništvo OZN. Odgovor na Zahodu je bil razmeroma kratek: »Predlog je treba podrobno proučiti.« V Wa- shingtonu so razen tega tudi pri- poročili, naj bi se z njim ukvar- jal razorožitveni odbor desetori- ce v Ženevi, ki je po daljšem presledku v torek spet začel z delom. SZ se skuša z novim razorožit- venim predlogom delno pribli- žati nekaterim zahodnim zahte- vam in prav v tem je bistvo no- vega predloga. Tako med drugim upošteva francoske pripombe, naj bi razorožitveni načrt vnesel v eno prvih faz popis in prepo- ved vseh onih sredstev, s pomoč- jo katerih lahko pošiljajo atom- sko, kemično in biološko orožje na določene cilje. Tu mislijo predvsem na vojne rakete, letal- stvo, ladje, podmornice in atom- ske topove. Sovjetska vlada je ta predlog vključila pod prvo točko prve faze svojega načrta, takoj k te- mu pa dodala odpravo vojaških oporišč na tujih ozemljih, pro- gram razorožitve v štirih letih oziroma v roku, ki bi ga velesile sporazumno določile. V tretji fa- zi naj bi v soglasju z Ustanovno listino OZN vključili nujne ukre- pe za ohranitev miru v času, ko bi že obstajala popolna razoroži- tev. Tako naj bi dale dežele po potrebi Varnostnemu svetu svo- je policijske sile. Seveda predvideva sovjetski načrt tudi strogo mednarodno nadzorstvo. Tako naj bi F>odpis- niki sporazuma o razorožitvi ustanovili mednarodno nadzor- stveno organizacijo, katere pri- stojnost bi se vse bolj širila, ko- likor globlje bi posegli v razoro- žitev. To so nekako glavne značilno- sti tega sovjetskega načrta. Razprava v Ženevi pred odbo- rom »desetorice«, petih dežel vzhodnega in petih dežel zahod- nega bloka, bodo pokazale, koli- ko je tudi Zahod pripravljen po- pustiti v svojih razorožitvenih predlogih. Sovjetska pobuda je vsekakor izrednega pomena in lahko služi z večjimi ali manjši- mi popravki in dopolnili kot načrt, o katerem bi pozneje raz- pravljala Generalna skupščina. Omenimo naj, da se je razmero- ma napeto ozračje po neuspeli pariški konferenci zaradi umir- jenih izjav zadnjih dni tako v ivioskvi kakor tudi v Washingto- nu spet pomirilo in da vidijo na obeh straneh v ženevskih poga- janjih za sedaj najmočnejšo vez, ki utegne ob dobri volji vendarle zbližati oba svetovna bloka. Obenem kažejo komentarji v mnogih neblokovskih pa tudi v blokovskih deželah, da velesile same v ozkem krogu navzlic te- mu, da imajo veliko odgovornost za mednarodni mir in varnost, ne morejo reševati teh dveh sve- tovnih problemov brez sodelo- vanja o.«;talih narodov, malih in velikih. Blokovska nasprotja ne- hote spodkopujejo temelje po- ltenemu sporazumu. O miru in varnosti bi zato moral spre.go- voriti najvišji organ sveta, Ge- neralna skupščina, kjer lahko prav neblokovsike dežele s svo- jimi pozitivnimi načeli o vse- stranskem mednarodnem sodelo- vanju pomirljivo vplivajo na blokovsika nasprotovanja in tre- nja ter tako pomagajo sprejeti kompromisno rešitev. Ta resnica se bo brez dvoma odrazila tudi na jesensikem zasedanju Gene- ralne skupščine, ki bo obravna- vala tudi razorožitvene predloge. Dr. lože Potrč v Ženevi Naš zvezni poslanec dr. Jože Potrč je te dni v Ženevi kot šef jugoslo'vanske delegacije na za- sedanju Mednarodne organiza- cije dela. V petek, 3. t. m., je govoril v razpravi po poročilu generalne- ga direktorja Mednarodne orga- nizacije dela o delu mladine v zvezi z vprašanjem generalnega direktorja, kaj lahko stori Med- narodna organizacija dela, da bi duh iniciative mladih ljudi po- stavila v službo mednarodnega družbenega napredka, kako bi kanalizirali njihove ustvarjalne sile, da bi se izboljšala Usoda človeštva. Dr. Jože Potrč je med drugim poudaril, da je treba mladino aktivirati, da ne bo več samo objekt socialne in ekonomske politike, ampak njen ustvarjalni subjekt. Gre za to, kaj je treba storiti, da bi se čutila mladina zadovoljna in srečna v družbi, da bi verjela v svoj smisel življe- nja in v svojo prihodnost v družbi. Socialno-ekonomski in politični pogoji naj mladini omo- gočajo, da bo imela poleg mož- nosti ustvarjanja življenjskih pogojev tudi globok občutek, da lahko sama ureja svoje probleme in ustvarja svojo lastno bodoč- nost. Dr. Jože Pwtrč je pozdravil skrb MOD za mladino in za glo- boko vprašanje odnosa mladine do obstoječe družbe, v kateri živi. Nadalje je dr. Jože Potrč go- voril o čedalje večji in vidnejši vlogi mladine v naši domovini ter o osnovnih izkušnjah pri iz- gradnji nove družbe pri nas. Pri tem je podčrtal: Mladina naše in vsake države želi lepše in kul- turnejše življenje ter vsestranski razvoj človeške osebnosti, druž- beni razvoj v miru ob čedalje tesnejšem sodelovanju vseh na- rodov. V zvezi s samoupravljanjem v podjetjih je dr. Jože Potrč ix)- vedal, da ima pri nas mladina priložnost neposrednega vzga- ganja v demokratičnil oblikah življenja in priložnost, da se v stiku z ljudmi, kjer dela, sezna- nja z vsemi oblikami neposredne demokracije in z načinom, kako urejajo najrazličnejše vsakda- nje probleme. Po govoru o pozitivnem druž- benem pomenu prostovoljnih mladinskih akcij je dr. Potrč ob koncu svoje razprave predlagal, da bi MOD pomagala narodom nerazvitih dežel sestaviti kon- kretne programe za socialno za- ščito svoje mladine, kako bi ji za- .iamčili minimalne in stalno raz- širjali najbolj življen.iske pravi- ce. Nekaj vprašanj bi lahko re- šili s pomočjo UNESCO, SZO in FAO. Vrednost teh programov bo prikazala uspeh pri mobili- ziranju in aktiviranju mladine та ustvarjalno delo, za n.ieno vse- «tranko usposabljan.ie in zlasti. kolikšni meri bo ustvarjena mladini zanesljiva perspefr+iva. P. D. Na sprejemu pri predsedniku republike tov. Titu Vsakoletnega sprejema, ki ga preredil predsednik republike na dan mladosti — 24. maja — za predstavnike delovnih kolekti- vov, se je letos udeležil iz občine Ptuj tov. Branko Gor j up, kme- tijski tehnik Zadružne poslovne zveze v Ptuju. O svojih vtisih s sprejema nam je povedal nasled- nje: Bil sem zelo vesel, ko so mi sporočili, naj se pripravim za pot v Beograd, kjer bi naj bil v de- legaciji, ki bo sprejeta pri pred- sedniku rekublike. Tako se nas je v določenem času zbralo okrog 250 ljudi iz vseh večjih krajev države, ki smo zastopali nekateri delovne kolektive, drugi pa poli- tične organizacije in društva in bili sprejeti najprej v kabinetu ■oredsednika republike in pozneje — bilo je 24. maja t. 1. točno ob 5. uri — pri samem predsedniku v Belem dvoru. Ko se je pred- sednik Tito prikazal med nami >e je resnično popolnoma spon- tano razleglo glasno ploskanje -i pa se je ob prvih predsedniko- •ih besedah takoj poleglo. Tito (NadaJj^vanje na 2. »tran.) STRAN î PTUJSKI TEDNIK PTUJ. D.VE 10. JUNIJA 1900 Poklicne želje mladine, ki bo v šolskem letu 1959/1960 končala obvezno osemletno šolanje v ptujski občini končuje letos šolsko obveznost 8 34 mladincev in mladink ^ Razen 22 mladincev in mladink osnovnih šol so vsi skrbno in obširno odgovorili na vprašanja ankete o izbiri poklica Ko stojimo pred izbiro poklic; si želimo dvoje: da bi v poklici dobro delali in da bi bili v njeir zadovoljni. Z uspesnim delom si ne zago- tavljamo le materialnih sredstev za življenje, temveč nam je tudi vir zadoščenja. Zadovoljstvo pri delu pa je, s svoje strani, osno- va življenjskega zadovoljstva, in to nas obenem izpodbuja k novim deJovnim nrij>orom in večjemu učinku. Prav tako kot posamez- nik, žeH tudi skupnost, da bi biili njeni člani dobri in zadovoljni delavci — od produktivnosti po- sameznikov je namreč odvisen gospodarski napredek skupnosti, od zadovoljstva posameznikov pa zadovoljstvo našega delovnega človeka. Nepravilna izbira poklica pomeni veliko škodo za skupnost, često pa nepopravljivo škodo za posameznika. Vzroki izostajanja poklicnih od- ločitev pri mladini so kaj razlcčni. Nesoglasje staršev s pcklicem, ki si ga je izbral otrok, je pogost vzrok izcistajanja poklicne odlo- čitve. Le s poklicnim prosvetlje- vanjem staršev bomo lahko učen- cem prihranili neprijetne situacije s starši, ki izbirajo otroku poklic, za katerega otrok nima veselja in razvitih nagnjenj. Izjava mladin- cev in mladink o tem so nasled- nje: »Z3 poklic se še nisem odločila, ker mi vsi pravijo, da sem še premlada.« Nekateri učenci tudi prehitro zdvomijo nad prostimi učnimi mesti za svoj izbrani poklic. Od- ločitev za poklic nato v njih ne dozori ali pa je močno omajana pred nujnostjo boja za dosego prostega učnega mesta. »Za poklic se še nisem odločila, ker mama noče, da bi šla naprej v šolo — naletela sem na mate- rialne ovire.« Uspešna in pravilna odločitev za neki poklic zavisi tudi od dozo- relosti mladega človeka v celoti In cd razvitosti potrebnih i|»osob- nosti, interesov, navad, motiva- cije, vztrajnosti pri delu in dru- gih značilnosti značaja. Izučitev nekega poklica pa je brez dvoma vezana tudi na finančno plat. »Za poklic se še nisem odločil, ker ne vem. če bom uspešno iz- delal cerni razred osnovne šole.« Slab učni uspeh močno om«- juie število možnih in doseqljivih poklicev, saj je uspešno dokon- čana osemletka eden osnovnih po- gojev za dosezanje večine pokli- cev. Duševni razvoj učencev v ce- loti in razvoj poklicnih nagnjenj, interesov in sp>osobnosti nima pri vseh učencih enakega poteka in zaključkov. Brez poklicnih interesov tudi navedeni učenci niso, le manjka- joča skladnost osebne motivacije za neki poklic in sposobnosti ali družbe",ih ooqojev za njegovo do- sego, zadržuje njihovo odločitev. anketirana mt.adina se je odloČila Nadaljevalo bo šolanje v sred- njih strokovnih šolah 266 (115 mladincev in 151 mladink). Želi se izučiti 258 (138 mladincev in 120 mladink). Nadaljevalo bo šo- lanje v osnovnih šolah 124 (67 mladincev in 57 mladink). Gredo v zaposlitev 51 (19 mladincev in 32 mladink). Se niso odločili 22 (11 mladincev in 11 mladink). Ostanejo doma na posestvu itd. 111 (61 mladincev m 52 mladink). Svoje odločitve za poklic mla- dina večinoma pravilno motivira, za kar je brez dvoma pripomoglo večletno vztrajno delo Komisije za usmerjanje mladine v poklice pri Ptujski poklicni svetovalnici, ki je v zadnjih letih izvedla vrsto predavanj. Da je ta komisija do- volj osvetlila posamezne poklice, pove že naslednji podatek: v letu 1958 se je od 562 anketiranih mladink želelo izučiti рк>кИс ši- vilje 117, letos pa od 413 le 40. »Ker imam rada otroke, želim postati učiteljica.« Navedena motivacija sega v bistvo učiteljskega poklica, ki je uspešen le ob ljubezni učitelja do otrok. Še nekaj primerov moti- vacij: »Premišljeval sem, kakšen рк)- klic bi si izbral. Odločil sem se za podoficirsko šolo. Ta poklic mi je najbolj všeč. Doma plačajo ko- maj davek in men! za pomoč ni denarja. Če se odločim za drug poklic, bi bilo potrebno za mene plačati hrano in stanovanje. Da Iji hodil domov, je predaleč. Več- krat prosim starše, da bi se šel učit. a vedno mi odvrnejo, da ni denarja. Sicer pa ne vem kako bo z mano, v šolo sem namreč hodil preko pet kilometrov daileč in sem vsled tega težko izdelal osmi raz- red — če sem pravilno informi- ran, se za sprejem v podoficirsko šolo zahteva vsaj prav dobra oce- na. Rad bi imel svoj poklic in bom zelo verjetno moral ostati doma in delati na posestvu.« Oddaljenost domačij od gospo- darsko-kultumih središč, razme- re na njih in malo število otrok na šolah naj ne moti posamez- nikov do odločitve poklica ali za vpis v kako srednjo strokovno šolo. Kot že uvodoma omenjeno, slab učni uspeh močno omejujeo število možnih in dosegljivih po- klicev. 157 MLADINCEV IN MLADINK PTUJSKE OBČINE SE JE ODLO- ČILO 31 RAZLIČNIH OBRTNIH POKLICEV Svoje poklicne odločitve in že- lje je mladina ptujske občine vse- binsko pravilno zajela, vsaj v pretežni večini. Vsa izražena vprašamja o značilnostih poklicev, o možnostih nadaljnjega napre- dovanja v posameznih poklicih, o premagovanju ovir (v sebi, star- ših, denarnih itd.), o lastnih spo- sobnostih za uspešnejšo pot v ta ali oni poklic, pa bodo brez dvo- ma koristno služila za temelji- tcjše, izpopolnjeno poklicno pro- svetljevanje na vsaki šoli pri pouku, na roditeljskih sestankih in prav gotovo še posebej poklic- nemu svetovalcu. Na žalost pa tudi letos zaradi prenizke šolske izobrazbe nima pogojev za izuči- tev željenega poklica 98 mladin- cev in mladink. Poklic smo izbrali dobro, če naše osebne lastnosti in zmožno- sti ustrezajo pogojem in zahte- vam poklica. Da bosta obe strani čimbolj vsklajene, moramo pre- tehtati celo vrsto činiteljev, tako v zvezi s poklicem kakor v zve- zi s človekom. Življenje zahteva od nas vedno več znanja, ker člo- veštvo neprestano napreduje. Starši! Že sami lahko ugotovimo, da marsičesa, kar je že splošna in življenjska potreba in zahteva, ne obvladamo. Še bolj moramo pri tem skrbeti za svoje otroke, ki bodo morali znati mnogo več kot mi. Brez dvoma želite svo- jemu otroku najboljše, to je, da bo v življenju srečen in da si bo s svojim znanjem in s svojimi sposobnostmi služil dober kruh. Da bomo to dosegli, jim moramo omogočiti takšen poklic, kakršne- ga si želijo. Naša družba potre- buje dobro izobražene ljudi, ki bodo z veseljem opravljali svoje delo. Dobro izbrani poklici in od- ločnost mladine, da v njih doseže svoj življenjski cilj in srečo, je tudi cilj naše socialistične skup- nosti. Franjo Žmfuc TRGOVINA „Jelen" Ptuj, Laoküva ulica 1 je odprta vsak dan razen nedelje od 6. do 20. ure. Vabimo vse potrošnike, izletnike in goste, da svoje nakupe opravijo pri nas. Nudimo vam kvalitetno blago, sodobno postrežbo, veliko izbiro blaga in najugodnejše cene. Priporočamo se za vaš obisk! Trgovsko podjetje »IZBIRA«, Ptuj Dan darovalcev krvi Občinski cdbor Rdečega kri- ža Ptuj je tudi letos po zgledu prejšnjih dveh let svečano prosla- vil 4. junij kot dan darovalcev krvi. Proslava je bila v sobcto, 4. junija 1960. zvečer v Narod- nem domu. Na njej je bilo razde- ljenih več srebrnih in z atih zna^k darovalcem krvi ter priznanj, transfuzijska postaja in organiza- cija Rdečega križa pa sta prejeli od republiškega cdbora RK odli- kcvanji. Govor o velikem pomenu darovanja krvi in stalne priprav- ljenosti darovalcev krvi k žrtvo- vanju samega sebe je imela dr. Jožica Vrečko, šefinja transfuzij- ske postaje. V spvoredu proslave je sodeloval tudi mcški zbor pevske- ga zbora »Obrtni'k«. Navzoče je pozdravila in obdarila z nage.jčki delegacija pi-cnirk p:dmladka RK. V imenu QbLO БЧиј se je zahvalil vsem za humano pomoč sočloveku v nesreči in bolezni s krvjo Franc Prime, podpredsednik ObLO Ptuj. V imenu okrajnega in republiškega cdbora RK je prišla na proslavo iiz Maribora tov. Julijana Vobovnik, ki je navzočim čestitai'a in želela organizatorjem darova stva krvi v bodoče še več iispehov, da bo Ptuj sčasoma na prvem mestu v Sloveniji. Po sporedu *о se vsi skupaj z«- drž''' v razgovcru ob skromni za- Z avtobusom čez rob ceste 6 m globoko v torek, 7. junija 1960, okrog 17. ure je zdrknil avtobus S-5837 proge Ptuj—Trakoščan z desnega ovirtka na hrvaški strani cvetlin- skega hriba čez rob ceste in se prevrnil šest metrov globoko. V avtobusu je bilo 16 potnikov. Pot- nik Gavro Paskal iz Miljana, ki je sedel na sedežu izza vozača Ma- ksa Kranjca iz Ptuja, je bil tako poškodovan, da je takoj pcdlegel pcšk-cdbam. Trije potniki, ena žen- ska in dva moška, sta bila takoj prepeljana zaradi hujših pKDŠkodb v bo.nišnic4). Drugi potniki so bili nepoškodovani ali pa so dobili le manjše opraskanine. Zraven vo- zača sedečemu kondukterju se ni nič zgcdilo. Kako je prišlo do ne- sreče, ne ve nikdo od preživeJh prav povedati. Nesrečo so takoj opazili l.iiudje. ki so delali na bliž.- njih njivah in so prihiteii na po- moč ponesrečencem. Vsi so bili zaradi nenadnega doživetja zelo zmedeni. Varnostni organi iz Varaždina in Krapine so takoj prihiteli na kraj nesreče in so s preiskavo o vzro- kih nesreče nadaljevali tudi dne 8. junija na licu mesta. Avtobus je mcčno poškodovan. O sami ne- sreči se je razširila govorica o mnogo večjem številu žrtev, kot pa jih je v resnici. V času poro- čanja še nismo nx)gli ničesar zve- deti v zvezi z rezultati preiskave in vzr- ved.e, vendar je uspelo domačim izenačiti, in to je bilo vse. Do pol- časa je lispelo nasprotnicam zvi- šati rezultat na 4:1. Domače sc dale vse premalo odf>ora in so bile vse premalo odkčne v napadu. Bi- lo je tudi mnogo nesrečnih stre- lov, ki so zadeli vratnico namestc da bi našli pot v mrežo. V drugem delu igre sta bili eki- pi enakovredni in je obema uspe < doseči po en gol. Rezultat 5:2 p; je kl.tub temu nekcliko previsok za kar je kriva slaba obramba ii delno vratarica, ki je tokrat raz očarala. Zelo slab je bil sodnik ki je oškodoval obe moštvi. Moški so prav tako odigra zadnje kolo preti ekip: MTT i Maribora, ki je bila nekaj časa re sen kandidat za najvišji naslo^ Promei med Kidričevim m Piu- jem že teče po novi cesti v soboto, 4. junija t. 1., je bila izročena prometu na novo ure- jena široka cesta Hajdina—Ki- dričevo, dolga skoraj 4 km, ki po- meni sodobno cestno zvezo in- dustri ј^кета kra.ia 7 mestom in kulturnim središčem, istočasno pa pomeni zametek sodobne cestno-prometne žile med Ptu- jem, Kidričevim in Slovensko Bistrico. Te kraje je doslej po- vezovala slaba makadamska ce- sta z oblaki prahu v poletju. Z novourcjenc asfaltno cesto med Hajdino in Kidričevim je zgra- jen del ceste, ki bo povezala Ljubljano in Mursko Soboto. Graditelj in investitor sodob- ne ceste Kidričevo—Hajdina— Ptuj Uprava za ceste LRS, tehnična sekcija Maribor, in To- varna glinice in aluminija »Bo- ris Kidrič« Kidričevo kot soin- vestitor z 8 milijoni dinarjev sta s tem pokazala veliko razume- vanje za potrebno razširitev so- dobnega cestnega omrežja v tem delu Slovenije. S tem je že opravljen del nalog, ki so v zvezi s širitvijo asfaltnega cestnega omrežja v naši domovini Z izročitvijo ceste Kidričevo— Hajdina—Ptuj prometu je izpol- njena ena izmed večletnih želja delavcev iz TGA Kidričevo, ki se vozijo na delo iz okolice Ptu- ja, da bodo lahko po urejeni cesti s svojimi vozili odhajali na službena mesta in se po njej vračali domov. Tega uspeha pa so poleg vseh л^огасеу motornih in drugih vozil zelo zadovoljni tudi prebivalci iz Hajdine, ki jim ne bo več cestni prah belil polj in hiš, kot jim je doslej vsa leta. Pri izročitvi ceste prometu so bili navzoči predstavniki Repu- bliške uprave za ceste LRS in Tovarne glinice in aluminija Ki- dričevo. Na sprejemu pri pred- sedniku tovarišu Titu ( Nudilijeudn n » I sirom) je takoj uvodoma izrazil svoje veliko zadovoljsivo nad dej., stvom, da lahko zopet neposred, no govori s predstavniki delov- nih kolektivov in organizacij, da zve, kako živi in s kakšnimi pro- blemi se ubada povprečen člo- vek v kolektivu, kako sodeluje v delavskem, samoupravljanju i^ družbenem upravljanju, kakšen odnos ima do podjetja in pod- jetje do njega in kakšna je skrb zanj, ali se skrbi zanj tako, kakor to terjajo načela naše družbene ureditve. Predsednik se jc nato razgo- varjal s posameznimi delegati, ki so mu ob tej priložnosti čestitali k njegovemu rojstnemu dnevu ter mu izročali darila kolektivov in organizacij. Skoraj od vsake- ga je hotel zvedeti, s kakšnimi težavami se bavi njegov kolek- tiv in kako se v njem gospodari in je pokazal pri tem presenet- ljivo poznavanje prilik v posa- meznih podjetjih. Živo se je za- nimal tudi za razvoj sodelovanja v kmetijstvu na področju ptuj- ske občine, ali se razvija sodelo- vanje med kmetovalci in zadru- gami na res prostovoljni podlagi in ali se ne izvajajo kakšne kon- sekvence nad kmetovalci, ki še ne sodelujejo v kmetijski proiz- vodnji s svojo kmetijsko zadru- go. Vsakemu od navzočih je predsednik naročil pozdrave za njegov kolektiv oziroma organi- zicijo, ki jo je zastopal. Sprejem je trajal do tri četrt na dve popol- dne, torej skoraj 5 ur in pred- sednik Tito je bil ves čas enako preprost, silno ljubezniv in pri- srčen do vsakega. Ob slovesu se je zahvalil za obisk ter naročil delegatom svoje najboljše želje za uspeh in srečo vseh državlja- nov FLRJ. Na novo asfaltirana cesta v Kidričevem Osebna bronika Dečke so rodile: Otilija Jere- bic, Moravci 148 — Mihaela; Ma- rija Turščak, Drenovec 6 — Franca; Marija Vindiš, Sesterže št. 4 — Bojana; Matilda Belšak, Janžki vrh 54 — Vladimir ja; Ma- rija Grmič, Veličane 8; Marija Pfeifer, Ormož; Frančiška Ku- stec, Miklavž 52 — Viae'i. Deklice so rodile: Kristina Lah, Sodinci 5 — Zdenko; Marija Zmauc, Sakušak 83 — Marijo; Ana Premužič, Lancova vas 29 — Anico; Cecilija Kopše, Hra- stovec 106 — Nado; Ana Brus, Podvinci 54 — Anico; Marija Pulko, Zetale 91 — Vido; Marija Rižnar, Videm 13; Ivana Lonča- rič, Statenberg 84 — Olgo; Anica Horvat, Podgora 28 — Stefico; Jožefa Glavnik, Podgradje 36 — Olgo; Jožefa Petrovič, Slovenja vas 54; Terezija Malee, Salovci št. 51 — Marto; Alojzija Mohor- ko. Stari grad 40; Terezija Men- cinger, Breg 31 — Olgo; Kristi- na Petek, Bratonečice 14. Franc Lovrenčič, Krčevina pri Vurberku 37, in Ivana Ceh, Spuhlja 17, Ptuj; Anton Auer, Ptuj, Prešernova ulica, in Marija Brecelj, Ptuj, Prešernova ul. 3. ŠAH Dvoboj med Šahovskim dru- štvom Ptuj in ŠD Miklavž se je končal z rezultatom 4V2 : 3V2 v korist ŠD Ptuj. S tem je ŠD Ptuj osvojilo v svoji skupini I. mesto. Brzopotezni turnir ŠD Ptuj za mesec junij bo v torek, dne 14. t. m. v kavarni »Evropa« s pričet- kom ob 19.30. vendar je pozneje občutno popu- sti.a. Kljub temu da so bili gostje fa- vorit, so domači zai-grali kot pre- rojeni in zasluženo zmagali 18:14 (8:8). Igra se je začela zelo ner- vozno. vendar so domači to izkc^ ristili tn takoj v začetku povedli, nakar sta se ekipi do odmora iz- menoma menjavali v vodstvu. V drugem delu so v začetku gostje več imeii cd igre. toda domači so zopet izenačili in v nadaljevanju orešlr v vodstvo ki ga do kcnca iqre niso izpusti i iz rok. Nedelj- ska igra je bila zelo homogena in hitra. Bilo je opaziti lepe akcije Moštvc je prav na kcncu popri- jelo, trda, ža'. DretK>zno. kaiti pr- venstva je konec. Najboljš' Žtrov- ni'k ("8 oo'ov) in wgtar Rak^iš. ki je tokrat presenetil Bruma Mihael Pongračič, Goričak 2, roj. 1880, umrl 31. maja 1960. NA PTUJSKEM ŽIVILSKEM TRGU V SREDO. DNE 8. JUNIJA 1960 POVRTNINA: krompir 16—20, čebu a stara 40—50, čebula nova 70, česen novi 100. rdeča pesa 30, korenček 40—50, peteršilj 50—80, luščeni fižol 50—60, kislo zelje 50, por 50, hren 100, zeCena 50, čebuljček 250, špinača 80—100, sciata v glavah 50—80, sciata be- rivka 50—60, redkvica 10 din za šcp';k, koleraba 80, kumare 200, SADIKE: solata 50 par za ko- mad, zelje 2 din, ohrovt 2, kole- raba 2, rdeče zelje 2, paprika 5, cvetača 3—5, paradižnik 3—5. SADJE IN S.ADEŽI: j^bo ka 60 do 80, crehi 240, domači kis 30, češnje 100, gobe 300, lisičke 160. ŽITARICE IN MLEVSKI IZDEL- KI: ajdova kaša 100, pšenica 30, koruza 30, proso 40, koruzni zdrcb 50, ajdova m:ka 60. koruizna moka 40, prosena kaša 80. MLEKO IN MLEČNI IZDELKI: mleko 30—35, smetana 160, sir 30 do 40, surovo maslo 500. PERUTNINA, DIVJAČINA IN JAJCA: kokoši 400—600, piščanc' 600—800, domači zajec 150—400. jajca 14 din. KEDELJA, 12. .lUNIlA 6.00—6.30 Veselo v nedeljsko jutro — vmes ob 6.05—6.10 Poročila, vremenska napoved in dnevni koledflr. 6.30 Vedri zvoki. 7.00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved in O'bjava dnevnega spo. reda. 7.15 Rek:arae. 7.30 Radijski ko- ledar in prireditve dneva. 7.35 Doma«' viže in narodne pesmi. 8.00 Ail3dj:ns.4 radijska igra — Elin-Pelin: Jan Blbijis^ na mesecu. 8.40 Iz albuma otroških nesm.i. 8.55 Z glasbo v novi teden. 9.45 B. Papandopulo: Concertino za trobento in godalni orkester (godalni orkester državnega simfoničnega orkestra dirigira Milan Horvat, solist Miljenko lukič). 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Vlado Va- lenčak: Iz slovenjegraških zaporov do Beograda. 10.30 Zbori in samospevi Emila Adamiča. 11.00 Z lokom po strunah. 11.10 Radi jih poslušate. Sodelujejo: Lola Novakovič. Doris Day. Domenico Modugno. Marko Kovosel, Anica Zubovič in Paul Anka. 11.30 Zdravko Stefančič: Potrošnik na drugi strani prodajnega pulta (reportaža). 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.00 Na- poved časa. poročila, vremenska napo- ved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Za našo vas. 13.45 Koncert pri vas doma. Holywoodski simfonični orkester p. v. C. Dragona in orkester Mantovani. 14.15 Našli poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved in obvestila. 15.15 Re- klame. 15.30 Nekaj prizorov in Smeta- nove Prodane neveste. 16.00 Humoreska tega tedna — F. Cozzens: Povabilo na zabavo. 16.20 Klavir v ritmu. 16.30 60 minut športa in glasbe. 17.30 Radijska Igra — Jonathan Swift — Raoul Mar- tinée: Vsiga mogočno pero. Režija: Maša Sliavčeva. 18.18 Mozart in Schubert. 18.45 Petnajst minut z Zadovoljnimi Kranjci. 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik in športna poročila. 20.05 Izberite melo- diie tedna! (zabavnoglas'iena oddaja z na- grado). 21.00 Ob 150-!<ît :ci Schumanno- vega rojstva. 22.00 Napoved časa, poro- čila. vremenska napoved in pregled spo- reda za nasledtiii dan. 22.15 Zaplešimo z Ljubljanc-kim jazz ansamblom. 22.35 S popevkami čez kontinente. 23.00 Poročila in pregled tiska. 23.10 Moderna plesna glasba. 23.40 Melodije za lahko noč. 24.00 Zadnja poročila in zaključek od- daje. PTVJ. DNE 10. JUNIJA 196П PTUJSKI TEDNIK STPAN S Drobne iz Ptuja Sekretariat Izvršnega sveta za urbanizem, stanovanjsko izgrad- njo in komunalne zadeve v Ljub- ljani je potrdil Tovarni glinice in aluminija »Boris Kidrič« Ki- dričevo glavni projekt za zgra- ditev kompresorsike zgradbe po- vršine nekaj nad 400 m'% ki bo stala med halama za elektrolizo ter bo za njo porabljenih okrog 13 milijonov dinarjev. ♦ Kmetijska proizvajalna po- slovna zveza Ptuj gradi ob Ro- gozniški cesti v Ptuju skladišče za umetno gnojila in reproduk- cijski material kapacitete okrog 150 vagonov. Gradbena dela so v zaključni fazi. Do popolne dovršitve zgrad- be in za opremo bo porabljenih še okrog 2,5 milijonov dinarjev, ki bodo kriti z investicijskim po- sojilom. Zbornica ja kmetijstvo in go- zdarstvo LRS je podprla to gra- ditev z dotacijo nad 5,700.000 din, iz-sklada za pospeševanje kme- tijstva pri OLO Maribor je bilo odobrenih 1,5 milijona dinarjev, 1,5 milijona dinarjev dotacije pa je dal Okrajni ljudski odbor odbor Maribor. Za dovršitev del in opremo zgradbe bo KPPZ Ptuj najela pri Investicijski banki potreben kredit ob jamstvu Občinskega ljudskega odbora Ptuj. * Vodna, skupnost za porečje Drave bo pKDrabila letos za melio- racijo Pesnice 60 milijonov din in za vodovod v Ptuju 7,500.000 din. Skupnih dohodkov bo imela Vodna skupnost za porečje Dra- ve letos nekaj nad 561 milijonov dinarjev iz vodnega prispevka industrije, elektrarn, kmetijskih zadrug, kmetijskega gospodar- stva in ostalih, nekaj dohodkov pa še ima iz leta 1958 in 1959. * Za krajevni praznik Podleh- nika 13. junija 1960 je poslalo uredništvo »Nove proizvodnje«, obzornika napredka v tehniki, glasila Zveze društev inženirjev in tehnikov LRS prebivalstvu potom organizacije ZB NOV če- stitke in želje, da bi dosegli tudi pri nadaljnjem delu nove gospo- darske uspehe. * Te dni začne gradbeno pod- jetje »Remont« s pripravljalni- mi deli za graditev trgovske zgradbe pri »Belem križu« v Ptuju. Ruševine prejšnjih hle- vov in drugih gospodarskih pro- storov so že večinoma odstranje- ne in sedaj bo lahko pričeto z graditvijo »Merkurjeve« trgov- ske zgradbe? kjer bo trgovina s pohištvom in drugo stanovanjsko opremo, ki je Ptuju zelo potreb- na. Sedanji prostori za trgovino pohištva so le začasni, čeravno je njih ureditev podjetje precej stala. * Graditev poslovno-stanovanj- ske zgradbe Zadružne hranilnice in posojilnice v Ptuju je vedno vidnejša. Stoji že nekaj zidov. Ko bodo gotove zadnje plošče čez kletne prostore, kar je sedaj v delu, bo graditev hitro napredo- vala. Sedaj bi bilo gradbeno pod- jetje »Drava« s to zgradbo že zelo daleč, če ga ne bi zadržala po- trebna zaščitna dela v zvezi s kotlarndco glede na talno vodo. Prostor kotlarnice je specialno izoliran, da pod nobenimi pogoji vanj ne bi mogla vdreti talna voda. Z rastjo te zgradbe se pol- ni dolga leta prazen prostor v Lackovi ulici, ki je nastal z ru- šenjem nekdanje kasarne. Na drugi strani tega prostora je predvidena še graditev zgradbe Komunalne banke v Ptuju in Kulturnega doma. * Asfalterska skupina Republi- ške uprave za ceste LRS, sekcija Maribor, dovršuje v Ptuju asfal- tirani odsek ceste pri servisni pyostaji »Petrol« Ptuj, ki ob do- vršitvi same p>ostaje v zimskem času iz tehničnih razlogov ni do- vršen. Sem je prišla skupina po opravljenih delih na novo asfal- tirani cesiti Hajdina—Kidričevo, ki je bila te dni predana iz- metu. Delavski svet TGA Kidričevo šteje 60 članov v novi delavski svet Tovarne fllinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo je bilo v času med 19. in 21. majem izvoljenih 60 članov, od tega ena ženska in 59 moških Od 1674 volilnih upravičencev se je volitev udeležilo 91,3"/»; 135 članov kolektiva je bilo na do- pustu, sedem pa se jih volitev n' udeležilo. Od vseh članov je 17 de.av cev in 13 namešČ3acjv. V sam proizvodnji dela 33 clancv. 22 j;h je pri vzdrževanju -n v pomožnih obratih, pet pa je asćai h. 20 čla- nov je bilo že prej v h delovn.h nalog — čimte nejši stik s kJektivcen. To b. se naj odra- žalo v vsestranski mf rmiranost; kolektiva o vseh perečih vpraša- njih in v fekočem obravnavanju ter reševanju njihovih p:bud m predlogov Nadalje bo delavski svet skupno z upravo m kolekti- vom skrbel za izponjevanje plana □■r izvodnje ter za pravilno rabo sredstev za rekonstrukcijo in širjenje obrata ter vseh ostahh sredstev, dcsežsnih s tekočo pro- izvodnjo. Med prvimi nalogami novega delavskega sveta pa je рк>- moč delovnemu človeku v vseh možnih cblikah, da bo delo in življenje slehernega delavca skla- dno s stopnjo našega družbenega r izvoja m življenja držav:janov v naši socialistični skupnosti. V no- vem delavskem svetu je 42 članov ZK, ki se bodo nedvcmno zavestno trudili, da bo delavski s'vet te naj- večje tovarne v cbčini častno na- daljeval z izpolnjevanjem nakg, ki jih je 5. avgusta 1950 prevzel prvi delavski svet v Kidričevem. Važno je tudi. da je v novem de- lavskem svetu 20 članov prejšnje- ga sveta, Z nasveti nam bo gotovo rad ctrebna, temveč so krep- ko prijeli tudi za de.o ter začeli pred nekaj dnevi z izkopom teme- ljev. Brž ko bodo temelji izko- pani, bodo takoj nadaljevali z be- toniranjem. Tudi ostali gradbeni materia.l je pripravljen in je upa- nje, da bo stavba do jeseni ped streho Tako bo zgrajena v vasi še ena vsestransko koristna stav- _^ Uspeh uionirjev RK Drave v nedeljo je bil v Mariboru rokometni turnir r^onirskih mo- štev našega okraja. Sodelovali so: Fužinar z Raven, mariborski Branik in Drava. Naši pionirji so dosegli lep uspeh z zmago nad mnogo večjimi sovrstniki z Raven in Maribora. Osvojili so nrvo mesto z zmagami: nad Fu- žinariem 8:5. nad Branikom pa 21:4. Najboliši igralec turnirja je bil .Turkovič Peter (DravaV naj- boljša strelca pa sta bila Crno- jevič in Koreniak (oba Drava). Mariborski rokometni .strokov- ^ijaki so pohvalili igro Drave, ki ima precej možnosti za osvniitev dobrega mesta na renubliškem turnirju v Liubljani. To po vse- kakor cof^nvi dela dobrp'^^ ♦^re- nerja tov. Bedrača. V. B. ST15.4N 4 PTUJSKI TEDNIK ptl'J DVE in. JUNIJA 19ВП Razstava Mladinske Knjige Ce mislim na svojo otroško dobo pred petdesetimi leti, ko s«m se naućil brati, vem, da mi je razen šolskega berila prva pri- ila v roke povest o »Pridnem Jtnerku in hudobnem Mihcu Crnobela zgodba. Janezek je bil pridkan kot angelček, Mihec pa hudoben. Vem, da se mi je hu- dobm Mihec prikazoval še po- noči in me tlačil kot mòra. Vzgoj- nega v tej povesti ni bilo nič. Ne- kak strip izpred f>olstoletja. Po- zneje sem bral knjižice, ki jih je iadajal knjigarnar Giontini v Ljubljani: zgodbe o Rinaldu Ri- naldiniju in drugih »slavnih« razbojnikih. Še pozneje sem bral Mohorjeve knjige, ki pa za mla- dino nieo dajale nič primernega. No, potem je prišel na vrsto Finžgarjev roman »Pod svobod- nim soncem«, Sienkîewicz, Stri- tar, Jurčič. Malo je bilo to. Otroci in mlajši dijaki v tisti dobi niso imeli primerne literature. Ce pomislimo, kako je bilo s to atvarjo takrat pred 50, 4o in še 30 leti in kako je danes, vidimo, da je naša nova družba poskrbela za otroke in mladino tako, kakor si nekdaj niti sanjati ne bi upali. Nekdaj puščava, kjer je le tu in tam rastlo nebogljeno drevo, danes rodoviten vrt z najrazlič- nejšimi okusnimi sadeži; nekdaj ena, dve, pozneje tudi pet mla- dinskih knjig na leto, danes izda samo osrednja založba »Mladin- ska knjiga« 180 knjig na leto, to. je veak drugi dan novo knjigo. In kake so to knjige! Z veseljem jih jemljemo v roke. 2e zunaja oprema je privlačna, med tekstom pa lepe ilustracije naših najbolj- ših slikarjev. Pa tudi vsebinsko Ј!о te knjige izbor najboljšega iz domače in tuje literature. Naš otrok — in z njim tudi mi — je danes lahko zadovoljen. Lepa, dobra knjiga mu je spremljeval- ka in prijateljica že od prvega otroštva. Vse to je premalo znano. Zato je prav, da se je odločila naša največja mladinska založba, pri- rejati razstave svojih publikacij tudi v manjših krajih. In tako smo se preteklo nedeljo udele- žili otvoritve razstave mladinske knjige v Mestnem muzeju v Ptuju. Pri otvoritvi je govoril ljudski poslanec in pisatelj Ivan Potrč, naš ptujski rojak. V svo- jem govoru nam je opisal vso petnajstletno dobo obstoja te mladinske založbe. V začetku so izdajali le po kakih 20 do 30 knjig na leto. Trudili so se, da bi pritegnili kot sodelavce naše najboljše pisatelje in ilustrator- je. Iz tuje mladinske književ- nosti so prevajali najboljše mla- dinske tekste. Založba se je raz- vijala iz leta v leto. Začeli so ustanavljati mladinske knjižne zbirke za razine starostne dobe. Tako so nastale zbirke »Cici- ban«, »Čebelica«, »Sinji galeb«, »Globus«, »Kondor« itd. Otrok predšolske dobe z zanimanjem pregleduje slikanice, šolarju pa so na razpolago raznovrstne knjige drugih zbirk. Posebno po- membna je zbirka »Kondor«, ki prinaša izbrana dela domačih in tujih klasikov. Te knjiga rabita šoiar in dijak kot priročnike in obvezno branje v šoli. Založba »Mladinska knjiga« je danes največja mladinska založ- ba ne le v Sloveniji, ampak tudi v Jugoslaviji. Njeni sodelavci, lako pisatelji kakor ilustratorji, so tudi iz inozemstva. Njene knjige so začeli prevajati v tuje jezike. Otvoritve razstave v ptujskem muzeju se je udeležilo mnogo Ptujčanov in mladine. Razstavo naj bi si ogledale tudi šolske eks- kurzije z dežele. Odprta bo do 10. junija vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 16. ure. V. K. Pred zaključkom dramske sezone Se malo in vrata gledališča se bodo zaprla do nove sezone v je- seni. V sedanji smo imeli prilož- nost videti več del amaterskih in poklicnih igralskih družin. Najpreje naj omenimo Sloven- sko narodno gledališče iz Mari- bora, ki nam je nudilo z nekate- rimi predstavami res pravi uži- tek — predvsem velja to za oper- ne predstave — medtem ko s predstavami drame nismo bili tako zadovoljni. Bilo bi koristno, če bi se ptujska Svoboda dogo- vorila z SNG za bodočo sezono nekoliko konkretneje tudi o kva- liteti predstav. Sedaj pred zaključkom sezone nas je obiskala še ljubljanska drama s svojimi odličnimi igral- ci, kar je za Ptujčane res redek dogodek. Naš tokratni pregled oderske dejavnosti pa velja bolj amater- skim skupinam, ki so nastopile v tej sezoni na našem odru. Tu gre v prvi vrsti omeniti odlične igralce iz Slovenske Bistrice z Borovim delom »Zvezde so več- ne«, ker tako 4epe predstave amaterske družine že dolgo ni- smo videli. Žal dvorana ni bi a v celoti zasedena, kar je spriče- valo Ptujčanov za njihovo zani- manje za amaterske družine. V sezoni je bila naš gost tudi družina iz Ljutomera in družina iz Rogoznice s Cufarjevo »Lju- beznijo v kleti«. Slednjič naj omenimo nastope ptujskih igralcev, ki so pripravili v sezoni pet različnih del. Kot prvo so p>odali dramo Usseua »Globoko so korenine« v režiji Slavka Oroviča, nato pa komedijo Camasia in Oxilic »Mladost ne pride več nazaj« v režiji Borivoja Svetela. Mla- dinsko igrico Pehtp je režiral^ Majda Herman, d) amo Mihç Remca »Klopi- pa zopet Slavit^ Orovič. V naslednjih dneh pridç na oder še Mollierjev »Skopuh, v režiji Lojzeta M?tjaiiča. Vsakdo bo sogh:šal. da so za, beležili ptujski amaterji lep uspeh s svojim sodelovanjem na okrajni reviji dramskih družin v Slovenski Bistrici in na герц, bliški reviji v Kopru. Ce ne dru- go, prav gotovo so pokazali pre. cejšnjo požrtvovalnost ne glede na to, da jih je malo, da v nji, hove vrste ne prihajajo novi ljudje, kaj šele kakšni izbrani kadri prosvetne ali drugih strok. Predvsem bo potrebno tudi v Ptuju končno spoznati, da so za uspešno delo amaterske dram- ske skupine nujno potrebni sode- lavci iz vrst prosvetnih delavcev in drugih, katerih prisotnost lahko zboljša delo amaterske skupine. Predlogi, da bi ustanovili v Ptuju v sklopu DPD Svoboda tudi mladinsko gledališče, zaslu- žijo vso pozornost. Le da tudi v tem primeru velja, kar je zgoraj navedeno za amaterske skupine sploh: tudi tu brez izdatne pod- pore prosvetnih kadrov ne bo večjih uspehov. ..Mrtvi Kurent" M tie Remca Mlademu pisatelju Mihi Remcu iz Ptuja, novinarju »Dela« v Ljub- ljani, naj veljajo iz Ptuja, zlasti pa iz vasi Markovci, Nova vas in Zabovci pri Ptuju čestitke v zvezi z dramo »Mrtvi Kurent«, s kate- ro je bil deležen burnega aplav- za ob premieri v mariborski Dra- mi, na predstavah dramskega od- seka »Svobode« v Ptuju in na go- stovanjih drugje in nedavno Steri- jinem pozorju v Novem Sadu, ka- mor je prenesel njegovo ime in delo igrcdski zbor mariborske Dra- me ob svojem prvem nastopu na tamkajšnjem festivalu Ù dramskih gledališču Jugoslavije. Z dramo »Mrtvi Kurent« je mladi pisatelj Miha Remec po zgledu svojega očeta, pisatelja Alojzija Remca, zajel vsebino za novo dramo iz običajev in življe- nja prebivalstva v bližini Ptuja ter omogočil prikazovanje vsebine in oblike tega pustnega običaja — kxjrentovanja tudi na odru. Ker' se za delo zanima tudi »Triglav film« obstoja možnost, da bo s filmom »Mrtvi Kurent« predstavljen celo svetovni javnosti. • Vsa leta po osvoboc^itvi so bili kurenti iz Markooec, Nove va- si in okolice niže Ptuja deležni posebne pozornosti. V Markovce so prihajali fotoreporterj^. in sne- malci za razne časopise in revije pa tudi za dokumentarne filme. Skoraj vsako leto so odhajali ku- renti — mladi dečki iz Markovec in Nove vasi na razne festivale s svojo opremo, ki je vzbujala po- zornost med gledalci. Sam Miha Bemec je večkrat obiskal te kra- je in si končno pred 2 letoma iz- posloval pri dečkih kurentsko opremo ter je v njej pretekel in preskakal nekaj ur, da je lahko sodoživel posebnost tega ljudske- ga običaja in ga potem tudi lažje opisal v svojih sestavkih, nazadnje pa še v drami »Mrtvi kurent«. Snov za literarno obdelavo kurent- skih običajev mu je v veliki meri s pripovedovanjem dal Franc Ka- lorie iz Markovec. ir Ni čudno, da se je običaj ku- rentovanja najbolj ohranil ravno v Markovcih in okol'ci, saj so ceji rodovi čuvali in obnavljali kurent- sko opremo in jo kot dragocenost zapuščali svojim mlajšim nasle/d- nikom. Z opremo so stari očetje in očetje ter drugi vaščani ohra- nili mladini lepe spomine na ne- štete zgodbe s pohodov kurentov po vaseh v predpustnem času, ko so kot mladi fantje obiskovali de- kleta in njihove domove ter si iz- med njih izbirali neveste. Miha Remec je znal v drami »Mrtvi Kurent« seči daleč nazaj v spomine in zaklade ustnega izro- čila ter vse zanimivo zajeti v ne- pozabno zgodbo starega očanca, ki se tudi v visoki starosti ne more ločiti od kurentske opreme. Ob njej je obujal spomine na mlada, fantovska leta in vsa svoja naj- lepša mladostna doživetja. Kdor ne bi hotel ali mogel dojeti vsebine drame mu bo le ostal v spominu lik kurenta ter kurentski običaj tukajšnjih krajev, četudi ga bodo mogoče poznejši rodovi opustili. V. J. Miha Remec Lepa narodna pesem Pevski koncert ženskega pev- ekega zbora iz Vičave pri Ptuju DPD »Svoboda« Ptuj je priredil 6. junija ob 20. uri v dvorani Narodnega doma v Ptuju svoj letni pevski koncert. Predsednica pevskega zbora, zdravnica dr, Nada Pavličeva, je pred počet- kom izvajanja programa s krat- kim nagovorom pozdravila na- vzočo publiko in dejala: »Glasba je pomenila človeku že od ne- kdaj sredstvo, s katerim je naj- popolnejše sproščal svoja čustva. V pesmi je izražal svojo radost in slast, up in pričakovanje, bo- lečino in hrepenenje, žalost in grenkobo. Vsak narod je ustvar- jal svoje pesmi, samo njemu »vojske, ki odražajo pokrajino, v kateri živi, njegovo >zg odo vino, okolje in kulture, ki so vplivale nanj. Ubran s svojo narodno po- dobo je iz roda v rod ustvarjal besedilo in napeve svojih narod- nih pesmi, ki ga spremljajo od 2ábelk€ do groba. Sodobnega člo- veka sta hiter utrip življenja in hrup vsakdanjosti oropala tihe 2±)Tanosti in možnosti, da bi pri- sluhnil sam sebi. V zadnjih letih se glasba, zlasti tako imenovana lahka glasba, preko modernih oddajnih sredstev širi v vse do- move, nešteti jazz-orkestri po vsem svetu jo i^sredujejo vsako uro milijonom in milijonom lju- di, ob njih se je razvila moda popevk, ki z uspavalno sladkob- noetjo in dražego ritmiko posta- jajo vsakdanja hrana poslušal- cev in kot bohoten plevel dušijo zahtevnejše, žlahtno cvetje pe- ®iii. Splošno je znano, da smo Slovenci narod pevcev. Narodne peemi so pri nas globoko ukore- ninjene. Kot vsaka moda, je tudi moda popevk minljiva, narodna pesem pa je neločljiv del naroda, živela bo, dokler bo živel narod!« Zato si je zbor izbral za svoj koncertni program slovensko na- rodno pesem, ki je vseboval 17 pesmi v priredbi naših sklada- teljev: Emila Adamiča, Danila Bučarja, Radovana Hrovatina, Benjamina Ipavca, Cirila Pre- gelja, Rada Simonitija, Franca Venturinija in Matije Tomca. Pod spretnim vodstvom zbornega dirigenta Draga Hasla in dobro naštudiranim programom, je pe- isem za pesmi.io bila podana v lepi harmonični in dinamično iz- liti ubranosti zelo homogeno in čuiFtveno, kar so poslušalci do- kazali z navdušenim ploskanjem in odobravanjem. Zbor šteje 21 članic pevk. Po- sebno dober glasovni material se nahaja v altu. medtem ko bo potrebno sopranu dodati še vsaj eden mehkobni sopran za visoke tonske položaje zaradi lepše barvitosti glasu pri visokih to- nih. Ustanovljen je bil leta 1953 na pobudo SZDL terena Vičava. Članice pevskega zbora so po ve- čini gosixydinje. ki se jim mora dati tudi vso priznanje za nji- hovo požrtvovalnost, ki jo vla- gajo z ljubeznijo do pesmi in le- pega petja. Kdor pozna gospo- dinjske posle v družini, ve, da to ni mala žrtev. Kljub temu pa se redno in disciplinirano udele- žujejo pevsKih vaj. V zvezi z doprinešenimi žrtvami članic te- ga zbora, ki vlaga toliko truda, da lahko nudi občinstvu s po- danim pevskim koncertom res lep in prijeten užitek, bi bilo želeti, da se javnost za njihove pevske nastope bolj pozanima in se jim z večjim obiskom, kot je bil na tem koncertu, oddolži, da bo njihov uspeh, če že ne mate- rialno, pa vsaj moralno popla- čan. Franjo Luževič honorarno Vrabec sreča štorkljo, pa jo pobara: »No, botra, kako kaj živiš?«, »O. zdaj kar dobro. Delam ho- norarno v neki {x>rodni.lnici.« Dve kulturni pri- reditvi v Kidričevem Pretekli dve nedelji sta v Kidri- čevem vzbudii'i dve prireditvi po- sebno zanimanje. 29 maja je bila na stadionu tradicionalna proslava dneva mladosti, 5. junija pa je bil v avli osnovne šole glasbeni popoldan. Najprej nekaj besed o dnevu m¡adosti. Vsako leto se pod okriljem društva prijateljev mla- dine' zbere na' stadionu šolska miladina iz Kidričeva, cd Lovren- ca, iz Hajdine, Starš in Sel ter v tej že tradicionalni kulturni ma- nifestaciji mladega rodu tekmuje. Nastopajo pevski zbcri, recitacij- ski zbori, posamezni recitatorji, folklorne skuipine in rajalni an- sambli. Dan mladasti zaključijo s fizkulturnimi tekmovanji. Letos so tekmovale za pokale samo šole Ki- dričevo, Lovrenc in Hajdina ter delno tudi Starše. Sela se tekmo- vanja niso udeležile. V teh zad- njih letih se je ob vsakoletnem praznovanju dneva mladosti izob- likovalo nekaj zelo pozitivnega. Mladina se mora namreč med le- tom prav resno pripravgati na svoj praznik. Tako je prišlo do tega, da ima.jo v Kridičevem, Haj- dini in pri Lovrencu prav dobre pevske zbere, recitacijske skupi- ne, rajalne ansamble. Ponovno smo se prepričam, da velja tudi za to nespremenljivo pravilo, da je mogoče doseči uspehe samo z vztrajnim delom. In tak uspeh smo videli na tej proslavi. Zahvala gre pač šolskim upraviteljem in posebej še požrtvovalnemu uči.- teljstvu ter seveda nič manj pri- rediteljem te mladinske kulturne manifestacije društvu prijateljev mladine, ki vsako leto zbere v Ki- dričevem mladino in ji pripravi lep praznik. Žal ne morem na tem mestu imenovati vsega učiteljstva, ki je prispevalo svoj delež k S'po- redu. Omenjeno naj bo samo, da je posebne pohvale vredno delo zborovodij tov. Hilde Puckove, Mance Terbučeve in Branka Raj- šterja. Trud, ki so ga vložili v mladinske zbore, je bii zelo bogato poplačan. Otroci radi pojo, pojo navdušeno in občinstvo jih rado posluša. Društvo prijateljev mla- dine je lahko kot organizator, po- sebno pa njegov predsednik tov. Karel Klepač, ki je vcdil prire- ditev, zadovoljno. V nedeljo, 5. junija, je osnovna šola Kidričevo priredila v šoli glasbeni popoidan. Scdelovaila sta mlaj.ši in starejši pionirski pevski zbor, posamezni ¿olisti instrumen- talisti, harmonikarski zbor' in in- strumentalni ' ansambel »Mladi akcrd«. Glasbeni spored je obse- gal 20 točk: dve solistični, štiri ansambelske instrumentalne, 13 zborovskih in eno dramatizir-ano za zbcr in orkester. Prireditev je bi- la nekaka notranja gdasbena revi- ja, ki je pokazala sadove razno- likega glasbenovzgojnega dela. Tr- di za to prireditev naj velja splov na ugotovitev, da je plod skupnih stremljenj vsega učiteljskega zbo- ra, namreč v tem, da najde svoje pravo mesto med ostalimi učnimi predmeti tudi glasbena vzgoja kot del splošne estetske vzgoje. Oba pevska zbora, otroški in mladinski, sta pokazaila poleg vztrajne vaje tudi sadove resnega razrednega pevskega vzgojnega dela na šoli. Pcsebne zasluge za to ima tov. Rajšter, ki z mentorsko in v ve- jiko csebno prizadevnostjo usmer- ja glasbeno vzgojo na šoli. H, D. Ob I50-oble!nlci šole v Markovcih Marija Terezija je s svojo re- formo šolstva ustanovila precej glavnih šol v mestih in trivijal- nih po deželi. Zaradi pomanj- kanja učiteljev je ostalo na de- želi več ali manj po starem. V Markovcih se je pričelo z red- nim poukom v letu 1810. Pouk je bil v sobi stare mežnarije, ki je bila zelo majhna. Prvi nastav- ljen učitelj je bil Blaž Domi- nikuš, ki je obenem opravljal službo organista in cerkovnika. Za svoje delo je prejemal plačo v naturalijah. Prvo redno plačo 26 gld. 57 kr. letno je prejel šele v letu 1815. V letu 1820 je bilo zidano novo župnišče. Tej stavbi so na sever- ni strani prizidali večjo šolsko sobo, v katero so vodile stopnice na zunanji strani. Tu je pričel poučevati učitelj organist in mežnar Ivan Postružnik, sledili so mu Štefan Spricel, Martin Schleinz in drugi. Takratni šol- ski okoliš je obsegal vasi Borov- ci, Bukovci, Markovci, Nova vas, Prvenci, Sobetinci, Stojnci, Za- bovci in Strelci. V začetku je obiskovalo .šolo po 10 do 30 otrok, v letu 1837 se je število povečalo na 80 učencev. V šolskem letu 1838'39 je bilo glasom starih li- stin 140 šoloobveznih in 90 šolo- obiskujočih otrok. Soba v župnišču ni mogla več .sprejeti toliko učencev, zato so v letu 1840 sklenile gospoščine Bori, Muretinci, Domava in Ptuj zidavo novega šolskega pK>slopja. Delo je prevzel ptujski obrtnik Strebel in zgradil novo 16,7 m dolgo in 11 m široko šolsko po- slopje. V njem je bila šolska so- ba in učiteljevo stanovanje. Za zidavo je prispeval župnik Lede- nik 300 gld., za kar je bila pre- puščena šolska soba v župnišču njemu in njegovim na.^lednikom v osebno unorabo. K zidavi šnle so prispevali eno tretjino c. kr. verski sklad kot šolski patronat, eno tretjino gospoščine in eno tretjino farani. Ni pa podatkov, koliko je stavba stala. Z novim ljudskošolskim zako- nom, ki je stopil v veljavo 1. ja- nuarja 1870, je bil učiteljem do- deljen samostojen delokrog in boljši položaj. Markovska šola je postala dvorazrednica s sistemi- ziranim mestom učitelja in pod- učitelja. Uzakonjena je bila osemletna šolska obveznost. Le- ta 1872 je nastopil službo učite- lja Ivan Možina, ki je bil obenem organist. Do 1. marca 1873 je imela šola na razpolago samo eno učilnico. Zaradi naraščajočega števila otrok je bilo treba vzeti v najem za 50 gld. letno hišo v Markovcih št. 12, last Matija Kolariča izeNove vasi. V njej se je poučevalo dopoldne in popol- dne po 63 učencev. Število .šolo- obveznih otrok je od 1873 do 1890 nar astio od 162 na 406 učen- cev. Glede na stalno naraščanje števila učencev je bilo že leta 1874 sproženo vprašanje zidave nove šole v Stojncih za vasi Stojnci in Muretinci. Ponovno je to vprašanje stopilo v ospredje v letih 1879 in 1881. ko je postalo pereče tudi vprašanje novega šolskega pvoslopja v Markovcih. Oboje je bilo potrebno. Zidava šolskega poslopja v Stojncih je propadla, ker farani in cerkvene oblasti niso pristali na to. .da imata skupno šolo dve vasi. ki nista v isti fari. Poleg tega pa so motivirali svoje proteste tudi s trditvijo, »da je ljudstvo pre- ubogo, da bi moglo potrebni de- nar skup .4,praviti«. Tudi zidava šol.skega poslopja v Markovcih .че je zavlekla vse do leta 1890. ko je krajevni šolski svet v Mar- kovcih na svoji seji dne IR ja- nuarja 1890 sklenil, da se stara šola z eno učilnico in učiteljskim stanovanjem podre in sezida no- vo šolsko poslopje s petimi učil- nicami in stanovanji za vse uči- telje. Nova stavba naj bi bila na starem prostoru, ki je bil kup- ljen v ta namen za 1350 gld. Vse delo v proračunu s studencem vred, ocenjeno na 26.260 gld., je prevzel Jože Breznik, stavbni mojster v Ptuju. Dne 5. jul. 1890 so vzidali v ogelni kamen spome- nico, nekaj srebrnega denarja in časopis. Stroške zidave so raz- delili tako, da je vsak posestnik na en gld. direktnega davka pla- čal 3,25 gld. doklad za zidavo šole. Poslopje je bilo do jeseni zgrajeno, 23. novembra 1890 otvorjeno in drugi dan se je že v njem začel pouk. Še istega leta je bila šola razširjena v štiriraz- rednico, čez dve leti je imela eno paralelko in 1894 je postala pet- razrednica. Kako je šola delovala in se razvijala od leta 1905 do leta 1925, ni znano, ker je izgubljena kronika za ta leta. V šolskem letu 1926 27 je imela šola 6 razredov. S šolskim letom 1932/33 je bil uveden 1. razred višje šole. Dne 27. februarja 1936 je kr. banska uprava odobrila z odločbo IV. 3474/1 otvoritev 3. in 4. razreda višje narodne šole. V času okupacije so v šoli nadaljevali s F>oukom. Nemški učitelji so učence razdelili po starosti v razrede ne glede na njih znanje. Šlo je le za to, da se nauče nemščine in navzamejo nemške miselnosti. Največ uč- nega časa so porabili za petje in telovadbo. Po osvoboditvi so se vrnili slo- venski učitelji. Po štirih težkih letih nemške okupacije so starši spremljali svoje otroke v šolo. da bi prisostvovali slovesni otvo- ritvi. Spet se .Te oglasila v hramu prosvetc slovenska beseda in slovenska pesem. Marsilîomu so se od ganotja orosile oči. Težko delo pa je čakalo naše vzgojite- lje. Okupatorjeva zapuščina, ni bila samo porušena domovina, ampak tudi vzgojno zanemarje- na mladina, ki ni obvladala niti najosnovnejšega znanja. Ogrom- no truda so vložili v svojo učno in vzgojno delo takratni učitelji, preden so dosegli, da je začela šola spet delovati v redu. Dne 23. novembra 1945 je pri- šlo v šolski okoliš 50 partizan- skih sirot iz Bosne v starosti 6 do 13 let. V oskrbo so jih vzele kmečke družine. Ljudje so jih lepo sprejeli, skrbeli zanje kot za svoje otroke in jim nudili ves čas toplo in varno zavetje. V šolskem letu 194849 se je šola spremenila v sedemletko. V 5., 6. in 7. razredu je bil uve- den predmetni pouk. V šolskem letu 1950/51 je bila uzakonjena osemletna šolska obveznost, šola pa razdeljena na osnovno šolo z razrednim poukom in nižjo gim- nazijo s predmetnim poukom. Dne 9. marca 1956 je OLO Ptui z dopisom št. 0411-2198 2 odobril otvoritev p>omožnega razreda pri I. razredu osnovne šole. Leta 1913 je posojilnica v Mar- kovcih postavila stanovanjsko hišo, ki jo je leta 1926 kupil kra- jevni šolski svet Markovci za 40.000 din. Zgradba, ima v pri- tličju neprimerno učilnico. Ostali del zgradbe so stanovanja za učitelje. Leta 1932 je bilo popravljeno ostrešje obeh šolskih zgradb. Po osvoboditvi so bila nujno po- trebna večja popravila, za ka- tera pa ljudska oblast zaradi po vojni tako kruto prizadetega go- spodarstva in razmer, ki so na- stale po informbirojevski reso- luciji, ni mogla dati zadostnih proračunskih sredstev. Zato je ljudstvo sklenilo, da podpre šolo s krajevnim samoprispevkom. V letu 1951 je zbralo 111.029 din za nabavo lesa in ckrvja za iz- delavo novih oken. V letu 1953 se je zbrana vsota 63.014 din po- rabila za vzidavo novih oken in nabavo raznega Gradbenega ma- teriala. V letu 1954 je krajevni .samoprispevek znašal 147.306 din. Ta vsota in proračunska sred- stva so omogočila instalacijo vodovoda in začetek izboljševa- (Nadaljevanje na 6. strani) Osnoivna šola v >'i '{ovc:h ргет. DNE 10. ЛЖ1ЈА 19вв PTUJSKI TEDNIK STRAN 5 KJE JE MEJA? v zadnjih letih je število ljudi na svetu tako visoko narastlo, da nekateri že resno ugibajo, kako si bodo ljudje čez 100 ali 200 let de- lili življenjski prostor na zemiji, če bo šel razvoj v sedanjem tempu dalje. Računajo, da se je človeški rod pojavil na zemlji nekako pred 200.000 leti in da je število ljudi do danes narastlo že na 2,9 mili- jarde, Ob začetku našega štetja, t. j. pred 1959 leti, je bilo na svetu okrog 250 milijonov ljudi. Do leta 1900 se je število povzpelo na 500 milijonov in okrog leta 1920 na 1 milijardo ljudi. Računajo, da bo čez 25 let na svetu že 4 mili- jarde ljudi in okrog leta 2000 celo 6 milijard. Letni prirastek prebivalstva' na svetu znaša sedaj okrog 46 milijo- nov ljudi ali 3 rojstva več vsako sekundo. V minuli svetovni voj- ni je zgubilo življenje окглд 30 milijonov ljudi. Kakor vidimo, je bila ta izguba nadomeščena že v 8 mesecih. Po sedanjih računih bi moralo biti okrog leta 2600 na svetu že toliko ljudi, da bi na enega člo- veka odpadlo komaj 1 kvadratni meter zemeljske površine. Jasno je, da do takega porasta ne more priti, ker bi se ljudje prej med seboj pobili in pojedli. Mi danes samo predvidevamo, da bo po ra- čunih moralo priti do preobljude- nosti na zemlji, vendar nam na srečo to vprašanje še ne dela res- nejših skrbi. Teže bo pa našim po- tomcem, na primer okrog 1. 2100 do 2200, če se ne bodo že prej po- stavile kakšne meje prehitremu naraščanju števila ljudi na svetu. Značilna je pri tem ugotovitev, da se primitivnejši narodi mnogo hitreje razmnožujejo kot ljudje v civiliziranih predelih sveta. Na Ki- tajskem je vsako leto 13 milijonov več ljudi, kljub temu, da je tam umrljivost še zelo visoka. Prav za- radi take okolnosti utegne število ljudi v neciviliziranem svetu daleč narasti nad številom prebivalstva v kulturnih predelih. Danes je težko reči, za koliko ljudi je še prostora na zemlji. Brez dvoma pa je nekje meja, preko katere naši potomci ne bo- do smeli, ako bodo hoteli tudi bo- dočim rodovom zapustiti skromen življenjski prostor na zemlji. Pri svojih ugibanjih smo gledali samo na prostor na zemeljski po- vršini in nismo računali, da si utegne človek čez sto let ali prej priboriti udoben življenjski pro- stor tudi na morjih, v zraku, ali celo na drugih planetih, kjer ga preobljudenost verjetno ne bo več skrbela. ing. S. P. Gobavost po svetu "5Ür Po nedavno objavljenem po- ročilu skupine strokovnjakov mednarodne zdravstvene orgaiza- cije, ki je skušala ugotoviti se- danje stanje gobavosti, je na svetu še vedno okoli 12 milijonov gobavih bolnikov, kar je zelo ve- liko število. Večidel teh gobavcev {>a odpade na razne dežele drugih celin, v Evropi jih je zelo malo. Po istih podatkih se jiih od 12 milijonov gobavcev komaj 10.000 zdravi v bolnišnicah aili v poseb- nih zdravstvenih zavodih. Pri- bližno pK>ldrugi milijon gobavcev pa sicer prejema zdravila, toda živijo doma, s svojimi družinami. Strokovnjaki omenjene organiza- cije menijo, da zaradi gobavosti ne bi več smeli bolnikov povsem osamiti in jih pregnati v f>osebne naselbine, marveč da bi jih mo- rali normalno zdraviti. Ljudje se gobavcev boji.io predvsem zato, ker ta bolezen po določenem času tako izpremeni njih zunanjost, da so na pogled res strahotni. Toda te bolezenske izpremembe je moč preprečiti s pravočasnim zdrav- Ijejem, ki je danes že pK>vsem uspešno. Strokovnjaki mimo tega tudi omenjajo, da so — kot kaže — nekateri ljudje naravno od- porni proti gobavosti in da ne mo- rejo zboleti za to boleznijo. Kitajska atomska bomba Londonski dnevnik Daily Mail poroča, da Kitajci pripravljajo poskusno eksplozijo svoje prve atomske bombe. Pri pripravah sodeluje znanstveni1< italijanske- ga rodu Bruno Pontecorvo in ameriška znanstvenica Joan Hin- ton, ki je sodelovala pri izdelavi prve ameriške atomske bombe. Kitajci so nameravali napraviti svoj atomski ix)skus v začetku aprila, vendar so ga zaradi teh- ničnih ovir preložili na junij ali julij. Mâr^iRâf o Laeje na temenu imajo življenj- sko dobo do 6 let, na tüniku in ob senceh pa 4 leta. Ko odmrejo in odpadejo, jih nadomestijo novi, se- veda če je vse v redu. Če je la- sišče zdravo, izpade dnevno 10 do 30 las. Lasje, ki poženejo iz istih mešičkov, so enako dolgi in močni kot prejšnji. V enem letu zrase jo lasje za 10 do 20 cm. Vidni del lasu — steblo — je sestavljen iz mrtvih celic, nevid- ni del, korenina, pa iz živih. Las- je so roževinasti, kot nohti, per- je, rogovi. Kemična analiza bi za- beležila og jik, vodik, dušiik, žve- plo. Kdor ima mastne lase, si jih mora umivati 2—3-krat na teden, pač vedno, kadar postanejo mast- ni. Suhe lase je dovolj umivati vsakih 10 do 14 dni. Po svetu ni- majo samo fKJsebnih šamponov za mastne ali suhe lase, ampak tudi take za krhke lase in lase, ki se cepijo. Voda iz vodovoda je pre- trda, za lase je najiboljša dežev- nica ali filtrirana voda. Zmotno pa je mnenje, da mor- ska voda lasem škodi. Res da son.- ce in morje la&em jemljeta bar- vo in jih belita, kvarita pa ne. Po morski kopeli si vsakokrat s sladko vedo izpiramo lase zato, ker jim morska sol jemlje lesk. Tako se tudi prej p>osušijo. Ultra- violični žarki škodujejo samo barvanim lasem, ki so zaradi bar- vanja postali luknjičasti. Če so lasje pokvarjeni po traj- ni cndulaciji ali presuhi po kakš- ni bolezni, potem si pomagajte z mandljevim oljem. Potem ko ste si z njim natrli lasišče, si ovijte glavo z vlažno, pogreto brisačo. Čez uro jo premenjajte. Topla vlaga bo pomagala, da bo lasišče vsrkalo maščobo. Glava naj osta- ne zavita vso noč, drugo jutro pa si umijte lase. V drogerijah in le- karnah boste dobili še druga sred- stva za masažo lasišča. Bolne lase je dobro kdaj pa kdaj za kak centimeter pristriči, zdravi rase.io tudi brez posega škarij. Slabe lase kodranje še po- slabša. Pri česanju las ni treba prav divjaško trgati. Če so raz- kuštrani, jih razčesavajte najprej na koncih, potem šele pri kore- nini, pa {>otrpežljivo. Trajno del9.io po novem tako, da najprej pri navijanju zmočijo konce las z vedo, s preparatom za kodranje pa omočijo lase samo pri korenini. Tako se prepreči drobno kodranje, ki ni na spisku sedanje mode. Za uspešno barvanje las vsak čas ni prikladen. Ne dajte si jih barvati med menstruaajo, ne v času, ko vam lasje izpadajo, ne med nosečncstjo, ne takoj po ka- ki nalezljivi bolezni, ne če ste astmatični ali če imate ekceme. Zdravim lasem barvanje ne ško- duje. Nevarno pa je za lase, ki se lomijo aJi se cepijo. Včasih se cepijo lasje zaradi preF>ogostnega umivanja z milom, ki vsebuje alkalij. Ta uniči lasem zaščitno prevleko. Včasih je krivo sušenje s prevročim zrakom, pre- ostra krtača, pregcst glavnik, vča- sih prevroča trajna. Zdravilo — mandljevo ali brinovo olje — lah- ko kupite, lahko pa si razcepljene konice cdstrižete. Izpadanje las je v največ pri- merih bolezen. Lahko je seveda kriv tudi pretežek splet vrh g's- ve ali lasje, tako nategnjeni v konjski rep, da se potrgajo blizu korenine. Tu in tam so tadi sploš- ni vzroki: nalezljiva bole.Tin, po- rod, živčni zlom, gripa, vrorlna, pljučnica. V teh prime-lh začno lasje izpadati najpozneje dva me- seca po bolezni. Nekdaj so çk> na- lezljivih bolezni lase stng*'. R&js skrbno čuvajte tiste, k; ostanejo, dokler ne pvoženeio novi. Moškim lasje boM Izpadajo ka- kor ženskam. Dva vzroka sta: drugačno delovanje žlez in zelo napete čelne mišice, ki lahko ovi- rajo prehrano kože na Jasišču. Te mišice so pri ženskah dosti bolj slabotne (na srečo!). Drugi vzrok so proučevali na zadnjem kongre- su zdravilne estetike v Laussonni. V Nemčiji že delajo posebne ope- racije, da vrnejo koži elastičnost in moč. Proti izpadanju las je na pro- daj več sredstev. Izpadanje je lahko dedna bolezen, prhljaj pia ni drugega kot presuho lasišče. Le- karnar vam bo svetoval txvmado! Zaradi prhljaja si ne sušite "as z električnim aparatom in trajno kodranje odložite za nekaj časa. Lasje sivijo, ker se preneha tvo- riti pigment, ki jih barva, ali ga uničita starost in bolezen. Tudi obolele živce spremlja sivenje. Na svetu še vedno 840 millfonov nep smenih Po statističnih podatkih UNESCO imamo danes na svetu še 840 mi- lijonov ljudi, starejših od 10 let, ki so nepismeni in nimajo niti najosnovnejše šolske izobrazbe. Od tega števila je 700 milijonov odraslih. Kljub temu, da je mini- lo 30 let od predvojne ankete o nepismenosti, ki so jo izvršili le- ta 1929, se absolutno število ne- pismenih ni zmanjšalo ker je tudi tedaj znašalo 840 milijonov. Spri- čo okoliščine pa, da je število prebivalstva sveta od tedaj nara- slo za nad pol milijarde, znaša re- lativno zmanjšanje nepismenosti v tem razdobju 18 odst. Največji uspeh v borbi protj ne- pismenosti je dosegla Sovjetska zveza. V tej ogromni deželi je bilo pred Oktobrsko revolucijo 75 od- stotkov moških in žensk, ki niso znali niti čitati niti pisati, danes pa je le 3,9 odst. nepismenih mo- ških in 16 6 odst. nepismenih že- na. Smatrajo, da imajo v SZ še okrog 28 milijonov nepismenih, kar predstavlja 7 do 9 odst. od skupnega števila prebivalstva. V Afriki imajo od 98 do 104 mi- lijone prebivalcev, ali okrog 80 do 85 odst., ki so nepismeni, med- tem ko znaša število nepismenih v Aziji 510 do 550 milijonov. Vsak drugi prebivalec Brazilije ne zna pisati, a v Indiji je pismen le vsak peti prebivalec. V ZDA imajo okrog 4 milijone ali 3,2 odst. nepismenih, v Fran- ciji 3,3 odst., v Belgiji 3 odst., v Italiji 14 odst., v Španiji 20 odst., na Portugalskem pa 44 odst. ne- pismenih. V Grčiji imajo 39 odst nepismenih žena in 12 odst. ne- pismenih moških, v Turčiji pa kar 83 odst. nepismenih žena in 52 odst. nepismenih moških. Recept za srečen zakon Ameriški profesor John Scott Long z univerze v Louisvillu je takole razdelil »kvote« pozitivnih lastnosti dekleta: 40 točk za le- poto, 15 točk za znanje kuhanja, 15 točk za dobro gospK)darjenje, 5 odstotkov za pletenje, 15 od- stotkov za zdravje, ostalih 10 od- stotkov pa za različna druga nagnjenja (šport, filatelija, glas- ba ali literatura). Če doseže se- števek vseh dekletovih lastnosti več kot 74 točk, potem po po mnenju učenega profesorja zakon srečen. Če doseže dekle samo 73 točk ali manj, potem je bolje, da si fant pravočasno poišče drugo izvoljenko. — Novinarji pa so od- krili zanimivo dejstvo: sam iz- umitelj teorije o srečnem zakonu zase verjetno še ni našel dekleta, ki bi doseglo 74 točk, ker je še vedno samec ... Mati zdrava, oče v bolnišnici v Kolumbusu v ZDA je v neki porodnišnici Obvestila bolniška sestra moža. ki je nestrpno čakal na hodniku, da mu je žena ro- dila dvojčke. Sto kilogramov težki In 1.80 metra visoki Walace Evans je ob tej novici padel v nezavest. Pri tem si je razbil nos, izbil dva zoba, pK>rezal obraz in poškodoval hrbtenico. Mati in otroka so zdravi, oče pa leži v bolnišnici. Ušesni radio TÍr v Nemčiji so zgradili po- sebno majhen tranzistorski spre- jemnik, ki je tudi med ostalimi tranzistorskimi sovrstniki — si- cer miniaturnimi sprejemniki — kar pravi pritlikavec brez para: nov traizistorski sprejemnik je namreč tako majhen, da si ga je moč obesiti na uho. podobno kot ženske uhane! Menda ima prije- ten glas in bi se poslušalkam (moški takšnih »uhanov« bržčas ne bi marali nositi v javnosti) utegnili priljubiti. Ni pa še zna- no, ali bo nemška tovarna, ki je zgradilo prototip, začela izdelo- vati te radijske pritlikavce tudi serijsko. Ura na svetlobo -ir Neka švicarska tovarna iz Ženeve je začela izdelovati novo vrsto stenskih ur. katerih zani- miva novost je. da jih poganja — svetloba. Novo vrsto ur so z uspe- hom preiz'kusili in so jih začeli izdelovati tudi serijsko. Takšni uri zadošča, da jo vsak dan samo štiri ure obseva ka- kršnakoli. čeprav zelo šibka svet- loba. Uro torej lahko рк>дапја tudi umetna svetloba, ne samo naravna, jakost svetlobe pa pri tem ne odloča na tek ure. Nova ura na svetlobo deluje v glavnem takole: svetloba pade na posebne fotocelice. ki so vanjo vgrajene, le-te pa svetlobo ne- posredno izpreminjajo v elektriko- Električna energija polni akumu- lator. le-ta pa poganja majhen elektromotor, ki s svojimi vrt- ljaji navija običajno prožno pero. kakršno je v vsaki navadni uri. Ostali del ure je povsem norma- len — prožno nero Dooanja zobna kolesa običajnega mehaniznia. BRONHITIS ALI BRONHIALNI KATAR • Hladno in vlažno vreme kaj rado povzroča raizllčna vnetja in katarje dihal. Eno izmed najbolj pogostih obolenj dihalnih orga- nov je bronhitis. Bronhitis je vnetje sapnika in bronhijev, se pravi cevčic, pa katerih prihaja zrak pri dihanju v pljuča. Vnetje ima za posledico pK)večano izloče- vanje sluzi, včasih pa tudi gnoja. V začetku obolenja peče bolnika v prsih izza prsnice, pozneje pa pride do suhega kašljanja, ki je trdovratno. V akutnem stadiju obolenja je pogosto povišana tu- di telesna temperatura^ Ko ka- šelj čez nekaj časa »dozori«, začne bolnik izločevati sluz, ki je pomešana z gnojem. Če je izkaš- Ijevanje zelo težko, najdemo v sluzi tudi kri. Kri lahko pride razen iz saipnika tudi iz nosa in žrela, kajti tudi tu je sluznica vneta in lahko krvavi, kar pa ni nič nevarnega. Količina izpljunka je različna, pri otroku izpljunka skoro ni, saj navadno ves izplju- nek FK>goltne. Zaradi tega ni čudno, če pri o troc.h, ki imajo bronhitis, kaj rado pride do naj- različnejših prebavnih motenj. Vzrok bronhitisu je največkrat prehlad, ki je posledica gripe ali pa okuženja s klčami, ki so sicer normalni gostje dihal. Bronhitis pa je tudi lahko posledica draže- nja dihali s prahom ali z raznimi kemičnimi snovmi. Za bronhiti- som obolijo najbolj pogosto ljudje, ki stalno žive v zaprtih prostorih, dalje tisti, ki stalno dihajo skozi usta ter slabotni in rahitični otroci. Čp hrom hit i.«: nrflviln rv in nravo- časno zdravimo, mine v enem do dveh tednih. Če bolezen traja več kot mesec dni, gre za kroničen bronhitis, ki je trdovratna in res- nejša bolezen. Vedeti moramo, da je vsak dolgo trajajoči brohialni katar sumljiv na tuberkulozo ali na vnetje pljuč. Sčasoma lahko pride tudi do razširjeja pljuč In tedaj govorimo o pljučnem na- pihu ali emfizemu. V akutnem stadiju zdravimo bronhitis tako. da pijemo topel čaj in vzamemo dva- do trikrat na dan po eno tableto aspirina in ležimo, dokler imamo povišano temperaturo. Bolečine v prsih omilimo, če inhaliramo toplo vodo aH topel slezov čaj. Ko kašelj »dozori«, jemljemo zdravila za iz- kašljevanje in razne sirupe, ki .jih predpiše zdravnik. Pri kroničnem bronhitisu se moramo ogibati na- zeba ter vsega, kar draži pljuča, zlasti dima in prahu. Priporočljiva je tudi sprememba zraka. Kdor ima pK)gosto bronhitis, si mora dati pregledati nos, saj so razne motnje pri dihanju skozi nos čest vzrok bronhitisa. Dr. S. B. MOLČANJE Zraven Mauricea Ravela je na banketu sedel neki skladatelj, ki mu Ravelova glasba ni bila všeč. Seveda sta oba molčala. Po dol- gem molku pa se Ravel obrne k svojemu sosedu in pravi: — Ali se strinjate s tem, dragi kolega, da bi sedaj nekaj časa molčala o čem drugem? Ribe z brezbarvno krvjo ^ Ekxslej je bilo v veljavi mne- nje, da imajo vse ribe rdečo kri, nedavno tega pa je to pravilo ovrgla neka sovjetska oceano- grafska odprava, ki je več mese- cev raziskovala morsko področje blizu Antaktike. Član te odprave — sovjetski ihtiolog Aleksander Andrijačajev — je namreč blizu otočja Kerguelen, ki leži na skraj- nem južnem koncu Indijskega oceana, potegnil iz morja nekaj rib nove vrste, ki so imele po- vsem — brezbarvno kri. prozorno kot voda. Odprava je potem ujela še več teh dotlej neznanih rib in jih natanko raziskala. Odkritje je bilo povsem potrjeno, ta vrsta rib ima brezbarvno kri! ZLOBNE DEFINICIJE PLES: umetnost hitreje premi- kati svoje lastne noge, kot lahko nanje stopa soplesalec. PIJANEC: človek, ki pije kot riba. ne pa kar pije riba. DODATEK: del koncertnega sporeda, ki ga zahtevajo poslu- šalci, ki bi radi več imeli, kot so plačali. MODERNA GLASBA: glasba, ka- tero tako naglo igrajo da nihče več ne more uganiti, od katerega klasika je ukradena. MOŽ: bitje, ki se zaljubi v de- kletov obraz in nato napravi na- pako, da poroči celo dekle. WHISKY: pijača, ki povzroči, da človek dvojno vidi in se pri tem čuti osamljenega. Ni ZDRAVILA Zdravnik: Običajen prehlad z nahodom imate. Pacient: Kaj mi svetujete? Zdravnik: Nekaj žepnih robcev FILOZOFSKO Michel Auclair in Gerard Phi- lippe se pogovarjata o ženah. — Idealna žena mora biti pred- vsem zvesta, — filozofira Auclair. — Kljub temu pa moraš biti do nje vedno tako ljubezniv, kot da ti ni zvesta... — se nasmehne Philippe. OD PRVEGA TRENUTKA Slavnega plesalca Geneja Kel- ly ja so vprašali: — Kdaj ste se prvikrat začeli zanimati za dekleta? — Oh. ž-e zelo zgodaj, — .jim je odvrnil Kelly. — Tisti trenutek, ko sem odkril, da niso dečki... NAGLO POPRAVUENO Direktor restavracije je prav tisti hip vstopil v jedikiico ko jo je novi natakar naglo ubral iz nje, V dvorani je na ves glas razsajal neki gost. — Kaj pa je? — je vprašal direktor. — Takoj odpustite tega nata- karja! — je zahteval gost in gle- dal pri tem na jajce, ki mu ga je natakar prinesel. — Zelo mi je žal, da jajce ni bilo povsem sveže, toda zaradi tega vendar ne bom odpustil na- takarja. Saj ni mogel vedeti, da je bil v jajcu piščanec ... — Tega tudi ne trdim — prravi spet gost. — Toda ko sem mu rekel, da je v jajcu piščanec, mi je pobral žličko in mi prinesel nož in vilice ... ! V ŠOLI — Tinček, naštej mi seat ži- vali, ki živijo v Indiji! — Pet slonov in en tiger!... V ŠKOTSKI ŠOLI Profesor kemije na škotski šoli vzame iz svoje denarnice bakreni peny in pravi učencem: — Novec bom sedaj dal v tole čašo s kislino. Kaj menite, ali ga bo kislina razkrojila? Ves razred odgovori kot iz topa: — Ne, sicer ga ne bi dali vanjo! TLDI RAZLOG »Veš. ljubi mož, te moderne obleke so sf>odaj tako oz'ke. da res ne morem hoditi, zato mo- rava čimprej kupiti avto!« BIROKRATOVA REŠITEV »Da vam ne bom vedno govo- ril: pridite jutri, pridite pojutriš- njem itd., bo najbolje, da sploh več ne pridete.« MODERNA TATVINA »Tovariš sodnik, sosed Fortu- nat mi je iz žepa ukradel tele!« »Kako vam bo iz žepa ukradel tele! Ne bodite smešni.« »Pa mi ga je res. Veste, v žepu sem imel stekleničko s serumom ■ za umetno osemenjevanje krav.« OLAV SALMUND: Orienfalsk dragocenosti Demosthenes Serkopulos je mi- slil, da bo sklenil v Ankari in In- stambulu imenitne kupčije. Pa jih ni. Demosthenes je odletel iz Tur- čije. To se pravi, moral jo je po- pihati, kajti bili so mu za petami in ondotnih zaporov menda ni ohranil v najboljšem spominu. Nejevoljen in čemeren je hitel proti pristanišču, ko se je prisli- nil k njemu trgovec s preprogami in starinami. »He. efendi! Spominek za ženo. nevesto, sestro, teto, zaročenko!« je kričal mož za njim. Demosthe- nes se ni da) odvrniti od svojega naglega koraka. »Edinstvena pri- ložnost!« je hvalil prodajalec svo- je blago. »Edinstvena priložnost?« je po- mislil Demosthenes. Kdo pa ni praznoveren? Zakaj pa ne? Pri- držal je svoj nagli korak, obstal, se obrnil in iel oaledovati blago vsiljivega prc^j^ca, " »Hm koliko stane preproga?« »Pristno smirnsko delo! Celo šah nima takšnih preprog. Sto turških funtov!« »Pasji sin! Sto funtov? Za ta denar lahko kupim najboljšo sul- tanovo ženo iz raja. Sto funtov? Mar je svet že slišal kaj takšne- ga? Za zanikrni predpražnik iz sultanove kuhinje naj bi — pet- deset funtov dam zanjo petdeset funtov in niti beliča več!« »Petdeset funtov? Alah naj me prekolne! Za petdeset funtov ta preproga ni naprodaj! Moji prade- di bi me prekleli iz grobov, če bi prodal takšno dragocenost never- niku za — ne. petdeset funtov je premalo, efendi !« »No, naj bo šestdeset funtov!« »Efendi! Usmili se revnega mu- slimana! Šestdeset funtov' Alah mi je priča da je ne morem dati. Če bi da! preprogo za šestdeset funtov, bi me prerok . ne pustil v raj. Petinsedemdeset funtov, efen- di, petinsedemdeset funtov — Ta ko — naj vaši ženi, materi sopro g i, sestri ...« »In koliko stane tale omarica"' »O, tale omarica? Pravo sasar didsko delo! Čudovito delo! Mf verniki vredno dobrih dva tis' funtov!« »Tisoč funtov! Ne več in r manj! Barantati ne utegnem. parnik kmalu odpluje, mora še.,.« »Efendi! Tisoč pet sto funto Moja zadnja cena!« »Naj bo! — In koliko zahtevr ti sin kloake, za tole bodalo?« »Efendi, čisto zlato! Staro d maščansko delo! Izpod pet tis funtov ga ne morem dati!« »Dva tisoč!« Demosthenes je spet pospe' korake in že je bil na pomol' kjer je stal parnik. »Dva tisoč pet sto efendi. tod' Alah bo odvrnil svoje obličje or mene, ker sem ...« »Že prav. ker si moral prodat takšne dragocenosti neverniku po smsiao nizki ceni. Kaj še unaš?« »Tu, efendi, tu imam dve čudo- vito lepi zapestnici s smaragdi, Iragocenosti, ki sta krasili breskvi 'odobna zapestja bivše najljub- ...« »... sultanove žene! Kajne?« '>Da, efendi! Res je. Ti dve laragdni zapestnici vdelani v avo platino, sta sodili v državno kladnico naše sodobne demokra- ie, spoštovanja vredni Atatürk bj I bil rad kupil. No, za deset ti- )č funtov ju dam. Deset tisoč ntov! Ne več ne manj!« »Pet tisoč funtov — ne več ne an j! Na parnik moram! Že tret- č je zažvižgal k odhodu. Pet ti- ■>č funtov!« »Efendi!« Ves upehan je tekel rodajalec kraj Demosthena. solze o s mu lesketale v očeh (tako lobre kupčije že dolgo ni sklenil). Moja žena mi bo potegnila dro- x)vje iz trebuha če ju prodam ce- leje. Osem tisoč funtov! Osem ti- oč za nakit, vreden dvajset ti- oč!« »Sedem tisoč ^-mtov! Daj za- pestnici! Saj vid 13 d2 vzdigu- lejo moaučekl« »O, Alah, o prerok! O svetni- ka! Čujta, kaj se mi drzne ponu- jati nevernik! Od lakote bom umrl, toda — naj bo, svoje domovine nočem osramotiti. Alah mi bodi priča. Pri tej kupčiji izgubim tri tisoč funtov! O! Ubogi moji otro- ci!« Demosthenes je vzel iz denar- nice dvanajst bankovcev po tisoč funtov, jih izročil prodajalcu, si naprtil kupljene dragocenosti in odhitel na parnik, tik preden so vzdignili mostiček. Ko se je ladja počasi odmaknila od pomola, je videl s krova proda- jalca, kako je ves srečen prešte- val bankovce. Ozrl se je za ladjo in zaklical Demosthenu: »Ti ne- vernik! Vse, kar sem ti prodal, je ponarejeno, vredno komaj po'ovi- co kupnine! Sklenil sem imenitno kupčijo!« »In ti, stari lopov!« je zaklical Bemosthenes nazaj, »to sem ve- del, toda denar, ki sem ti ga pla- čal, je tudi ponarejen! Ostani mi zdrav! Alah naj te čuva!« STRAN e PTUJSKI TEDNIK PTCJ, DNE 10. JUNIJA 1960 0!i 15Q-fetsiíGl šole v Markovcih (Nadaljevanje s 4. strani) nja sanitarnih naprav, ki so bila dokončno sodobno urejena leta 1957. Uvidevnost ljudstva je ljudska oblast podprla tudi s po- višanimi proračunskimi pri- spevki. V letu 1954 je bil izkopan pred šolsko zgradbo nov vodnjak. Dela so bila izvršena s prispevki ljud- stva, gradbeni material je dode- lila komisija za male asanacije pri OLO Ptuj, kompletno črpal- ko pa Gla\'ni odbor Rdečega kri- ža Ljubljana. V letu 1955 je bila končana kanalizacija in vodo- vodna instalacija. Dela pri ka- nalizaciji je izvedlo ljudstvo s prostovoljnimi deli, material pa je bil plačan iz sredstev prora- čuna. V letu 1954 je začela delovati mlečna kuhinja. V začetku so učitelji delili učencem malice v učilnicah. Pozneje je ljudstvo s krajevnim samoprispevkom pre- uredilo v ta namen bivšo pral- nico in nekaj kletnih prostorov. Sedaj deluje v teh prostorih šolska kuhinja. Z uvedbo ljudskega samo- upravljanja v šolstvu in izvolit- vijo šolskega odbora v letu 1954 se je sodelovanje ljudstva v upravljanju in razvoju šolstva uzakonilo in poglobilo. Temu so- delovanju gre zahvala, da je da- nes šola v Markovcih do neke mere urejena in ima najnujnejša sodobna učila, kot so: radijska ozvočitev v vseh učilnicah, 16 mm zvočni kinoprojektor, dia- projektor, magnetofon in druga učila, ki jih učiteljstvo s pridom uporablja pri svojem učno- vzgojnem delu in s katerimi po- staja pouk zanimiv in življenj- ski. S takim šolskim in pro- svetno-vzgojnim izvenšolskim delom med ljudstvom se dose- gajo kvalitetnejši učni uspehi, se odstranjujejo stare pregrade in iTišijo plotovi zaostalosti. Ta- ko nastajajo novi časi, nastopajo novi ljudje, oblikuje se lik so- cialističnega človeka. Nič ni čudnega, da minevajo sedaj v Markovcih veselice in zabave, ne da bi se zato vedele ograje ob cestah, da ni več pretepov in so postali Markovci kraj, ki je v tem oziru napravil ogromen ko- rak naprej. Pričakujemo, da se bo ta zalet napredka širil s še večjo hitrostjo in da ne bo mar- kovsiki šolski okoliš znan samo po svojih starih folklornih obi- čajih, nego tudi po svoji napred- ni miselnosti in gospodarskem razvoju. Uspehov tega napredka pa si ne lasti samo šola. To so uspehi vztrajnega dela vseh množičnih organizacij od SZDL, prosvetnih društev, ZB, TVD Partizana, ga- silskih društev, avto-moto dru- štva in pripravljenosti ljudstva za sodelovanje. F. 2. Novi darovalci krvi Dne 2. junija so darovali kri prebivalci Kidričevega in okolice. Vsem darovalcem se iskreno za- hvaljujemo, zlasti pa požrtvoval- nemu organizatorju tov. Kolarič Valterju. Darovalci so: Mežnarič Ivan, Udrih Alojz, Rudolf Ivan. Novak Josip, Debelak Franc, Resnik Vida, Ivanuša Ivan, Blazina Jože, Zupa- nič Franc, Rožman Stanko, Belšak Stanko, Rozenfeld Lovrenc, Bera- nič Jože, Kiselak Avgust, Murata Jožica, Vajda Alojz, Kermavner Iva, Vorina Ludvik. Žnidarič Štef- ka, Jazbec Ciril, Svenšek Alojz, Kosi Stanko, Vavpotič Anton, Per- nat Janez, Čoki Martin, Murat Jo- že, Jagorinec Jože, Magdič Milan, Leskovar Alojz, Horvat Anton, Br- glez Franc, Kovačič Vlasta, Te- mine Franc, Koprivec Ivica, Ši- menko Franc, Kirbiš Ivan, Lozin- šek Franc, Filipaja Ivan, Horvat Stanko, Menoni Edvard, Šoba Ma- rija Fajfar Terezija, Šimenko Štefka, Vernik Anton, Hostnik An- ton, Jus Ivan, Selan Ciril, Jevšek Marija, Hofman Drago, Kosi Stan- ko, Petek Lenart, Kuhar Anton, Tomanič Karel, Levanič Anica, Či- hal Julius, Sevšek Leopold, Vinter Stanko, Ferenčič Edi, Levanič Ka- rel, Spolenak Karel, Kokol Alojz, Ekselenski Mirko, Horvat Ivan, Turnšek Zdravko, Mesaric Ivan, Solojev Boris, Zupanič Mirko, Fe- Valter, Magdič Cilka, Kocjančič guš Slavko, Hojnik Franc, Kolarič Jožica. Splošna bolnica Ptuj Rdeči križ Ptuj UPOKOJENKO za nadzorstvo nad dve leti starim otrokom v centru Ptuja sprejmem. Na- slov v upravi lista. KOŠNJO TRAVE v Ptuju pro- dam. Naslov v upravi lista. POSTELJO in nočno omarico, orehov furnir, prodam. Naslov v upravi lista. HIŠO z gospodarskim poslopjem in 3 ha zemlje prodam. Trnov- ski vrh 55, Destemik. MOPED, dobro ohranjen, ugod- no prodam. Drevenšek, Za- družna hranilnica, Ptuj. KOSNJO trave v Podlehniku prodam. Vprašajte Budina 14. STOJECE seno prodam. Jože Kovačič, Krčevina 22, Ptuj. BILJARD proda Gostinsko pod- jetje »Bračič«. PRODAM 2 m- smrekovih desk. Vičava 26, Ptuj. NAJDITELJA DENARNICE z dokumenti na ime Ivan Maj- cen, Apače 49 a, Lovrenc na Dr. polju, prosim, da doku- mente vme na označeni na- slov, denar pa obdrži za na- grado. TOVARIŠA, ki je bil z menoj na prostovoljnem delu na progi Doboj—Banjaluka od 15. ok- tobra do 15. novembra 1951, nujno iščem zaradi pričevanja glede pogorele barake z našim privatnim inventarjem zaradi odškodnine. Danilo Serajnik, Maribor, Leninov trg 3/1. KINO Mestni kino Ptuj predvaja cd 10. do 12. junija an- gleški barvni film »Abdulah Veli- ki« in od 14. do 16. junija fran- coski film »Gervaise«, Kino Mcijšperk predvaja 11. in 12. jtmija itali- janski film »Kronika siromašnih ljubimcev«. Kino Kidričevo predvaja 11. in 12. junija ame- riški barvni film »Človek brez zvezde«, 15. in 16. junija pa fran- coski film »Ko bi vsi fantje sve- ta ...« Kino Muretinci predvaja 11. in 12. junija italijan- ski film »Hči polka«. TERFNSKA SLUŽBA ZI>RAVNIKOV Splošni zdravniki Dežurstvo splošnih zdravni- kov se vrši od 14. do 7. ure po sledečem razporedu: 10. 6. dr. Nada PaVičev 11. 6. dr. Slobodan Žakula 12. 6, dr. Slobodan Žakula 13. 6. dr. Nada Pavličev 14. 6. dr. Milan Car.i 15. 6. dr. Franc Rakuš 16. 6. dr. Evgen Stropnik Pomožna ambulant. Juršinci Pomožna ambulanta v Jiiršin- cih posluje vsako sredo in vsa- ko soboto od 14. ure Halje, Pomožna ambulanta Podlehnik Pomožna ambulanta Podleh- nik posluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 14. ure dalje. Dežurstvo otroških zdravnikov Dežurstvo otroških zdravni- kov traja od 14. do 19. ure no sledečem razporedu: 10. 6. dr. Aleksander Poznik 11. 6. dr. Aleksander Poznik 12. 6. dr. Aleksander Poznik 13. 6. dr. Ljuba Neudauer 14. 6, dr. Ljuban Cenčič 15. 6. dr. Aleksander Poznik Informacije in hišni obiski Vse informacije in naročila za hišne obiske sprejema de- žurni center Zdravstvenega do- ma Ptui. Številka telefona 70 in 80. Hišne obiske naročajte v do- poldanskih urah. pozneje naro- čeni hišni obiski bodo izvršeni samo v nujnih primerih. Otroške 10. 6. v Ptuju od 14. ure dalje; 14. 6. v Leskcvcu in Juršincih od 13.30 dalje; 16, 6. v Podlehniku, Gruškcvju in Dcrnavi od 13.30 dalje. Profituberkuloznl dispanzer Profituberkulozni dispanzer Zdravstvenega doma Ptuj sluje do nadalinjega vsak dan od 7, do 13. ure razen torka. Rentg'enskî pregledi pl}uč. bol- nih na tuberkulozi in zdrav- lîenîh se vršijo ▼ torek od 15. do 18. ure. v soboto od 7. do 13, ure. V sredo od 7. do 13. ure so rentsrensti presiedi pljuč za rse ostale. Uprava ZD Ptuj Lunine spremembe in vremenska napoved ZA CAS OD 9. DO 15. JUNIJA I960 Polna tuna dne 9. junija I960 ob 14. uri. Do 12. junija še nestal- no vreme in hladno, nato lepo in vroče. Po hudih bojih nogem«;taš^ „Drave" osvoiilâ prvo mesto ZADNJE KOLO: GRAFICAR (MURSKA SOBOTA)—DRAVA 1:3 (1:2) V zadnjem srečanju nogometa- šev mariborske podzveze sta se 5. t. m. v Murski Soboti srečali moštvi Drave in domačega Gra- fičarja. Za tekmo je bilo v Ptuju kot v Kidričevem veliko zani- manje. Kakor smo videli, sta imeli obe ekipi enake možnosti za prvo mesto v ligi. Domači simpatizerji so že ves teden de- batirali o dveh možnostih: ali bo prvak Drava ali Aluminij. 2e v zgodnjih urah so se v ne- deljo odpravljali v Mursko So- boto navijači Drave. Videti so hoteli oster boj na tujem terenu. Ekipa Grafičarja je znana boje- vita ekipa; ima nekaj dobrih na- padalcev, saj je v spomladan- skem delu prikazala nekaj zelo lepih iger. Enajstorica Drave je odšla na FK)t že v soboto zvečer. Moštvo je bilo pripravljeno na boj za zmago. Enajstorica Drave je na- stopila v svoji najmočnejši po- stavi: Kramberger, Letonja, Vo- grinčič, Markovič, Mesarič, Stre- har, Sirec J., Sirec P., Erhatič, Kovač in Arten jak. Pred nekaj sto gledalci sta točno ob 10. uri predpoldan prišli na igrišče »Sobote« obe ekipi. Proti pričakovanju je enajsto- rica Drave začela s silnim na- padom in že v prvi minuti igre je iz 15 metrov daljave Polda Sirec neubranljivo streljal v gol in povedel moštvo Drave v vod- stvo. Minuto pozneje je zopet sprejel žogo Sirec in jo poslal prostemu Erhatiču; ta je brez velikih težav dosegel drugi gol Drave. Z vodstvom 2:0 igralci Drave niso bili zadovoljni. Pri- čeli so z novimi napadi. Napadi so bili vedno gostejši, toda napa- dajoči niso znali izkoristiti le- pih priložnost. V 32. minuti so domačini streljali enajstmetrov- ko. Brez težave jo je Radulovič poslal v gol. Nogometaši Drave so bili stalno v veliki premoči. Napad je imel nekaj smole. Vse lepo pognane žoge so odletele mimo vrat. V drugem delu so Dravaši še bolj ogrožali vrata domačinov, toda žoga ni kot za nalašč našla pravega mesta. Premoč je bila tudi v komer jih; samo v drugem delu so streljali enajst korner- jev, ki pa niso koristili gostom. Posamezni napadalci so pred- vsem v drugem polčasu precej zadrževali žogo. Navijači so mo- rali čakati precej časa, da se je rezultat spremenil. Šele v 34. minuti drugega polčasa je lepo streljal v spodnji kot Jože Sirec in s tem postavil končni rezultat tekme. S to zmago so si nogometaši Drave priborili prvo mesto v ma- riborski ligi. Sedaj jih še čaka večja preizkušnja in upamo, da bo borba v kvalifikacijah še boljša in zmagovita za domače moštvo. Podzvezno nogometno prvenstvo je končano in sedaj čaka nogome- taše Drave boj še v kvalifikacij- skih tekmah. Ekipa Drave je sku- paj s četrtoplasiranim moštvom Nafte iz Dolnje Lendave uvrščena v nadaljnja tekmovanja za višjo |ligo. Ekipa Nafte je pridobila pra- vico do kvalifikacije zaradi tega, ker je letos drugačen način igra- nja kvalifikacijskih tekem. Letos sodeluje v predtekmovanju osem nogometnih podzvez. Tako je vključena tudi prekmurska nogo- metna podzveza, katere predstav- nik sodeluje in je vključen v ma- riborsko ligo. Tako je dobilo di- rekten vstop tudi moštvu Nafte, ki je zasedlo četrto mesto v naši ligi, medtem ko drugo plasirani Alum.inij in Kovinar avtomatično izpadla. V predtekmovanju je žreb do- ločil, da igra Drava po eno tek- mo na domačen terenu s pred- stavnikom Ljubljanske podzveze. Tekma bo dne 19. junija. Končna lestvica je sledeča: Drava 18 13 2 3 47:20 28 Aluminij 18 12 4 2 41:23 28 Kovinar 18 11 3 4 44:18 25 Nafta 18 7 5 6 38:31 19 itd. ALUMINIJ : SEVER 3:2 V zadnjem kolu nogometnega prvenstva mariborske podzveze je domače moštvo Aluminija iz Ki- dričevega brez velikih težav pre- magalo dobro moštvo iz Sladkega vrha z rezultatom 3:2. Tekma med tednom DRAVA : Mladinska reprezentanca Maribora 3:1 (2:0) V sredo je bila prijateljsko no- gometna tekma med mladinsko reprezentanco iz Maribora in do- mačo Dravo. Mlada ekipa iz Mari- bora se že precej časa pripravlja na razne mednarodne tekme v Mariboru in je med tednom imela »trening« tekmo s prvakom mari- borske podzveze. Tekma je bila na dostojni viši- ni, saj sta obe moštvi prikazali lep nogomet. Kljub temu, da je doma- če moštvo nastopilo s pomlajenim moštvom, je kazalo, da bo mladin- ska reprezentanca brez velikih te- žav premagala domačine. Toda zgodilo se je drugače; bojeviti do- mačini niso hoteli kloniti mladim igralcem. V prvem polčasu je vo- dil Lajh z dvema goloma razlike.