Štev. 3 (marec)
12 strani.
Leto V. — 1924.
VESTNIK
Prosvetne zveze v Ljubljani.
Predavanje o „Slovenski Straži".
(Osnutek.)
1.	Kaj je »Slov. Straža«. Nismo še dosegli svojega narodnega vzora, da bi bili vsi Slovenci združeni v eni in isti narodni državi, še je okroglo 800.000 bratov pod italijanskim in nemškim gospod-stvom. Obojno je zelo trdo. Dokler bodo deli našega naroda onstran državnih mej v nevarnosti za svoj obstoj, tako dolgo je naše narodnoobrambno delo potrebno. Imamo več narodnoobrambnih društev; »Slov. Straža« se je pa ustanovila za to, da v njej vršijo najširši sloji našega kato-ilškega ljudstva svojo narodno dolžnost do zasužnjenih bratov. Prispevki so tako nizko določeni, da more biti član vsak delavec in posel. Prej »Straža« ne bo dosegla svojega cilja, da ne bo sleherni katoliški Slovenec njen član.
2.	Čemu »Slov. Straža«? Krščanska dolžnost ljubezni zahteva od nas, da pomagamo dejansko svojemu bližnjemu ako je v sili in ako to storiti moremo.
a) Slovenci onstran meja so res v veliki sili, ne zaraditega, ker niso združeni z nami v narodni državi. Tudi v tujerodni državi more narod živeti, ako mu je omogočeno, da ohrani, razvija, izpopol-iiuje kot narod svoja narodna svojstva. Ker pa je Slovencem v Italiji in Avstriji ta narodni obstoj in razvoj ne samo otež-kočen ampak naravnost onemogočen, so v veliki stiski in naše pomoči potrebni. Ta pomoč je tem nujnejša, čim dragocenejša je dobrina, ki je v nevarnosti.
Narodnost (jezik, kultura in druga narodna svojstva) je največja naravna dobrina. To dobrino hočejo enemu delu našega naroda oropati. Vsak dan prinaša-
jo listi dokaze za to: prepoved narodnih šol, slovenskega jezika v šolah in uradih; izgon duhovnikov; kršenje tiskovne, zborovalne in koalicijske (društvene) svobode; siljenje k tujenarodnim manifestacijam ; kršenje osebne svobode in varnosti itd. itd.
Kot kristjani smo dolžni pomagati ogroženim bratom, da si morejo ohraniti te velike naravne dobrine tem bolj, ker le od nas morejo pomoči pričakovati in ker je z narodnostjo v nevarnosti tudi vera in njihovo zveličanje (brez dušnih pastirjev, brez kršč. vzgojiteljev mladine, dušni pastirji, ki jezika svojih vernikov ne znajo).
b)	Kršč. ljubezen nas nagiba, da bližnjega tolažimo v njegovih mukah. Kakšna srčna muka pa je, biti zaničevan, brezpraven zgolj zaradi jezika in narodnosti, to ve le tisti, ki je to bridkost sam okusil. Dolžni smo, imeti sočutje s svojimi zatiranimi brati, jim nuditi z našim zanimanjem tolažbe ter jih z dejansko podporo ojunačiti za vstrajnost.
c)	Tudi socialna dolžnost nalaga nam narodno obrambno delo. Zboljšati moramo položaj socialno šibkejšemu. Narodne manjšine v stanju brezpravnosti so brez dvoma tudi v socialnem smislu šibkejši del naroda, kateremu mora močnejši del priskočiti na pomoč.
č) Pomoč smo dolžni tembolj nuditi, ker jo moremo nuditi. Kar je nemogoče ali pretežko, da prekaša naše moči, tega storiti nismo dolžni. Narodnoobrambno delo pa je mogoče, je pravzaprav čisto lahko. Davek, ki ga nam ta dolžnost na-
laga, je tako neznaten, da ga vsakdo lahko nosi. Ako ves narod, vsi sloji brez izjeme, prispeva ta davek, se nabere taka vsota, ki zadostuje za najnujnejše potrebe.
d) Za katere potrebe naj skrbi »Straža«? Za tiste, ki so naložene vjarvi vrsti katoliškim Slovencem: 1. skrb za dobro štivo; 2. skrb za domači duhovniški naraščaj. Vsem nam je jasno, da bo narod ostal, dokler ima duhovnike iz svoje srede, ki ga razumejo, ljubijo in se zanj žrtvujejo. Marsikateri reven deček bi rad študiral in postal duhovnik, ako bi imel sredstva. Mi jih moramo preskrbeti.
3. Kako naj delamo v»Slov. Straži«? Izgovor, da imamo že dovolj društev in da ni časa za »Stražo« je čisto jalov. Da se ustanovi in vodi Stražo je treba samo občnega zbora in nekaj narodno navdušenih fantov in deklet, ki vsako leto poberejo članarino. Narodno zavednost, zanimanje za neosvobojene Slovence pa jnorajo buditi vsa naša društva, saj imajo v ta namen po pravilih določenega posebnega odbornika. To delo mora biti stalno na programu, pogosto se mora o tem predavati, opozarjati na poročila v listih itd. Kjer res ni mogoče ustanoviti podružnice »Slov. Straže«, tiaj se v društvu napravi narodnoobrambni odsek, ali
pa naj se naberejo člani in vpišejo v osrednje društvo v Ljubljani ali pa v sosednjo podružnico.
Enkrat vsaj na leto naj vsako društvo napravi prireditev v korist »Straži«. Žalostnih spominskih dnevov iz najnovejše zgodovine imamo dovolj (plebiscit, Ra-pallo, pogodba glede Reke).
Katoliški Slovenci! Naj se ne ozirajo zaman bratje in sestre naše iz Goriške, Primorske in Koroške na nas! Ljubezen svojo pokažimo v dejanju in ne v prazni frazi. Letos naj povsod vzrastejo podružnice »Slov. Straže« — po njih vršimo svojo krščansko, narodno in socialno
dolžnost do Slovencev onstran mej. * * *
Primerne deklamacije: Gregorčič, Soči. — Gruden, Pesem iredentistov (Mladost XVII, 22). — Pregelj, Tožba Korošcev (Mladost XIV, 145).
Pesmi: a) mešani zbori: Domovina (Mohorjeva pesmarica I, 137). — Vprašaš, emu da sem Slovenka (Moli. pesm.
I,	175). — Ljubezen do domovine (Moh. pesm. II, 184).
b) moški zbor: Jadransko morje (Moh. pesm. II, str. 12). — Mladini [Od Urala do Triglava] (Moh. pesm. I, str. 103). — Pesem koroških Slovencev (Moh. pesm.
II,	90).
©R9G3©
Odbornik za narodno obrambo.
Raztrgani na tri kose, prikrajšani vsepovsod za naše najprimitivnejše pravice, imamo Slovenci dovolj vzroka za narod-noobrambno delo.
Kljub temu ne najdemo med nami zanimanja za to in se ne povzpnemo preko tožba in ogorčenja do dejanj, do intenzivnega dela, s katerimi bi trpeče brate predvsem tudi gmotno podprli.
Dokaz za to je Slovenska Straža, naše narodnoobrambno društvo, ki se je vsled nezanimanja za to delo povzpelo od 1. 1914. do 1. 1923. na 15 podružnic, dočim je 1. 1914. štelo 220 podružnic s 13.000 člani.
Po dolgih 7 letih smo prišli do spo-
znanja, da tako ne gre več. Uvideli smo pa tudi, da pri današnjem visokem številu društev in odsekov ne moremo pričakovati, da se ustroj podružnic Slov. Straže obnese.
Zato je pozdraviti sklep zastopnikov naših centralnih organizacij, da je dolžnost vseh naših organizacij skrbeti za to, da se našemu ljudstvu vcepi v dušo zavest, da je narodnoobrambno delo dolžnost vsakega posameznika in celega naroda.
Prvi korak k praktični izvršitvi tega sklepa je naredila Prosvetna zveza s tem, da je sprejela v svoja pravila določbo, da mora biti tako v zvezinem od-
boru, kakor tudi v odboru vsakega v Prosvetni včlanjenega društva poseben »odbornik za narodno obrambo«.
Naloga tega odbornika je, skrbeti za to, da se v društvu vrše predavanja, prireditve itd-, po katerih dobivajo člani smisel in veselje do narodnoobrambnega dela. Daljna naloga je, da zbira prispevke v denarju in knjigah za Slov. Stražo, da stoji v vedneni stiku z morda tam obstoječoč podružnico Slov. Straže, v nasprotnem slučaju pa, da pripravlja tla za njeno ustanovitev.
Vse to delo vrši ta odbornik po navodilih centralnega odbornika za nar. obr. delo pri zvezi. Le na ta način je možno
smotreno delo po določenem načrtu in le na ta način "ima zveza točno statistiko tega dela, ki je neobhodno potrebna.
Da se ta načrt koliko mogoče hitro uresniči, prosimo vsa v Prosvetni zvezi včlanjena društva, da še v mesecu marcu imenujeo za svoja društva odbornike za nar. obr. delo in njih imena spor oče Prosvetni zvezi (odbornik za nar. obr. ods.), ki jim nato razpošlje potrebna navodila in tiskovine.
Apeliramo na čast naših društev, da se našemu vabilu odzovejo, da bomo oprali raz sebe očitek, da za nar. obr. delo ničesar ne storimo
Tajništvo »Slov. Straže«.

Delo za treznost.
Pred kratkim se je ustanovilo po prizadevanju odseka ministrstva za zdravstvo v Ljubljani »Društvo za gojitev treznosti«, ki ima zagotovljeno državno podporo. Namen: gojitev treznosti, pobijanje, zatiranje in omejevanje pijančevanja v Ljubljani in celi Sloveniji, gospodarsko, socialno in zdravstveno proučavanje posledic pijančevanja ter njih omiljevanje in odpravljanje. Člani: zastopniki osrednjih kulturnih društev, poedinih kulturnih društev, korporacij in oblasti v Ljubljani. Sredstva: seje, zbori, posvetovanja, javni shodi, predavanja, spisi, dopisovanje, izdajanje slik, letakov, knjižic, razstave, ustanavljanje brezalkoholnih go-stilen, don ov za pijance, ustanavljanje podružnic po deželi.
Za naše stališče nasproti tej novi, koristni, od države podpirani organizaciji veljajo ravno ista načela, kakor smo jih objavili v 2. št. »Vestnika« str. 14. o našem sodelovanju pri narodnoobrambnem delu. Naše društvo za treznost je Sveta Vojska. Naš odbornik naj dela za treznost, skuša s časom ustanoviti podružnico Svete Vojske, sicer pa velja o »Društvu za gojitev treznosti« isto kakor o Jugoslov. Matici in njenih podružnicah. Če ne delamo v naših, pa delajmo saj v skupnih, od države podpiranih prepo-
trebnih organizacijah za narodno obrambo in treznost!
Člani tega društva so dozda.i:
1.	Odsek ministrstva za zdravstvo. — San. šef dr. Katičič. — Dr. Pire.
2.	Oddelek za notranje zadeve. — Dr. Logar Franc, okrajni glavar.
3.	Oddelek za socialno politiko. — Dr. Gor-šie Franc, načelnik.
4.	Oddelek ministrstva za trgovino in industrijo. — Dr. Lubec.
5.	Višji šolski svet. — Dr: Poljanec Leopold.
6.	Mestni magistrat. — Dr. Fux Riko, tajnik.
7.	Županska zveza. — Kristan Franc, ad-junkt, deželni dvorec.
8.	Državno Učiteljišče. — Verbič Josip, profesor.
9.	Katehetsko društvo. — Stroj Alojzij, kanonik.
10.	Škofijski ordinariat. — Pred škofijo 9.
—	Stroj Alojzij, kanonik.
11.	Centralno tajništvo napredne mladine iz Slovenije. — Schauer Adolf, cand. iur.
12.	Slovensko katoliško dijaštvo. — Ašič Marko, cand. inž.
13.	»Sokolski savez«. — Dr. Fux Riko, tajnik. v
14.	»Orlovska zveza«. — Langus Jože in P. Bernard, Ljudski dom.
15.	»Zupa izvidnika in planinka« (Skauti).
—	Kunaver Pavel, učitelj, Šiška.
16.	»Jugoslov. Strokovna zveza«. — žužek Franc, tajnik, Stari trg 2.
17.	»Strokovna komisija za Slovenijo«. — Jože Berdajs.
18.	»Kolo jugoslovanskih sester«. — Viktorija dr. Kraigherjeva, Poljanska cesta 16.
19.	»Splošno žensko društvo«. — Franja dr. Tavčarjeva.
20.	»Naše srce«. — Jeran Franc, profesor, Kolodvorska ulica 22.
21.	»Svoboda«, splošno izobraževalno društvo. — Tome Joško.
22.	»Prosvetna zveza«. — 1'intar Ivan, ka-tehet (odbornik Prosvetne za treznost).
23.	»Krščanska ženska zveza«. — Kurnik Marija.
24.	»Sveta vojska«. — Kalan Janez, Leo-nišče.
25.	»Abstinenčni krožek na učiteljišču«. — Štefe Janko.
6X96X9
Smernice za boj proti pijančevanju.
(Sprejete na seji Društva za gojitev treznosti.)
1.	Kulturna, prosvetna in vzgojna društva imajo vzvišeno nalogo, vzgajati ljudstvo, zlasti mladino, nele telesno in umsko, marveč zlasti moralno in gojiti srčno kulturo. Zavedati se morajo, da je pijančevanje v našem narodu glavni vir nekulturnosti (surovosti) in nemoralno-sti. Zato naj se čuvajo vsega, kar pospešuje pijančevanje; gojijo pa naj z vsemi močmi treznost in sorodne kreposti: varčnost, dostojnost, plemenitost.
2.	Nobeno kulturno, prosvetno in vzgojno društvo naj nima sej in sedeža v gostilni!
3.	Vsako društvo naj pazi, da noben njegov član društvu ne bo delal sramote s pijančevanjem. Proti članom, ki v tem oziru kaj zagreše, naj se postopa disciplinarno!
4.	Društvo naj navaja svoje člane k plemenitejšim užitkom kakor je pijančevanje in naj jim jih tudi nudi. Čitanje, petje, godba, umetnost, telovadba, šport
in lepota narave naj odtehtajo veselje, ki ga nudi alkohol.
5.	Društvo naj ne napravlja preveč veselic in izletov, ker veseljačenje ne sme in ne more biti naloga resnih društev. Kolikor pa je veselic, naj se vrše, ako mogoče, brez alkohola; ako ne, morajo biti vselej vsaj tudi brezalkoholne pijače na razpolago. Končajo naj se veselice kolikor mogoče zgodaj, nikakor pa naj se ne raztegnejo preko podaljšanja policijske ure.
6.	Društva naj ne uprizarjajo gledaliških predstav, v katerih se pijančuje, ker take igre občinstvo bolj posurovljajo kakor vzgajajo.
7.	Vsako društvo naj širi med člani in narodom zmisel za treznost. V to svrho naj ustanovi poseben treznostni odsek.
(Po teh smernicam smo dolžni tudi mi delovati, ker je pri sestavi sodelovala Prosvetna.)
©ssss®
Prosvetna zveza v Mariboru.
Delokrog. Nekatera društva si niso na jasnem, kakšno je razmerje med Prosvetno zvezo v Mariboru in Prosvetno zvezo v Ljubljani. Obe sta popolnoma samostojni društvi. Delokrog Prosvetne zveze v Mariboru je omejen na ozemlje lavantinske škofije ali na bivšo slovensko Štajersko, slovensko Koroško m Prekmurje. Prosvetna zveza v Ljubljani pa razteza svoje delo na vsa ostala slovenska krščanskosocialna prosvetna in kulturna društva v naši državi .Ta razdelitev dela se je izvršila dogovorno in
sporazumno med obema zvezama, za to jo naj društva vpoštevajo in se je točno drže. Razumljivo pa je, da bosta postopali obe Prosvetni zvezi v vseh važnejših skupnih vprašanjih slovenske katoliške prosvete vedno sporazumno in da dopolnjujeta ter podpirata kjerkoli mogoče druga drugo.
Pristopne izjave. Nekatera društva nam kljub pismenim opominom in pozivom v »Straži« ter »Slov. Gospodarju« še niso poslala pristopnih izjav. Reči moramo, da nas ta netočnost in nedisci-
pliniranost društev zelo ovira pri d&lu. Dokler nimamo točnega pregleda vseh naših društev, nam je nemogoče razdeliti društva v prosvetne okraje in pričeti z delom, ki še čaka v načrtu. Zato pozivamo ponovno vsa ona društva, ki pristopne izjave še niso poslala, da store to nemudoma. V prihodnji številki »Vestnika« bomo navedli imenoma vsa društva, ki kljub temu niti do takrat ne bi ustregla naši prošnji. Povdarimo, da društva s pristopom k Prosvetni zvezi prav nič ne utrpe, temveč bodo deležna le vseh ugodnosti, ki jih duštvom nudimo in ki jih bomo še izposlovali zanje. Predsedniki in tajniki, torej prosimo!
Pristojbinske olajšave. Na pristojna ministrstva v Belgradu smo napravili vlogo, da bi bila vsa včlanjena društva prosta kolkovnih pristojbin in da bi ne plačevala od svojih prireditev nič ali vsaj samo 10 odstotkov davka. Prosimo, da vzamejo to društva na znanje. Ko dobimo rešitev, bo vsako društvo o tem posebej obveščeno. Do takrat pa je treba potrpeti in naj društva na svojo lastno roko ne ukrenejo ničesar v tem oziru.
Osnutki. Razposlali smo 1. in 2. številko osnutkov za govore in predavanja, 3. številka sledi med tem. Osnutke bodo plačevala društva polletno, vsota bo malenkostna. Vsako društvo naj osnutke dobro izrabi, na kar se bo pri revizijah še posebej gledalo. Napravite po njih predavanja in poučne sestanke. Na delo, proč z raznimi ugovori in izgovori!
Knjižnica »Prosvetne zveze«. Društva se obračajo na odbor s prošnjami, da bi jim ali darovali ali posodili knjige za društvene knjižnice. Tem željam začasno ni mogoče ustreči. Knjižnice Prosvetne zveze ni mogoče urediti, dokler ne dobimo zanjo lastnih prostorov (kar se zgodi v kratkem). Ko bo pa naša knjižnica urejena, se bomo ozirali kolikor mogoče na prošnje in želje društev.
Objave v »Straži« in »Slovenskem Gospodarju«. Draginja in visoke poštne pristojbine nam onemogočajo, da bi obveščali društva o vsem pismeno ali po rednih okrožnicah. Zato bomo objavljali reči, ki tičejo vsa društva in so za javnost primerne, v »Straži« in »Sloven-
skem Gospodarju«. Po teh objavah se morajo društva enako ravnati, kakor če jih bi dobila sporočene pismeno. Te objave naj društva izrezujejo in shranijo.
Poslovne knjige. Skupno s Prosvetno zvezo v Ljubljani smo dali v tisk razne društvene poslovne knjige. Seznam teh knjig in njih ceno bomo sporočili vsem društvom, ki naj si sama ne naročajo zdaj nobenih novih, temveč počakajo, da bodo pri nas na razpolago. S tem bo uvedeno v vsa slovenska katoliška prosvetna društva enotno poslovanje^ kar je prvi prepotreben korak k redu in delu v naših društvih.
Poslovnik. Občni zbor 6. decembra 1923 v Mariboru je sprejel Poslovnik, ki je obvezen za vsa naša društva. Zaradi enotnosti bo Poslovnik skupen vsem društvom Prosvetnih zvez v Mariboru in v Ljubljani. Upamo, da bo Poslovnik do-tpskan v doglednem času. Včlanjena društva ga bodo naročala in dobila pri Prosvetni zvezi v Mariboru.
Pristop k čekovnemu prometu. Prosvetna zveza v Mriboru je pristopila k poštnemu čekovnemu zavodu v Ljubljani, kjer ima čekovni račun štev. .13.707. Odslej so društvom na razpolago za ves denarni promet s Prometno zvezo čekovne položnice.
Društvena pravila so v lični obliki izšla v naši zalogi. 5 izvodov stane s poštnino vred 10 Din. Društva, sezite po njih in jih pridno naročajte.
Društveni znaki so na razpolago. Kos stane 10 Din, pri naročilu od 12 kosov naprej 9 Din.
Društvene izkaznice (članske) damo te dni v tisk in bomo mogli društvom ž njimi kmalu ustreči. Ceno objavimo v časopisih.
Občni zbori. Društvom, ki še niso imela letnih rednih občnih zborov, se naroča, da jih skličejo čimprej. Prepis zapisnika občnega zbora z natančnim seznamom odbornikov je treba vedno poslati Prosvetni zvezi v Mariboru. Občni zbori naj prinesejo povsod novo življenje in gibanje v naša društva.
Društveno članarino 25 Din za 1. 1924 naj poravnajo društva po čekovnih položnicah, ki so jih dobila ali pa še slede.
Na razne prošnje za odpustitev članarine sporočamo, da je odbor Prosvetne zveze sklenil, da ne oprosti načeloma niti enega društva članarine. Toliko dejavnosti mora imeti pač vsako še naj-i-evnejše društvo, da bo zmoglo letno vsoto 25 Din za svojo centralo, od katere vsakdo sicer veliko pričakuje, a žrtvuje in da nihče kaj rad.
Poslovanje Prosvetne zveze. V opravičilo morebitnih nedostatkov in društvom v razumevanje naslednje: Prosvetna zveza v Mariboru začasno ne razpolaga niti s svojimi prostori, niti ima nastavljeno kakšno pisarniško moč. Vse delo opravljajo posamezni odborniki v svojem prostem času. Lahko se torej zgodi, da ni mogoče vsem željam takoj ustreči. Nihče pa si bolj ne želi in čuti potrebo po redni pisarni in nastavljeni moči Prosvetne zveze v Mariboru, ko od-
bor sam. Kar tiče to dvoje, menimo, bomo mogli prihodnjič javiti že vsem veselo vest. Torej imejmo potrpljenje vsi, vi in mi!
Fantovski in dekliški dan v Mariboru.
Vsem društvom javljamo, da se vrši 10. avgusta t. 1. dekliški dan in 24. avgusta t. 1. pa fantovski dan v Mariboru, 1. 1924. največji prireditvi katoliških Slovencev. Vsaka prireditev je zamišljena za 2 dni. Prvi dan bodo predavanja za delegate, drugi dan pa javna manifestacija. Tozadevni pripravljalni odbor v Mariboru je že dalj časa na delu in izda v kratkem ves program javnosti. Društva naj takoj opozore na ti velevažni prireditvi svoje člane, zlasti fante in dekleta, da se bodo mogli ravnati in že pripravljati. Naša natančna navodila o vsem bodo sledila pravočasno.

Ljudska knjižnica.
Iz zaloge Jugoslovanske knjigarne priporočamo društvom sledeče igre:
Za križ in svobodo. Igr. v 5 dej. 7 os. Din 8.—.
Andrej Hofer, tirolski junak. Lj. ig. v 5 dej. Fr. Rihar. 22 os. Din 6.—.
Sardenko S., Nedeljske ure na društvenih odrih. Za ženske vi. Din 16.—. — (Vseb.: Nevesta z Libana. 6 os. — Ženin z Nazareta. 12 os. — Seljski angelj. 4 os. — Dve prerokinji.)
Finžgar Fr., Divji lovec. Igr. v 4 dej. 23 os. Din 18.—.
Krek Jan., Ob vojski. Igr. v 4 dej. 15 os. Din 8.—.
Sket-Bajuk, Miklova Zala. Igr. v 5 dej. Din 22.—.
Jurčič-Bajuk, Tihotapec. Igr. v 5 dej. Din 22.—.
Iz zbirke ljudskih iger se dobe še naslednji zvezki:
2., 3., 7., 8., 9.—20. po Din 12.—.
Važne so kmetijske in gospodinjske knjige:
Humek, Praktični sadjar. Zbirka najvažnejših in najpotrebnejših sadjarskih naukov za praktične sadjarje. Pojasnje-
na s 24 barvanimi prilogami in 92 slikami v tekstu. 409 strani. Vez. Din 120.—.
Humek, Sadno vino ali sadjevec. Na-vod, kako ga izdelujemo in kako z njim ravnamo, da dobimo okusno in stanovitno pijačo. S 42 podobami. Str. 128. Vez. Din 20.—.
Humek, Breskev in marelica. Navodilo, kako ju vzgajajmo in oskrbujmo. 22 sl. in 2 barv. prilogi. Str. 51. Din 12.—.
Humek, Sadje v gospodinjstvu. Kratek navod o ravnanju s sadjem, o domači sadni uporabi in o konserviranju sadja in zelenjadi. S 13 barv. pril. in 42 sl. Str. 69. Din 30.
Purgaj, Gospodinjstvo. Navodilo za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila. Zdravstveni del spisal dr. Fr. Dolšak. II. natis. S 156 slikami. Str. 296. Din 40.
Kalinšek, Slovenska kuharica. 7. izd. Z mnogimi slikami v besedilu in večbarvnimi tabelami. Str. 668. Din 220.—.
Remec Mar., Varčna kuharica. II. nat. Str. 232. Din 36,—.
Majdič I., Nasveti za hišo in dom. Str. 410. Vez. Din 48.—.
Izmed poljudnoznanstvenih knjig so pomembne:
Šarabon V., Gospodarska geografija. Str. 310. Vez. Din 48.—.
Erjavec Fr., Slovenci. Zemljepisni, zgodovinski, politični, kulturni, gospodarski in socialni pregled. Z zemljevidom. Str. 260. Din 60.—.
Melik, Zemljepis kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Str. 131. Vez. Din 32. Šolska knjiga, pa prav dobro uporabna za predavatelje.
Pire M., Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov. Str. 95. Din 6.—.
Za mladino so primerne knjige:
Dominicus, Narodne pripovedke I. Str. 77. Br. Din 8.—.
Sekolov, Narodne pripovedke in pravljice. Str. 81. Br. Din 8.—.
Markič, Pripovedke za mladino. Str. 68. Br. Din 8.—.
Ribičev sin. Pravljica. Str. 30. Br. Din 6.-.
Korolenko, Kaj se je Makaru sanjalo. Str. 40. Br. Din 6.—.
Kržič, Sveta Germana, zgled krščanske potrpežljivosti. Str. 32.
Razne knjige:
Šarabon, Zgodovinske anekdote I/II. zv. po Din 16.—.
Skrbinšek, Diletantski oder. Navodila za režiserje. Str. 88. Br. Din 16.—.
Navinšek, Lepa maska. Navodilo za šminkanje. Br. Din 6.—.
Pesmarica. Zbirka narodnih in drugih pesmi. Str. 90. Br. Din 16.—, vez. Din 20.
Dostojen-, Pravila za oliko. Str. 143. Br. Din 30.—.
Paulin, Na poti v večnost. Str. 218. Br. Din 20.—, vez. Din 28.—.
Zeljno so pričakovali ljudje »Domoljuba«, ko je v njem izhajala kot listek povest: Handel - Mazzeti, Junakinja iz Štajra. Sedaj je na razpolago v posebni knjigi. (Vez. Din 60.—) Oblika knjige sicer ni posebno prikupna in tudi jezik kaže dosti hib, vendar moremo povest zaradi vsebine toplo priporočati.
Kellermann B., Tunel. Roman. Poslovenil N. Velikonja. Ljubljana 1922. Bros. 36 Din, vez. 48 Din; str. 295.
Slovit roman nemškega pisatelja, ki obravnava vsebinsko gradnjo podmor-
skega predora iz Amerike v Evropo, idejno pa »obvladanje neurejenih, razbrzdanih sil po drugih v delo smotrno strnjenih silah, brzdanje razdivjane množice po discipliniranih vrstah.«
Tagore Rab., Povestice. Ljubljana 1920. Broš. 12 Din; str. 93.
Pet povestic in kratka skica o življenju in' delu slavnega indijskega pisatelja. »Lepota pričujočih povestic me je napotila, da sem jih začel prevajati... Ta ponatis sem dovolil v nadi, da bodo čitatelji deležni vsaj delca one lepote in plemenitosti, ki je v njih.« (Prevajalec.)
Svetla K., Poljub. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Trst 1909. Broš. 12 Din; str. 97.
Lepa povestica, ki nam nudi — poleg užitka lepote — marsikaj zanimivega iz življenja in šeg tamošnjega ljudstva.
Poljanec Fr., Trenutki oddiha. Ljubljana. Broš. 16 Din; str. 189.
Igra (Finžgar, Vse naše), povesti, novele, legende z domačih in tujih gredic: ponatisi iz »Slov. Družine«. Lepa knjiga!
Radognčan V., Naša Ančka. Povest. Broš. 8 Din; str. 63.
Lepa povest o dekli Ančki, »ki je šla v tujino srečo iskat — a je našla nesrečo !«
Dostojevskij F. M., Bele noči. — Mali junak. Ljubljana 1919. Broširano 16 Din, vez. 24 Din; str. 152.
Dve krajši povesti enega izmed najslavnejših ruskih pisateljev. Prav poučen je uvod o Dostojevskem prevajalca povesti VI. Borštnika.
Miller E., Zvonarjeva hči. Priredil Fr. Steržaj. Ljubljana 1917. Broširano 16 Din; str. 162.
Povest katol. deklice, ki je vzela moža drugoverca, njeno veselje in bridkosti. Lepa povest je ponatis »Domoljubovega« »Listka«.
Vse navedene knjige je založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani in priporočamo društvom, da jih pridno kupujejo. Naročajte pa knjige za društveno knjižnico in za člane izključno potem svoje centrale Prosvetne zveze in to tudi za slučaj, ako pridete osebno po knjige v Ljubljano.
Pevska zveza.
SEZNAM PESMI.
(Dalje.)
Teče voda, teče. (Slovaška nar.) Pokorny. Teče voda se skaly. (Slovaška narodna.)
Pokorny. Ti in jaz. E. Adamič. Ti. Eisenhut.
Ti osrečiti jo hoti. Sachs. Triglav. Fleischmann. Tu rastejo cvetke. Ferjančič. Trnopolci. Nar. E. Adamič. U boj. Iv. pl. Zaje. Ukazi. Hlavka. Ukazi. Dr. A. Ipavec. U ljetni suton. Novak. Uspavanka. Eisenhut. Usehli cvet. Dr. Schwab. Už je jatelinka (Mor. nar.) Sedlak. Ura. Glinka.
-
Venec slov. nar. Sachs. Veltava. Tovačovsky. Večerni ave. Foerster. Veno. B. Smetana. Večer na Savi. Iv. pl. Zaje. Večer na morju. Dr. Schwab. Vabilo. Prohazka. Vanočni ukolebavka. V. Novak.
V	brezupnosti. Foerster.
V	ljubem si ostala kraji. Nedved. Vitezvo slovo. Lvov.
Vojakova ljubica. Svetek. Vojaci na poti. Nedved. Vojaška. Hajdrich. Venec Vodnikovih pesmi. Vinska. Gerbič. Vigred približa se. (Kor.) Dev.
V	širom polji. Slovaška nar. Sedlak. Za mili dom.
Za dom med bojni grom. Sattner. Zastava naša. Gerbič. Za dom. Volarič. Zastavenička. Nedved. Zaročenka. Kimovec. Združna. Nedved. Zjasni zvezde mu temne. Sattner. Zibu haju. (Medjimurska.) Žgane. Zrinski Frankopan. Iv. pl. Zaje. Zvečer. Volarič. Zvezna. Nedved.
Zvončku. Ferjančič. Življenje. Foerster.
B. Mešani zbori.
Barkarola. Gerbič. Barčica. (Beneška nar.) Dev. Bledi mesec. Vilhar. Blagor jim. (Težka!) Dr. Krek. Bučelar. Gerbič.
Cincan cvegu dan. (Medjimurska narod.) Žgane.
Češi me, češi. (Hrvat, nar.) Andel. Če rdeče rože zapade sneg. Pavčič. Četiri godišnje dobe. Gerbič. Da sem jaz ptičica. Adamič. Da sem jaz ptičica. Dr. B. Ipavec. Dekle, zakaj s tak žalostno. (Narodna.) Devojka je ružu brala. (Hrv. narodna.)
Bajuk. Dekliška. Dr. Kimovec. Dekle v zelen vrtu sedi. (Nar.) Bajuk. Dil dil duda (Medjimurska.) Žgane. Domorodna iskrica. Aljaž. Dobro jutro. (Prekmurska.) Kimovec. Domovina. Foerster. Dramilo mojih rojakov. Belar-Premrl. Fčelica letela. (Prekmurska.) Kimovec. Grob na Poljskem. Kimovec. Izpremenjeno srce. Prohazka. Idila. Dr. G. Krek. Kadar mlado leto. Ipavec. Kiša. Lajovic.
Ktlo rojen prihodnjih. Vodnik-Premrl.
Klic pomladi. Gerbič.
Kmetska svatba. Soederman.
Kukavica. Ipavec.
Križari na morju. Bendl.
Lahko noč. Ipavec.
Lastovkam. Sattner.
Lepa Mara. (Srbska.) Kimovec.
Ljubica. Foerster.
Ljubljansko polje. Adamič.
Ljubezni. Prohazka.
Lilije. Kimovec.
Lunica. Vilhar.
Maro, Maro. (Medjimurska.) Žgane. Marko skače. (Prekmurska.) Kimovec. Medved z medom. Premrl.
Medjimurski zvuci. Vilhar.
Milada. Ipavec.
Mladi mornar. Foerster.
Molitev. Premrl.
Nazaj v planinski raj. Nedved.
Nazaj v planinski raj. Sattner.
Narodne pesmi. Svetek.
Nagel vene deklici. Ocvirk.
Nas narodni dom. Sattner.
Naša pesem. Premrl.
Ne zveni mi. Aljaž.
Ne zveni mi. Volarič.
Njega ni. (Narodna.) Dev. -
Oj Lazare. (Srbska nar.) Hatze.
Oj z Bogom ti planinski svet. Sattner.
Oj z Bogom ti planinski svet. Aljaž.
Oj planine. Bartl.
Oblakom. Nedved.
Otroci begajo inurčka. Kimovec.
Padle so pesmi v dušo mi. Dvorak.
Pastirčki. Lajovic.
Pesem žrjavov. Premrl.
Pesem Slov. Straže. Premrl.
Pesme s Kosova. Mokranjac.
Pogovor z domom. Volarič.
Pomlad. Bendl.
Pojte, pojte drobne ptičke. Premrl.
Po zimi. Gerbič.
Po Savci. (Narodna.) Dev.
Pojdem v rute. (Narodna.) Dev.
Po jezeru. (Narodna.) Premrl.
Ponte dei sospiri. Svetek.
Prinite dečki puške v roke. (Medjimur-
ska.) Žgane. Primorčice. Vilhar. Pri zibeli. Volarič. Ptička. Adamič. Slika. Krek. Srbska narodna. Krek. Slovenske narodne pesmi. Hubad. Slovenska zemlja. Ferjančič. Sinilje i bosilje. Vilhar.
Spov ptice pojo. (Koroška nar.) Dev. Svatba na poljani. Dev. Svatbeni obed. šašek. Sattner.
škripi gjeram. (Srbska.) Hatze.
Tam na vrtni gredi. G. Krek.
Tam za turškim gričem. (Nar.) Kimovec.
Težko travi. (Črnogorska.) Vilhar-Bajuk.
Ti boš pa doma ostala. Kimovec.
Vesela družba. Volarič.
Venec Vodnikovih pesmi (s k lav. ali
ork.). Foerster. Večerna pesem. Lajovic. Večerna I. Adamič. Večerna II. Adamič. Večer. Vehldorfer. Veselja, dom. Slomšek-Bajuk. Veseli letni časi. (Narodna.) Dev. Vodica čista se vila. Lajovic. V Korotan. Premrl. Vrbica. Sattner. Vso noč pri potvci. Adamič. Z daljnega morja. Lajovic. Zdravo Marija. Schvvab. Z glasnim šumom s kora. St. Premrl. Zvonovi pritrkavajo. Kimovec. Žitno polje. Bendl. Žitno polje. Gerbič.
C. Ženski zbori.
Gozdna samota. (Z ork. ali ki.) Lajovic. Jaz pa vrtec boni kopala. (S sopr. samospevom.) Slov. nar. Bajuk. Pesein. (S klav.) Lajovic. Pjesma slavulja. (S klav.) Iv. pl. Zaje. Prstan. (S klav.) Dvorak. Rožmarin. (Narodna.) Gerbič. Skromna. (Češka s klav.) Dvorak. Ubežna. (S klav.) Dvorak. Vesela pevka. (S klav.) Hladnik. Vragolan. (S klav.) Konjovič.
(Konec.)
Občni zbor Slovenske] Straže
A.
se vrši v torek, dne 25- marca 1924 ob Jugoslovanske tiskarne (posvetovalnica) 10. uri dopoldne v Ljubljani, v prostorih z običajnim dnevnim redom.
Odbor Slovenske Straže.
K razdelitvi prosvetnih okrajev.
(Glej št. 1. str. 9, 10 in št. 2. str. 13, 14.)
K okraju Smlednik se priklopijo Vodice, k Zagorju novoustanovleno društvo št. Jurij pod Kumom.
Društva: Dob, Domžale, Groblje, Mengeš, Brdo, Ihan še še niso odločila za sedež okraja; v poštev jemljejo Mengeš, Groblje, Domžale.
Sedež okraja v Bohinju naj bi bil v Srednji vasi (z ozirom na današnje razmere).
K ljubljanskemu okraju spada tudi (zadnjič prezrta) Stolna p ros ve ta.
Grahovo pri Cirknici se oddeli od Starega trga in dodeli k okraju Cirknica.
K okraju C e r k 1 j e na Dolenjskem se dodeli Sv. Križ; Boštanj pa naj se sani odloči, v kateri okraj naj spada.
Poljanci naj se sami domenijo, kje naj bo sedež okraja (Poljane ali Trata).
Stvori se nov okraj: Ž i r i, Rovte, Vrli sv. 3 Kraljev.
Okraju Š m a r t n o pri Litiji se dodeli
novoustanovljeno društvo Dole. * * *
Poziv Prosvetne v 2. št. Vestnika, naj društva v provizornem načrtu določena (v 1. in 2. št. razprto tiskana) za sedež okraja, do 1. marca skličejo sestanek zastopnikov v njihov okraj dodeljenih društev in o sklepih do 5. marca poročajo Prosvetni, je ostal povečini brez uspeha. Upamo, da predvsem vsled slabega vremena in ne iz brezbrižnosti. Iz tega raz-
loga moramo odložiti definitivno objavo prosvetnih okrajev na 4. številko (sredi aprila). Dalje ne bomo odlašali v nobenem slučaju z definitivno rešitvijo tega, za popolno ureditev in poživitev naše prosvetne organizacije prevažnega vprašanja. Naj potem nihče ne pride s trditvijo, da smo pri razdelitvi in ureditvi okrajev premalo upoštevali želje in potrebe društev, ker že od januarja dalje prosimo društva, naj se izrazijo in vse želje, ki nam jih sporoče, kar največ mogoče upoštevamo (primeri spremembe v 2. in 3. št. Vestnika!). Neprekliclji-vo bo torej mogoče še upoštevati tozadevne predloge društev do 5. aprila, ko damo v tisk 4. št. Vestnika.
Ako pa je kako društvo neinformirano vsled zanikarnosti tistih odbornikov, ki dobe v roke in so dolžni citati Vestnik, prosimo predsednike in druge odbornike, naj napravijo red v tem oziru. Vestnika ne izdajamo zato, da bi ga neprebranega shranjevali ali proč metali, ampak zato, da dobe društveni odbori vse informacije in tvarino v roke, ki naj jim olajša ali omogoči izboljšanje društvenega delovanja.
Spomnite se, gg. odborniki, da nas naši načelni nasprotniki s svojim prosvetnim delom nevarno prehitevajo in je zadnji čas tudi na deželi, da današnjim razmeram primerno uredimo naše delo!
G>R2®R9
Nove poslovne knjige za naša društva!
So že tiskane in vezane! Po 1. aprilu jih dobite v pisarni Prosvetne v Ljubljani in v Mariboru! In sicer: Seznam članov (po 60 ali 120 strani); blagajniška knjiga (40 strani); opravilni zapisnik (po 60 ali 120 strani); zapisnik sej in občnih zborov (zadnja tretjina ali četrtina zvezka določena za kroniko) 120 strani; ravno tak zvezek kot dopisna knjiga; pole za inventarni seznam; revizijske (pregledniške) pole, ki jih bo zveza
pošiljala okrajnim preglednikom, ti pa društvom ob napovedi pregleda (revizije), da jih izpolnijo; kuvertne mape za shranjevanje društvene korespondence; za knjižničarja pa: inventarni imenik knjig (60 strani), izposojevalni imenik knjig (30 listov, zvezanih s trakom na trdem hrbtu), izposojilni zvezek (po 50 listov, na hrbtu zvezanih). Razen zadnjega zvezka imajo vsi velikost 20X24 centimetrov, so lično vezani v močne
platnice iz lepenke, na sprednji strani imajo etiketo s tiskanim napisom, pod katerega društvo pritisne svojo štam-piijko.
Redoma bo prodajala Prosvetna včlanjenim društvom le vse zvezke (celo garnituro) skupaj, ker bo le tako mogoče doseči, da bodo vsa društva imela enake knjige' in enako, po navodilih zveze urejeno poslovanje in bo tako mogoče z uspehom dajati navodila in pojasnila na tečajih in v Vestniku, kako naj se pišejo in vodijo poslovne knjige. Tudi revizije bodo mnogo enostavnejše in lažje, če bodo povsod enaki vzorci.
Ako imate dosedaj poslovne knjige vseh možnih oblik, se ne hudujte, ker vam zveza hoče naprtiti no.v trošek in usiliti nove knjige! Stare boste že kako primerno porabili za kaj drugega, na vsak način pa si nabavite te nove, enotne, z&lo lepo in praktično urejene, da dosežemo v tej važni zadevi enotnost in tako omogočimo red, pouk in s tem napredek v društvih
Novi poslovni zvezki so zelo poceni! Vse zgoraj naštete tiskovine skupaj bodo stale v pisarni Prosvetne 78 Din, po
pošti pa: vnaprej plačane 87 Din, po povzetju 92 Din. Debele, nepriročne, vezane knjige, brez tiskanih rubrik, nepravilno črtane, kakor so v rabi večine društev, so brez primere dražje in ne-prikladne, ker nimajo črt in rubrik, kakor jih mi rabimo. Zato ne bodo te nove naše knjige za društvo breme, ampak velika olajšava, ki si jo čudovito poceni lahko nabavite. Da nam ne bodo zvezki predolgo ležali v zalogi (manjka nam prostora), in ne bomo plačevali zamudnih obresti, prosimo, da si jih. prav vsako društvo takoj nabavi (naša društva v Ljubljani, štajerska v Mariboru). Na slepo si jih ne upamo pošiljati, ker se še vedno najdejo društva, ki »nenaročene« stvari vračajo (večkrat zamazane in raztrgane!), še več pa jih je, ki nikoli ne plačajo. Dajte zvezi pogum in veselje do dela s tem, da vzamete in plačate, kar za vas stori!
Poslovnik Prosvetne zveze (enak za Štajersko in Kranjsko) je v tisku. O Veliki noči izide. Društva dobe do 1. aprila naročene in vnaprej plačane izvode po 8.50 Din, pozneje kupljene po 10 Din. Hitite z naročili!

Slovenska Straža.
Ustanovni člani »Slov. Straže«! Že lansko leto je »Slov. Straža« prosila vsa naša društva, da pristopijo z vplačilom 50 Din kot ustanovni člani k »Slov. Straži«. Precej društev je to tudi storilo. — Ker nar. obrambno delo zahteva vedno izdatnejših sredstev, ponovno prosimo društva, ki še niso pristopila, da pristopijo k »Slov. Straži«!
Naročajte! Imamo v zalogi več vrst lepih slik (v obliki dopisnic), ki so deloma upo-
rabne tudi pri šaljivi pošti in raznih prireditvah. Dalje imamo v zalogi 6 vrst narodnih kolkov. — Ker je čisti izkupiček vsega tega namenjen nar. obrambnim svrham, prosimo, da vsa društva naročijo razglednice in kolke, katere naj bi uporabljali pri vseh dopisih. — Pri večjih naročilih 25% popusta. Cena razglednicam je 1 Din, kolkom 5 para. — »Slov. Straža«.
V vzajemnosti je moč! Disciplina je podlaga in pogoj napredovanja in organizacije!
Zato vršimo točno navodila zveze, da bomo mogli od nje pričakovati pomoči.
Iz društvenega življenja.
Kako in kani naj naznanimo občni zbor? Vsaj 8 dni prej Prosvetni zvezi, 2 dni prej okrajnemu glavarstvu: čas, kraj in dnevni red; po obč. zboru pa v teku 3 dni zvezi prepis zapisnika, okr. glavarstvu pa imena, bivališče, poklic in funkcije izvoljenih odbornikov.
Klarinet (15 tipk, glas I. B) proda za 1000 dinarjev g. Val. Brnot, posestnik, Sp. Palovi-če, p. Kamnik. Kupljen je bil klarinet 1. 1911. v Ameriki in je dobro ohranjen.
Kdo slika odre in kulise? Prosimo društvene tajnike, naj nam sporoče iz svoje okolice: imena in naslove slikarjev, ki so sposobni dobro slikati kulise, kje so že slikali, pogoje slikanja (če gredo z doma slikat, kakšno plačo zahtevajo, kdaj so prosti za taka dela itd.). Da bomo mogli svetovati društvom, ki rabijo slikarje, rabimo te podatke. Priporočati pa moremo le sposobne slikarje somišljenike!
Članarino morda ponekod težko plačate naenkrat (od člana 1 Din letno). Za letos vam Prosvetna olajša to breme tako, da lahko plačate v dveh obrokih. Prosi pa, da ne odlašate !
Prosvetna v Mariboru je začela izdajati Osnutke predavanj. Št. 1. in 2. smo našim društvom priložili zastonj (mi smo jih plačali!). V bodoče našim društvom priporočamo, naj se na Osnutke naroče, ker jih bodo rabili za predavanja. Naročajo in plačajo jih naravnost pri Prosv. zvezi v Mariboru, Ciril, tiskarna.
Članskih znakov marsikje še nimajo! Vsaj za odbornike jih naročite!-
Članske izkaznice morajo vpeljati vsa društva, ker zahtevamo tudi v tem oziru red. Kjer nimajo še svojih, naj jih naroče pri Prosvetni.
Za potrdilo o 10% oproščenju takse na prireditve so marsikje pozabili prositi, ponekod so je izgubili. Ker bo vsled prenosa raznih kompetenc iz Ljubljane v Beograd o priliki likvidacije prejšnje pokrajinske uprave najbrž mnogo teže ali sploh nemogoče postalo v kratkem za društva izposlovati to znižanje (od 20% na 10%), naj povsod takoj pogledajo, kje imajo to potrdilo shranjeno, kjer prirejajo igre. Kjer tega potrdila še nimajo, ali so ga izgubili, naj takoj pošljejo 30 Din Prosvetni v Lj., da jim ta — morda zadnji hip! — izposluje potrdilo. Zanikrna društva pa naj sebi pripišejo letno izgubo več sto ali celo tisoč dinarjev izgube.
Skioptična predavanja se množe, odkar ima Prosvetna veliko izbiro slik. Posebno pridni so na Jesenicah in v Šiški. Nekatera društva in privatniki, ki jim leže že po 10 let skiop-tiki brez uporabe, so se začeli oglašati. Glede uporabe, luči itd. daje nasvete in prevzema
naročila (proti predplačilu, ker drugače inozemske tvrdke ničesar ne pošljejo!) Prosvet-na. Poglejte v kote, če ne rujavi tudi pri Vas kak skioptikon, da ga uredite, poživite ž njim društvo, pridobite novih članov in dohodkov.
Poučna predavanja so prosta takse (po zakonu o taksah in pristojbinah, tarifna postavka 99 a, pripomba 4). Treba pa je predavanje prej naznaniti davčni oblasti in finančni kontroli (v Ljubljani tudi policij, ravnat.). Naznanilo se kolkuje s 5 Din, dovolilnica s 5 Din in za tiskovino 2 Din. Tedenska predavanja se lahko naznanijo za cel mesec skupaj vnaprej. To velja seveda le za poučna predavanja ob vstopnini (n. pr. skioptična).
Predavanja Prosvetne: Mons. Viktor S t e-ska: v šentjakobski prosveti 3. febr., 10. febr., 17. febr.; v frančiškanski prosveti: 5. febr. in 19. febr.; v Slomškovi zvezi: 15. febr. v Rokodelskem domu: 11. in 18. febr.; na Viču: 22. febr. — V Žabnici 16. marca katehet P in t ar (skiopt.). — V Domžalah 9. marca dr. P u n t a r. — Na Viču 9. marca Hafner. — V Šiški 17. marca prof. dr. V. Rožič (skiopt.)
Jesenice. Naše katoliško delavsko društvo je preteklo sezonsko leto razvilo obširen program dela. Poročilo na 27. rednem občnem zboru govori: 347 članov (lani 241), 7 odsekov, 34 predstav, 4 priložnostni večeri (1 pustni, 2 Miklavževa in 1 Silvestrov), 1 društvena javna prireditev, 1 društvena akademija, »Črni dan neosvobojenim bratom«. Notranje življenje: 23 rednih sej, 5 društvenih večerov (med njimi 1 pozdravni) in 8 prosvetnih večerov. Vsak prosvetni večer je obsegal po 3 godbene in 3 pevske točke, de-klamacijo in alegorijo, predavanje, burko za dobro voljo na koncu. Bilo je 11 deklamacij in 8 predavanj (6 s skioptičnimi slikami).
Po odsekih se je izobraževalo: 17 fantovskih večerov (Orel I), 5 diskusijskih večerov (Orel II), 22 dekliških sestankov (Orlice), 7 sestankov ženskega odseka, 5 mladinskih večerov (mladci II od 16.— 18. leta), 10 nara-ščajskih sestankov (mladci I od 14.—16. leta). Poleg številnih prireditev odsekov, ki jih ne omenjam, naj omenim le godbeni odsek, ki je imel 2 koncerta godbe na lok in 8 koncertov na pihala.
Življenje v našem društvu je v tesnem sodelovanju odsekov in glavni odbor je nekakšna centrala, v kateri se nalagajo in porazde-ljujejo dela za skupni interes, dočim so odseki razvijajo popolnoma avtonomno. Letos smo ustanovili še gradbeni odbor za novi »Dom«, ker nam je za naš razmah sedanji premajhen. Kdaj bo stal, ne vemo, ker še manjka sredstev. Naš odbor šteje 9 članov in 10 zastopnikov (letos smo ustanovili še 3), torej vedno večji razmah. — Tajnik KDD.