L. TKOHA 1-7-44 122 SEATON ST.,
TORONTO, 2.
EDINOST	
206 Adelaide St. W.	
Toronto 1, Ont.	
Entered as second class matter at the Post Office Dept. Ot'*wa.	
Boj prti
j* M
bat; nakefa	m
lavke — pač minfa bru
izjeme na politi čao, uradao ali p« versko pripadaoitl
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto........................ $3.00
Za pol leta..........................1.75
• •	V . . .		NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV		V . . .	• •
Vol. 2. No. 63		Priče 5c.	TORONTO, ONTARIO FRIDAY, JUNE 2 1944	Priče 5 c.		Let. 2. št. 63
DELAVSKA PROGRESIVNA STRANKA RO N0-MINIRALA 65 POSLANCEV
IN BO PODPIRALA IZVOLITEV LIBERALNE-DELAV-SKE VLADE V PRIHODNJIH FEDERALNIH VOLITVAH
Toronto, 2 9 maja —
Včeraj je zaključeno zasedanje Izvršnega odbora delavske progresivne stranke kateremu je prisostvoval med drugimi člani, nacionalni vodja te stranke Tim Buck.
Zasedanje izvršnega odbora se smatra značilnim vsled dejstva, da se je vršilo posvetovanje po vsih važnih političnih in ekonomskih vprašanjih v deželi, toda v duhu stvarnih predpogojev za zmago nad sovražnikom in pa stabiliziranja živlenjskih vprašanj po vojni Posebno važno je da je izvršni odbor podal pravilno oceno napram politiki federalne vlade. Dokler je delo piremierja Kinga na splošno odobravano s ozirom na vojno in povojna vprašanja, je z tem dejstvom obsojena torij evska stranka, kot največji nasprotnik progresivne politike in ekonomskih reform v deželi.
Izvršni odbor je meddru-gim naglasil potrebo izvolitev liberalne-delavske vlade, kot edini način za razvoj in ojačanja nacionalnega edin-stva, za zmago in mir. Vsebina resolucije ki je bila sprejeta na zasedanju enako povidarja. da je koalicija liberalnih,delavskih in farme-rskih sil potrebna in mogoča. zlasti s ozirom na nacionalno edinstvo Liberalna-de-lavska vlada je rešilna pot
Simovič ožigosal gunske kroge
London — General Simovič je v svojem odgovoru na ponovne podtike reakcionarnih krogov begunske vlade, katerih je strastveni prena-šalec "Ameriški Srbobran", ožigosal iste kot korumpira-ne kroge odgovorne za not-rajno in zunajno neurednost predvojne Jugoslavije, zlasti pa odgovorne za podži-g,anje notrajnega razdvajanja jugoslovanskih ljudstev v tekoči vojni.
Na podlagi odgovora generala Simoviča je ugotoviti, ne samo da noče imeti nobenih stikov z krogi begunske vlade, marveč napram zanesljivim informacijam ie izročil osebno pismo generalu Velebitu, naslovljeno maršalu Titu. Pismo vsebuje načrt program z 32 točk za reorganizacijo vlade, toda v niti eni ne predvideva povrnitev kralja ali pa obliku kraljevske vlade, tembolj dokaj tesno vezanih s programom Narodne vlade maršala Tita.
Komunisti in socijalisti za združitev
Nekje v Italiji — Socialistični organ "Avanti" (Naprej), ki se tiska v Napulju, je prinesel izjavo tajnika Socijalistične stranke Oreste Longobardi v kateri povdar-ja važnost za delavski razred, namreč združitev komunistične in socijalistične stranke. Med drugim pravi: "Zavedajmo se tovariši, pro-letariat ne bo dosegel zmage ne v sedajni kakor tudi ne v bodoči borbi, razen da ste združeni socijalistična in komunistična stranka."
To izjavo je p o d al tajnik socijalistične stranke v aprilu, oziroma ko je socijalistična stranka se izjavila vred z drugimi strankami za sodelovanje v vladi.
Kanade za popolno kooperacijo z Zedinjenimi narodi in pa izjavami velikih "Treh", Churchilla, Roosevelta in Stalina lanskega decembra v Teheranu.
Stališče CCF., stranke, je bilo podvrženo zelo ostri kritiki vsled dejstva, da odklanja sodelovanje za nacionalno edinstvo in mesto tega paradira z propagadnim so-cijalizmom, kar je nič drugega poleg že razdvajanja delavskih sil, napeljavanje vode na torievski mlin. Kajti dokler CCF zagovarja" socializacijo raznih projektov, torijevci izkoriščajo vse to kot opasnost "rdečega strašila", katero da predstavlja CCF.
Delavska Progresivna Stranka bo nomirala ne manj 65 poslancev in pa pomagala izvolitev liberalne-delavske vlade v prihodnjih volitvah.
Pregledi bojevnik črt proti fašizmu
ZAVEZNIŠKA ARMADA SE PRIBLIŽALA RIMU
Nacistični krogi priznajo da je borba za mesto dosegla svoj višek in je padec neogiben.
Napulj, 31 maja — Brit-ski o d e lk i napredujejo ob obrežni strani in so dospeli do važne točke južno od Pe-scarella Nuova, komaj nekih 14 milj od predmestja Rima. Na drugem kraju bojne črte peta zavezniška armada uspešno drobi sovražnikov odpor ,kateri si prizadeva zadržati njeno napredovanje v spoj z drugimi zavezniškimi armadami.
Do tega uspeha so znatno pomagali odelki Kanadske armade, se glasi poročilo iz zavezniškega stana. Namreč kanadski odelki so se odločno vrgli proti sovražnika ob reki Melfa in .naposled obkolili mesto Ceprano, katero se nahaja ob cesti Via Casilnia, vežečo z cesto Cassino-Rim.
Napram zatrdilo iz zavezniškega glavnega stana, število sovražnih v jetnikov v
zadnjih nekoliko dni znaša nad 15.000.
Poročilo iz Berlina trdi, da je borba za Rim dosegla skoraj svoj višek in da je mesto pred neposredno nevarnostjo. če že nacistični viri priznavajo svoj neuspeh in nemoč proti zavezniški armadi, potem je dokaj razumljivo, da so udarci za-
POZDRAVLJENA ORČE-NARODNA ZBORNICA
m
Predvideno je da bo prisostvovalo narodni Zbornici okrog sto delegatov iz raznih mest in našel j v Kanadi, kakor tudi predstavniki iz USA
Toronto 1 junija — Tajnik začasnega odbora Združenih kanadskih Slovencev, Hrvatov, Srbov in Macedon-cev nam je podal pregled poročila izvoljenih delegatov, ki pridejo na vstanovno konferenco že danes, nekateri pa jutri zjutraj. Iz poročila je ugotoviti, da bo konferenci prisostovalo približno okrog 100 izvoljenih delegatov od raznih podpornih društev, kulturnih in prosvetnih organizacij obojega spola in mladinskih krožkov. Kar pomeni, da to ne bo konferenca, 1 ampak Obče-narodna Zbornica Juž-no-slovanskih Kanadčanov, katere je glavni namen podr krepiti duh bratstva in sloge, podvizati javno mnenje za priznanje Narodne vlade maršala Tita in pa zbrati čimveč skupne pomoči v raz-
Zagriznjenost poljske reakcije
Moskva, 28 maja — Sovjetski časopis "Pravda" je danes odločno zavrnila izjave poljske begunske vlade rekoč: "če ima kakšne koli stike z podtalnim gibanjem v Poljski, tedaj ima stike z gibanjem čigar stališče je kolaborirati z Nemčijo."
Kod znano poljska begunska vlada si prizadeva prepričati zunajne kroge, da ima stika z podtalnim gibanjem v poljski. V to svrho izdaja razna poročila ne malo po vzrocu svojih kolegijev okrog bivše jugoslovanske begunske vlade, katera je na enak način paradirala z MihajlovHČem. Znano pa je, da je tako Mihajlovič sodeloval z Nemci, kakor so-delujo posamezni upniki poljske begunske vlade v Poljski. Namreč so nepobitni dokazi. kako so slednji morili resnične poljske patriote medtem, ko je poljska begunska vlada naznanjala, da vodijo borbo proti nemških okupatorjev.
Pravda zaključuje članek tudi z opozorilom Bolgarski in pravi: "Nastalo krizo v bolgarskih kvizlingških krogih je mogoče rešiti le tedaj, da narod sam prevzame usodo Bolgarske v svoje roke in odstrani protinarodne in izdajalske elemente."
nih potrebščinah, ljudstvo in Narodni-osvobodilni vojski Jugoslavije.
Nobenega dvoma ni, da bo zborovanje največji utež za uresničitev velikih naro-divih idealov, za svobodno, demokratično in federativno Jugoslavijo z strani izseljencev jugoslovanskega porekla v tej deželi. ......V duhu bratske sloge pozdravljamo delegate vstano-vne konference, predstavnike iz Združenih držav ter raznih drugih narodnih skupin! Naj nas pri vsemu temu veže neumrlo geslo do dela in požrtvovalnosti: "Smrt fašizmu!" "Svoboda narodu!"
Sovjetski letalci vničili 106 sovražnih letal
Moskva — V zadnjem tednu je vladalo nenavadni zatišje na celi bojni črti, razen aktivnosti bojnih letal in sovražnikovem poskusu da prebije bojno črto ob Jasi. Sovražnik je na tem kraju vrgel v protinapad močne kolone tankov in pehote na-, menoma, da naredi' proširje-no zagozdo na tem kraju bojne črte, kjer pričakuje ofenzivni skok Rdeče Armade proti Bukareštu. Svoj poskus pa je plačal z večjimi izgubami v moštvu in vojni opremi, zatrjuje poročilo vrhovne komande Rdeče Armade.
Sovjetski letalci so v teku treh dni vničili 106 sovražnih letal. Zračne bitke so bile v teku posebno ob bojni črti v Rumuniji in pa na drugih važnejših točkah srednje in severne fronte.
Vidno dejstvo je, da se gre nacističnim silam v svoje zmedi zatem, namreč potisniti Rdečo Armado iz druge strani reki Siret. Toda zmeda je temvečja ko ne morejo doseči uspeh in pa ugotoviti odkod prične ofenziva Rdeče Armade.
Narodna Vojska odbila sovražni napad
VSTAŠI IN NEMCI UTRPELI VEČJE IZGUBE V MOŠTVU IN VOJNI OPREMI
vezniške armade precej občutni za nacistične Fritce, ki so se pred nekaj meseci naduto ponašali in podajali norčevalne izjave.
Medtem pa ne malo je aktivna zavezniška letalska sila tako v Italiji, kakor tudi drugod v Evropi. Zavezniški letalci so zadnji teden vrgli tisoče ton eksplozivnih bomb na važne vojne in prometne objekte v Nemčiji, Franciji in celo dospeli v Poljsko.
Nad 6 tisoč zavezniških letal je z težkimi bombami razhljalo nacistično obrežno obrambno črto v Franciji, Belgiji, in Nizozemski, kar se smatra predofenzivna akcija predno začne invazija I milj od obrežja v Dalmaciji, zapadne Evrope.	| Enake bitke so bile v teku v
London — Poročila iz glavnega stana Narodno-osvo-bodilne vojske trdijo, da so se v teku zadnjega tedna vršile večje bitke v Hrvatskem Zagorju, kjer so okupatorske sile podvzele večjo ofenzivo namenoma da zavzamejo rojstno mesto maršala Tita, ter da prebijejo bojno črto. Nemce so na tem kraju podpirali Paveličevi vstaši, toda skupno so svoj poskus plačali s ogromnimi izgubami, trdi poročilo. O-delki Narodno-osvobodilne vojske so pričakali sovražnika in ga obsuli na kratki razdalji s ognjenom plohom krogel in na ta način uspešno odbili njegov napad.
Večje bitke so se vršile v okolici Trebinja, nekih 12
HULL NAPOVEDAL KONFERENCO ŠTIRIH
NA PRIPOROČILO KOMISARJA ZA ZUNAJNE ZADEVE SOVJETSKE UNIJE, VJEČESLAV MOLOTOV
Washington, 30 maja — Cordel Hull državni tajnik, je danes uradno naznanil o bodopi konferenci "Velikih štirih", iziroma predstavništev Združenih držav, Sovjetske Unije, Vel. Britanije in Kitajske, na priporočilo komisarja za zunajne zadeve Sovjetske Unije, Vječeslav-a Molotova. Priporočilo za konferenco, katera bi izdelala načrt vzajemne sigurnosti za mir, je podal komisar za zunajne zadeve Mo-lotov, že na konferenci "velikih treh" v Moskvi, katero je bilo odloženo vsled nuj-nejših zadev in ni bilo uradno naznanjeno prej.
Konferenca velikih štirih bi morala organizirati potrebno organizacijo vzajemne sigurnosti za mir na mednarodnem polju, katera bi
Tedenski Razglednik
ODMEV DEMOKRATIČNEGA MNE NJA O MISIJI MARŠALA TITA. MIHAJLOVIČU IN NJEGOVI M UPNIKOM ODKLENKALO.
Napram zanesljivim virom vesti iz Londona, vojna' misija maršala Tita, je naredila z svojo prisotnostjo globok utis med demokratičnimi krogi Vel. Britanije in drugod, katera se bo ob svoji povrnitvi zaustavila v Alžirju, da pregovarja z tamkajšni-mi vojaškimi voditelji na Sredozemlju.
Vsi znaki kažejo, da se je misija precej dobro obnesla v Londonu, če tudi zaenkrat ne v oni meri, kakor je potrebno in pa zahtevajo takojšni interesi v političnih ozirih, namreč priznati Narodno vlado maršala Tita. Deloma odstranjena je notranja ovira v dosedajnem podžiganju spora, kar potrjuje govor premiera Churchilla v državni zbornici, kateri je v svojem govoru ponovno povdaril priznanje Narodni Osvobodilni Vojski in maršalu Titu, ter obljubil večjo pomoč kot dosedaj, toda lopnil po Mihajloviču in njegovi izdajalski vlogi.
To je prvi večji poraz jugoslovanske reakcionarne skupine okrog begunske vlade z odstranjenjem njenega ministra, kateri naj bi služil za premostje njeni povrnitvi v Jugoslavijo. Mihajlovič je obstojal za to skupino poslednji up, da na njegov račun polaga svojo legitimno zaslombo v mednarodnih ozirih kot neko predstavništvo Jugoslavije. Povsem trh-
la in osovražena vez je zdaj popolnoma razdjana in Mihajlovič je spoznan le narodnim izdajalcem vred z svojimi skupinami, kar potrjuje obtožba pred dvemi leti Na-rodno-osvobodilnega ' gibanja.
Demokratično mnenje Vel. Britanije in tudi na tem kontinentu je vprid vladi maršala Tita. Nekatero časopisje je posvetilo posebne članke vojni misiji maršala Tita, kateri je načeloval general Velebit, po narodnosti Srb,
ANDREJ STORNIK kateri je prešel na srtan Rdeče Armade v zadnjem poletju in se zdaj nahaja v jugoslovanskih o d e 1 k i h v Zvezi S. S. R.
katerega sta bila oče in stari oče, generala, vred z majorjem Vogolnik, Slovenec, bivši profesor znanosti in kateremu se je posrečilo uiti iz italijanskega vjetništva ter se pridružiti partizanski vojski. Oba sta čislana kot zelo sposobna moža po vojaških in diplomačnih vprašanjih in sta imela pogovore v Lon-dinu z raznimi krogi in medtem z premirjem Churchillom. Tako časopisje kakor tudi posamezni krogi so zvrnili večjo pozornost z tem da so zahtevali priznanje Narodne vlade kot edine pretstavnice Jugoslavije, toda kritično proti onih krogov, kateri na nepojasnjen način zavlačijo in ovirajo to priznanje.	,
Nemore biti poštenega vzroka za nepriznanje
Kakor v vojaškem enako v narodnem oziru ne leži vzrok za nepriznanje vlade maršala Tita. Narodna vojska šteje nad 300 tisoč mož in je glavno oporišče ne samo Jugoslavije; ne samo Balkana — marveč južnoev-ropske fronte proti Hitlerjevi Nemčiji. Enako pa jugoslovansko ljudstvo je združeno okrog Narodne vlade ne samo na osvobojenem ozemlju, ampak tudi začasno okupiranem. Nikakor ni pretirano ugotoviti, da Narodna vlada predstavlja nad vanskih ljudstev, dokler ne 80 odstotkov večine jugoslo-(Nadaljevanje na 2 strani)
vključevala razne države in katera bi podvzela potrebne korake moči proti kakorš-nim koli povrnitvam agresije in tako obstojala močnejša obramba za mir, kakor pa ideja za sestav mednarodne policije aH pa armade. Namreč posamezni krogi zagovarjajo potrebo vstanovitve odelkov mednarodne policije in celo vojaških oddelkov zlasti za nadzorstvo v Nemčiji po končani vojni. Priporočilo komisarja za zunajne zadeve Sovjetske Unije da se vstanovi mednarodna organizacija in katera bo delovala po gotovih določbah za vzajemno varnost povojnega miru že na podlagi zavezniškega sporazuma. Tako organizacijo naj bi sestavljale svetovne velesile "Velikih štirih" kot najbolj varnostna moč za povojni mir, medsebojno vzajemnost in kooperacijo, kar pa ne izključuje pristopa vsim drugim državam da kooperirajo po vsih zadevah mednarodnih vprašanj.
Državni tajnik Cordel Hull je medtem izjavil, da je najbrž načrt Združenih držav za povojno organizacijo še obsežnejši v tem oziru, kakor katere koli druge države.
področjih Gačko in Nevesi-nje, toda brez večje izpre-membe položaja.
Medtem, zavezniški letalci so bombardirali Zagreb in več drugih važnih križišč ob železniških progah. Večja krdela zavezniških bombnikov so se razdelila v dve skupini, ena je dosegla Zagreb in druga se je podala proti Madžarski.
Napad na Zagreb je bil izvršen najbrž v sporazumu z maršalom Titom, namreč podpora odelkom narodne vojske, kateri se bojujo v okolici tega mesta že nekaj dni in so dosegli znatni uspeh.
Napram vesti in po zatrdilu poročevalca John Tal-bot, kateri se je nahajal nekaj času v Jugoslaviji pravi, da je prav malo upanja, da bi prišel na svoj prestol kralj Peter. Zatrdilo polaga dejstvu, da se je njegova po-polamost zrahljala s njegovim vojnim ministrom Mi-hajlovičem in pa, osovraženimi krogi begunske vlade.
PREVRAT V ECUADORJU
Esuador — General Louis Larrea Alba, predstavnik armade in revolucionarne straže, je prevzel oblast in strmoglavil fašistično Junto. Oblast hoče zadržati dokler se ne povrne dr. Jose Maria Velasco Ibarra, prejšni predsednik iz izgnanstva.
Začasna vlada je izjavila svojo lojalnost drugim latin-sko-ameriškim republikam v borbi proti fašizmu.
Kaznimo jih na njihovem delu
Nekje v Jugoslaviji — S-tojan Pribičevič je opisal obširnejši članek o partizanskih bojih v Jugoslaviji, ki je izšel potom United Press agencije. Med drugim Pribičevič pravi, da je partizanov geslo, kazniti kriminalne zločince na njihovem delu, kar pomeni da ne čekajo na neko mednarodno konferenco glede kazni fašističnih zločincev, marveč jih kaznijo na licu mesta njihovih zločinov.
Pred nedavnim se je vršila sodba pred tisoči zbranega ljudstva proti pet takih
Titovo povelje za splošno ofenzivo
London, 1 junija — Maršal Tito, vrhovni poveljnik Narodno-osvobodilne vojske je danes izdal posebno povelje, katero vsebuje poziv za splošno ofenzivo v očigled zavezniške ofenzive z vzhoda in zapada.
Na vsih važnejših točkah fašistični vlomilri si prizadevajo utrditi položaj in pa predno bi to uspeli doseči, skušajo zlomiti odpor Narodno-osvobodilne vojske in partizanskih odelkov. Posebno so odelki Narodne vojske podvzeli napad v Sloveniji in vdrli v šoštanj ter pri tem obkolili nemško garnizijo 500 mož. Enako so se ponovili boji tudi na drugih krajih v Sloveniji in Hrvatski, ter Dalmaciji trdi najnovejše poročilo, katero najbrž je odziv povelju maršala Tita.
Povelje se je glasilo za vse odelke Narodno-osvobidilne vojske in Partizanskih odelkov, da podvzamejo takoj ofenzivne akcije na vsih važnejših točkah, namenoma sprečiti sovražnikovo kon-cetracijo in pa priprave za obrambo s rezervnimi zalogami.
Druga vest iz istih virov trdi, "da je kralj Peter pripravljen podati mesto Vrhovnega in glavnega poveljnika v Jugoslaviji, maršalu Titu". Toda, ta položaj je podeljen njemu že zdavnaj z strani naroda v splošnem.
BOLGARSKI ČASTNIKI ZBEŽALI V TURŠKO
Istambul—r Tukaj je srečno prispelo sedem bolgarskih častnikov, potem ko se jim je posrečilo zbežati iz Bolgarije. Pri begu so naleteli na nemško stražo na meji med Bolgarijo in Turčijo, pri čem je eden častnikov oziroma general bil ranjen.
Med vojaštvom in narod-nom vlada vse večje nezadovoljstvo proti okupatorjev, so pripovedovali bolgarski častniki. Napetost pa je temvečja odkar je poslala sovjetska vlada ultimat Bolgarski, da prekine sodelovanje z Hitlerjevo Nemčijo.
kvizlingških zločincev. Naprimer na ta način je bil obsojen na smrt vstaški poveljnik Ivan Medjumurac, kateri je umoril 30 Srbskih mož, žena in otrok. Usmrtitev je bila izvedena na ve-šalih spričo ogromne množice občinstva.
"EDINOST
55
F
Publlshed weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario,
br Edinost PubKshing proprietor in Slovenian L»nguage
Roffetered in the Registr? Office for the C4ty of Toronto on the 25th da j of June, 1942, as »o. 47939 C. 1».
EDINOST
Izhaja vsak petek v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Značilen govor Churchilla
Govor premierja Churchilla z dne 24 maja v državni ie zvrnil posebno pozornost v diplomatičnih krogih kajti dotaknil se je raznih političnih zadev v mednarodnem zavezništvu, kakor todi povojni kooperaciji in medsebojni vzajemnosti zavezniških držav za trajen mir.
Nekateri krogi so podali kritičen pregled na podlagi njegovega govora zlasti glede vprašanja fašističnega diktatorskega režima generala Franka v Španiji, ko je dejal da je to vprašanje izključno vprašanje Španije, ii krogi opozarjajo na tako enostranost njegovega govora na podlagi dejstva da je fašistični diktator podpiral m se podpira Hitlerjevo Nemčijo, za kar znaša ne samo odgovornost, marveč spričo teh dejstev se ne more smatrati za nevtralnost in na voljo španskega diktatorja, kot izključno zadeva Španije. Drugi krogi so zopet odobravali to potezo, kot znak, da Churchill ni mogel kar naravnost povedati Špancem, kaj naj store v tem oziru.
Kolikor je važno da posvetimo pažnjo vsim zadevam ki so vezane v tekoči dobi, oziroma protifašistični borbi na bojnih črtah, je enako važno v diplomatičnih in političnih ozirih. Kaj le na ta način je mogoče zagotoviti pravilnost orijentacije v takih vprašanjih, kakor tudi za času opozoriti samih sebe pred morebitnimi posledicami. Zadeva Španije je res zadeva španskega naroda, toda brez dajanja prednosti fašističnemu režimu, kateri podpira Hitlerja. Kajti če je kje bolj težja posledica tako za španski narod, kakor tudi za druge narode, je torej bivša enostranska nevarnost in pa bivši odbor za "nevmesava-nje" Poleg tega se pa vprašamo, če je zadeva Španije izključno španskega naroda, kako da to pravilo potem ni enako veljavno recimo za druge narode, zlasti Jugoslavijo?
Če tudi je britski premier Churchill s precej težkim tonom govora loputnil po Mihajloviču in skupinah begunske vlade,, vsekakor ostane nerešena zadeva o priznanju Narodne vlade maršala Tita.
V svojem govoru, kaj navadnih besedah povedano vdaril po snizi s ozirom na notranje zadeve v Jugoslaviji in povdaril ponovno priznanje maršalu Tito in Narodnoosvobodilni vojski, kot važnemu oporišču v kombinirani protifašistični borbi, ter obenem razložil vzrok, da je Vel. Britanija prekinila stike z Mihajlovičem in zakaj mu je odklonila pošiljati pomoč. Namreč premier Churchill trdi, da je notranja ureditev Jugoslavije vprašanje po vojni in da je končno to deloma vzrok, da-na eni strani podpira kralja in na drugi pa Narodno-osvobodilno gibanje, oziroma maršala Tita. Slednjemu je obljubil večjo pomoč kot je bila dosedaj, toda z Mihajlovičem so pa prekinjene nadaljne vezi. Kaj bo slednji počel posebno v Srbiji v svojem govoru ni predvidel, kar pomeni, da ni izključen njegov morda nadaljni vpliv.
Če vse skupaj zberemo iz govora o Jugoslaviji, njenih notrajnih in zunajnih zadevah dobimo potrdilo, da je vsaj deloma poražena skupina begunske vlade in da obstoji preifioč utežja na strani Narodno-osvobodilnega gibanja. Do tega nas prepričuje dejstvo, da je celotno vprašanje Jugoslavije res na pragu pred novimi dogodki.
Takoj po razgovoru z premierom Churchillom, general Velebit in major Vogolnik, sta nenadoma odpotovala v Alzir, kjer bosta vodila nadaljno posvetovanje s voditelji zavezniških sil na Sredozemlju. Medtem general Terzič je imel pogovor z premierom in maršalom Stalinom v Moskvi. To sta sicer dva dejstva tesno vezana drugo z drugim obetajoč povoljnejšega razvoja tako v notrajnih kakor tudi zunajnih zadevah o Jugoslaviji.
Vaša bodoča konvencija izredne važnosti
Moje mnenje o SANSu in bodoči
Jugoslaviji
Začasni Odbor za pomoč narodim Jugoslavije, je prejel nadvse prijazen in pomemben odgovor od Slovenskega Ameriškega Narod. Sveta, na povabilo, da pošlje svojega zastopnika na vstanovno konferenco kanadskih Slovencev, Hrvatov, Srbov in Maredoncev.
Mirko G/ Kuhel, tajnik izvršnega odbora nam sporoča med drugim in sicer obžalujoči da se vsled bolezni predsednik SANSa, Etbin Kristan ne bo mogel osebno vdeležiti, je pa pooblastil iz tega razloga da ga kdo drugi zastopa. Zastopal pa bo SANS, njegov izvršni*tajnik, Mirko G. Kuhel, kateri med drugim v pismu odgovarja:
"Mi smatramo, da je vaša bodoča konvencija izredne važnosti v političnem gibanju v prid novi Jugoslaviji in pravi svobodi njenih narodov, za katero prelivajo svojo kri in prenašajo ogromne žrtve. Izseljenci jugoslovanskega pokolenja, zlasti v Severni Ameriki in Kanadi, lahko veliko pripomorejo, da se uresničijo tisti ideali svobodoljubnih narodov, ki so se oklenili Naro-
dne Osvobodilne fronte Jugoslavije pod vodstvom Ri-barja in Tita in da zastavimo z vsemi svojimi močmi organiziran načrt za povrnitev vojaške diktakture pod vodstvom ubežne vlade in njenih političnih prikoritni-kov, bodisi Slovenskih, Hrvaških, Srbskih ali drugih. Mi vas v tem dobrem namenu prisrčno pozdravljamo in vam nudimo našo kooperacijo v vseh zadevah."
Izjavi Mirka G. Kuhel, ni potrebno nobenega komentarja, ker sama za sebe jasno in izrazito pove celoten pomen rodoljubnega podv-zetja z strani gibanj naprimer SANSa, drugih podobnih ustanov v Združenih državah in zdaj v svojem po-ranjanju tudi tukaj med nami v Kanadi. Vse kar je potrebno je to, da se naredi res dober načrt na vstanovni konferenci dne 3 in 4 junija, kateri bo kooperativno vezal v propagandnem delu z ene in druge strani združenih in nacionalnih ustanov, za stvari našega naroda in nas samih v borbi proti sovražnikov svobode in ljudskega napredka.
Dr. Frank J. Kern, član eksekutive SANSa, je objavil v Ameriški Domovini od 12 maja t. 1., sledeč članek, v katerem izraža svoje mišlenje o situaciji v stri domovini in o tozadevnem delu SANSa. Ker mnogo naših podružnic ne prejema do-tičnega lista, ki je običajno SANSu nenaklonjen, pošiljamo prepis Kernovega članka v mimeografirani obliki in priporočamo vsem tajnikom, da ga prečitajo na svoji podružnični seji in o njem razpravljajo.
Pred nekaj tedni sem ob prostem času sestavil zase, za utrditev lastnega mnenja, nekak katekizem o nalogah in delu Slovenskega odbora. Spisanih sem imel nekaj vprašanj in odgovorov o bodoči Jugoslaviji, kakršno si sam želim in predstavljam iz razvojnega, zgodovinskega, političnega in socijalne-ga vidika. Par člankov v naših listih spisanih od patra Bernarda Ambrožiča in F-ranka Keržeta me je napotilo, da sem ta katekizem razširil in ga zdaj dajem v javnost.
Kaj je glavna naloga SANSa dana mu od Slovenskega narodnega kongresa?
SANS naj deluje na to, da se združijo vse slovenske zemlje v avtonomno Slovenijo, ki naj bo del federativne demokratične Jugoslavije.
Ali je SANS v izpolnjevanju te naloge že kaj dosegel?
Mnogo. Več kot moremo dokazati črno na belom. Q-benem s pomočjo posameznikov, ki so pisali angleške knjige, brošure in članke (Furlan, Adamič, Čok. Gab-rovšek in drugi) je SANS z deputacijami v Washingto-nu in sestanki z odgovornimi ameriškimi in drugimi vladnimi zastopniki pomagal obvestiti zavezniške vlade o zemljepisnih, narodnih in kulturnih zadevah slovenskega naroda. O tem so zdaj vlade Zedinjenih narodov precej dobro obveščene. Delo za združenje vseh slovenskih krajev je od strani SANSa več ali manj končano.
Kako naj SANS pomaga, da bo bodoča Jugoslavija v resnici pravilno federalizi-rana in demokratična v smislu idej novega časa?
Po mojem mnenju je prava demokracija v bodoči Jugoslaviji nemogoča pod mo-narhistično obliko vlade. S kraljem vred bi prišle na krmilo prejšna srbska cin-carija in čaršija. hrvatska in slovenska frakarija z vso balkansko korupcijo, kakršne nismo zapazili niti v stari Avstriji. Bodoča Jugoslavija mora biti republika, vodena od ljudstva za ljudstvo. SANSova dolžnost je, da pomaga Slovencem in Jugoslovanom priti do tega cilja. Pomagati mora, da prepriča zlasti ameriške in angleške konservativne kroge o naši volji, da nam ne vsilijo kralja. katerega narod ne mara.
Kdo zastopa slično republikansko idejo med Jugoslovani in Slovenci v starem kraju?
Edino znana organizacija ie Osvobodilna fronta, sesto-ječa iz odborov posameznih, jugoslovanskih liudstev, med katerimi so tudi od naroda izvoljeni zastopniki Slovencev. Če se v bodoče pojavi močna in boljša republikanska stranka, bi bil jaz za njo. Zdaj nimamo izbire.
Ali je Osvobodilna fronta v resnici protiverska komunistična organizacija?
Iz vseh javnih izjav, sprejetih na zborovanjih OF, je razvidno, da zagovarja svobodo govora, tiska, vere in osebnega prepričanja v bodoči jugoslovanski republiki.
Kdo je med Slovenci zoper Osvobodilno fronto?
Stara garda, nasledniki tistih, ki so sežigali Trubarjeve slovenske knjige; ki so zaprli patra Valentina Vodnika po padcu Napoleona v frančiškanski samostan, ker je bil p r e d o b e r Slovenec ; ki so preganjali našega največjega slovenskega pes-
nika Franceta Prešerna, ker ni bil dovolj ponižen peto-liznik ter je spisal nekaj lju-bavnih pesmi, dočim so celih dve sto let pred njim Angleži slavili Shakaspearja, kot enega njih največjih mož, čeprav je pisal stokrat bolj "pohujšljive" drame in pesnitve. To je tista garda, ki je pod plaščem vere napadala Jenkota, Aškerca, Levstika, Cankarja, Medveda, Gregorčiča, Finžgarja, Kocbeka in druge, ki so skušali zanesti med slovenski narod nekaj bolj modernih misli in spraviti Slovence na stališče drugih kulturnih narodov zapadne Evrope.
Ista garda se boji neizogibnega razvoja na političnem in socialnem polju, kot se zlasti pojavlja med Slovani in še posebej v Rusiji. Pogled te garde je še vedno obrnjen v srednji vek, v dobo fevdalizma s svojimi pod-ložniki in s svojo versko iii-toleranco.
Zakaj med SANSom in Ambrožičem 't e r majhnim Številom njegovih pristašev ni mogoč nikak kompromis?
Zato ker se v starem kraju med Slovenci vrši civilna vojna med republikansko Osvobodilno fronto in mo-narhistično staro gardo. Am-brožič je pristaš monarhis-tov, SANS je za republiko, torej je vsako sodelovanje izključeno. Dokler ne rešijo tega vprašanja v starem kraju, dokler ni civilne vojne konec, toliko časa bomo tudi v Ameriki Slovenci razdvojeni.
Zakaj sem pozval patra Ambrožiča, da naj prične delati pozitivno?
Dozdaj je večinoma zabavljal in kritiziral SANSovo delo. Naj organizira svojo monarhistično stranko ter naj preneha s slepomišenjem dlakocepstvom in sarkastično neodkritosrčnostjo, ki zveni iz njegovih člankov. Potem bomo vsi zmerni ljudje, zlasti tisti, ki smo že vajeni ameriške svobode govora, tiska, vere in prepričanja, patra Ambrožiča spoštovali kot moža trdnega pre-
pričanja in se kot s takim borili. Do tedaj bi bila, po mojem mnenju, vsaka debata z njim bob v steno, izguba časa in dela.
Ali katoličani ne smejo sodelovati s SANSom?
Ker osebno verjamem v potrebo organiziranih cerkvenih ustanov, dokler človeštvo ne vpelje boljših etičnih sistemov, se mi zdi celo potrebno, da katoličani, ki gledajo v bodočnost, sodelujejo z Osvobodilno fronto v starem kraju (kar mnogi že delajo) in s SANSom v Ameriki. Za vso Evropo se svi-tajo novi dnevi, nov vek, ki bo pometel s stoletnimi tradicijami zlasti v socialnih in političnih vprašanjih. Cerkve se bodo morale prilagoditi novemu času. Kdor pomaga mirnemu razvoju in napretku narodov ,pomaga obenem krščanstvu in drugim organiziranim verskim skupinam, za katere priča stoletni in tisočletni obstoj, da so v dosedanjem razvoju bile potrebne za dušno blaginjo ljudi.
Ali moram vse verjati, kar rečeta Kristan ali Adamič?
Ne! SANS je sestavljen iz zastopnikov različnih strank med Slovenci v Ameriki. V-sak zastopnik ima kot posameznik pravico obdržati svoje prepričanje o stvareh, ki se naravnost ne tičejo glavnih SANSovih nalog. Vsak izmed nas sme razgovarjati katoliško vero, socializem, komunizem, libiralizem itd. Kristan kot privatnik se sme izjaviti za socialistično kolektivno uredbo bodoče republikanske Jugoslavije. Adamič sme pisat o komunizmu kot najboljšemu sistemu. Za-lar sme zagovarjati ameriški kapitalizem kot posnemanje vrednega, jaz sem lahko za sovjetizacijo Jugoslavije. V enem smo si lahko vsi edini; da delujemo za združeno avtonomno Slovenijo in republikansko demokratično federativno Jugoslavijo. Vkljub vsemu še vedno trdno upam, da bo narodu dana prilika, da odloči glede svoje bodoče usode.
Dr. F. J. Kern;
ŽIVLENJE NIKOLE MIRKOVIČA
Nikola Mirkovič se je rodil 2 januarja 1915 v Jago-dini (Srbija) v stari, ugledni družini, ki se je udejstvova-la v političnem živlenju Srbije, še za časa kneza Miloša. Njegov oče je umrl v aprilu 1941., kot kemijski in-žinir na delu v vojnem mi-nisterstvu.
Gimnazijo in pravno fakulteto je z vršil 1937. Leta 1939 je položil doktorat in ekonomije in finančne znanosti. Z ekonomskimi študijami se je začel baviti zelo zgodaj. Leta 1936., je objavil večjo studijo o migraciji in finančni politiki v fašistični Italiji. Za razpravo "Sistem kliringa v zunajni trgovini", je dobil Svetosav-sko nagrado. Bil je član uredniškega odbora časopisa "Ekonomsko-finansiski život" in pomožni urednik časopisa "Jugoslovanski ekonomist" od leta 1937. Stalni sodelevec "Ekonomista" (Zagreb), "Arhiva za pravne in društvene nauke" (Beograd), "Pregled" (Sarajevo) "Pravna misel", "So-cijalni arhiv", itd. Od leta 1936 je bil član društva za pravno filozofijo in sociologijo.
Objavil je .knjige "Struktura svetske trgovine" (Beograd, 1938), "Gospodarstvo italijanskega fašizma" (Beograd, 1940). V nemščini je izdal v izdaji Kielske univerze studijo "o razvoju prebivalstva v Jugoslaviji".
Imel je zbran ves materi-jal za nekoliko večjih razprav posebno o Dubrovniški gospodarski zgodovini.
Sodeloval je pri mnogih znanstvenih časopisih v angleščini, nemščini in španščini (Economic Review, Pacifik Affairs, Rural Sociolo-gy, Foreing Affairs, itd.
V Ameriko je. prišel na predlog prof. Roberta Ker-nerja s kalifornijske univerze, kjer je dobil mesto na
Preskrbimo svo-jo armado
"Iz partiznaskega tiska je Nikdar in v nobenem vpra-sledeči članek, ki je bil pu-šanju se ni delala razlika, bliciran v časopisu 'Vjesnik'med borci in ljudstvom. Ko
Oddelku za ekonomijo. Leta 1940, je bil izbran za izrednega profesorja socialna in ekonomske geografije n a Institutu Politecnico Nacio-nal, Mexico City, Mexico V Kaliforniji je proučeval gospodarsko migracijo itd. Bil je član tajništva Institute of Pacific Relations.
Ko je bila Jugoslavija okupirana in je v Ameriko prišla misija jugoslovanske vlade, je Mirkovič pustil svojo univerzitetno karijero in se pridružil delu takratnega ministra jugoslovanske vle-de Kosanoviču. Na internacionalni konferenci dela v oktobru 1941, v New Yorku, je bil tajnik in "svetovalec delegacije. V marcu 1942 je postal šef Urada za rekonstrukcijo Jugoslavije, kot sodelavec predsednika Odbora za rekonstrukcijo ministra Kosanoviča. V Mirkovičevi redakciji je izšlo okoli štirideset krajših študij o ekonomskih problemih Jugoslavije v angleščini. Bil je predsednik komiteja za poljedelstvo v Central in Eastern European Planing Board, član Ekonomskega oddelka United Nations Indormation Office. V njegovi redakciji bo izdala kalifornijska univerza knjigo o Jugoslaviji.
Mirkovič je stalno pisal članke za jugoslovanski demokratski tisk. Ko je bil z odlokom Puričeve vlade ra-zpuščen J. I. C., in ustanovljeno delo za ekonomsko rekonstrukcijo Jugoslavije, se je Mirkovič javil v ameriško armado in je službo takoj nastopil. Namenjen je bil za intelektualno delo in akcijo, toda zahteval je direktno vojno akcijo.
'Ko je streljal na nemško jletalo, ki je letelo zelo nis-ko, je bil 2 maja 1944., ubit, nekje v Jugoslaviji.
ZOJSA.
dne 7 januarja *1944, pod gornjim naslovom. Članek je poslal za tukajšne publikacije Združeni Odbor J. S. A.
Največja moč naše vojske leži v tem, da je to naša narodna vojska. Naš narod in naša vojska sta neločljivo povezana. V živlenjski nevarnosti, so žene nosile hrano v prve bojne vrste. Narod je dajal tudi poslednje grižljaje, ker je vedel, da ga vojska čuva pred ropanjem, nasiljem in požari, da mu prinaša svobodo.
V zadnjem času posebno v krajih južni od Save in Kolpe količina hrane, odmerjena za vojsko ne zadostuje več za njene potrebe. Razširilo se mnenje, da po kapi-ptulaciji Italije prišla naša NOV do večjih zalog, ki bo zadostovala za dalj časa. To mnenje je popolnoma pogre-šno, ker so male njene zaloge že izčrpane. Drugi zopet mislijo, da bo prepeljana hrana iz severne Hrvatske zadostovala za prehrano vojske in ljudstva iz Like, Kor-duna, Gorskega Kotara in Hrvatskega Primorja. Ne smemo se varati, razlita Sava, pogosti sovražnikovi napadi, slaba pot in pomanjkanje prevozne živine — vse to moti prevoz hrane iz severne Hrvatske.
Imamo odbornike, ki svoj narod in neaktivnost pri zbiranju hrane, skrivajo za razne izgovore. Pravijo, da je ljudstvo izmučeno in izčrpano, da ne more ničesar več dati. Tako mišlenje je samo dokaz, da ti tovariši nimajo pravega stika z ljudstvom ali pa prikrivajo svoje brezdelje, s čimer zavesto ali pa nezavestno pomagajo sovražnikom in raznim špekulantom, ki še vedno hočejo borbo lastnega naroda.
Nekatere naše organizacije so slabo ocenile stanje prehrane in niso polagale dovolj pažnje kampanji za prehrano takoj po žetvi. Posledice so jasne. Tako važnega vprašanja, kakor je zbiranje hrane za našo vojsko in za najsiromašnejši del naroda, ne gre obravnavati z lakoto. Nikakor ne sme biti, da bi borci, ki branijo naše vasi in mesta, ostali brez hrane ali pa da bi pogrešali najvažnejša živila. ,
Naša vojska je vedno odvisna od ljudstva, kar se tiče prehrane in od nikogar drugega. Sami smo se hranili in branili, ker smo vedeli, da je prava svoboda samo tista, ki si jo priborimo sami.
(Iz prve strani)
Tedenski Razglednik
predstavlja reakcionarna skupina vključno vsa njena predstavništva begunske vlade, 20 odstotkov z vsemi izdajalci, Mihajloviča, Nediča, Paveliča, Rupnika, belogardistov ter zunajnih in notrajnih podrepnikov.
Politično stališče naroda v tem oziru, je jasno opredeljeno. Na velepomemben način dobimo njegovo razlago v govorih maršala Tita in drugih narodnih predstavnikih. Narod se je z svojo dragocenjeno krvjo izrekel za svobodno, demokratično in federativno Jugoslavijo, odločno pa proti politični špekulaciji bodisi izven ali na znotraj povrnitvi trhlih in protinarodnih elementov bivših režimov begunske vlade.
Medtem ko je vojna misija maršala Tita v Londonu zvrnila večjo pozornost zunajnih krogov in demokratičnega mnenja, je enako zvrnila temvečjo vojna misija generala Terziča, katera je imela pregovore z premierom in maršalom Stalinom, ter drugimi vodjami sovjetske vlade. Pričakuje se, da najbrž odpotuje v Moskvo, dr. Ivan Ribar, predsednik Antifašističnega Sveta Narodnega O s v o b o j e nj a Jugoslavije, če tudi zaenkrat niso znane podrobnosti o poteku govora vojne misije maršala Tita v Moskvi, sklepati ie, da se je vršil dokaj povoljno po vsih vprašanjih tikajočih se Jugoslavije. V-sled tega prevladuje mnenje
je ljudstvo prišlo za časa ofenzive v težak položaj, je vojska dala iz svojih skla-dijč vagone hrane, da prehrani gladno ljudstvo in zato je narod videl, da je njegova hrana najvarnejša v vojnih skladiščih.
Ako smo mogli lani poleti prehraniti našo vojsko, ko si bile naše organizacije šibkejše in naša vojna manjša — bomo to storili tudi letos. Prehrambene komisije bodo s pomočjo antifašistič-nih organizacij, vodile nabiranje hrane. Na ljudskih zborovanjih po vaseh bo vsak posameznik izjavil, koliko hrane more in želi dati jajo viški hrane, toda ni pa zadosti zavesti o potrebah ljudstva in vojske, bo prišlo do prisilnega odkupa hrane, ki bo služila kot pomoč onim ki se ne morejo preživljati sami.
cijami jasen in pregleden
Na konferenci krajnih in okrajnih odborov je treba izdelati skupno z ostalimi antifašističnimi organizaci-cijami jasen in pregledan načrt kampanje za zbiranje živil in začeti med ljudstvom tekmo pod geslom: "Kdo bo nabral več za svojo vojsko in potrebni narod!"
Ako izpolnimo vse, kar je pred nami in razumemo vsi važnost in pomembnost tega vprašanja, tedaj bomo rešili tudi ta veliki problem: "prehrano naše vojske". Kakor vedni, se moramo tudi sedaj osloniti samo na lastno moč in zbirati rezerve za vojsko in omogočiti dobro odskrbljeni vojski, da izvo-juje svobodo."
Zorko Golub.
SKRIVNOST KATUŠE
Moskva — Maurice Hindus, zelo znan pisatelj med drugim o poslednjih dnevih borbe na Krimu, pravi naslednje: "Ko se sem povzpel čez obronke planot okrog Sevastopola, kjer se je vršila na kakih 16 do 18 četvor-nih milj poslednja bitka ne samo za Sevastopol, marveč Krim, pogleled je obtičal na strašnem pozorišču. Mrtva trupla nemških Fritcev, go ležala vse križem, mnoga pa so objemali plapolajoči valovi črnega morja. Kako se je to zgodilo, sem vprašal mojega spremljevalca, mojora Potapenko ?
Enostavno . . . Nemški Fritci se ne podajajo, je bil odgovor, misleč da se jim posreči uiti v Rumunijo, so čakali zadnjega trenutka. In ta jih je seveda zasačil z vseh strani in k temu pa je dokaj prispevala skrivnost naše "Katuše."
Stopila sva bližje razmetanih mrtvih trupel, pobitih konjev, razdjanih tovornih vozil, topov in raznega orodja. Pogled mi je obtičal na nekoliko poštnih dopisnic, poleg mrtvih vojakov. Pazljivo sem prebral vsebino eno za drugo in vsaka je izražala, da se bi sin ali pa oče, čimprej povrnila domov. Ena od teh je pisana dne 31 marca 1941, ki pravi naslednje: "Dragi bratranec! Kako se kaj imaš? Jaz sem primeroma po navadi. Lojza se bo kmalu poročila, pa tudi Vili. Prosim te, da prideš čimprej domov."
Ko sem pojasnil vsebino majoru Potepenku, je na kratko odvrnil: "če so jih tako željno pričakovali domov, zakaj so jih pa pustili priti sem na tuje ozemlje? Tukaj so dobili le toliko, kolikor potrebuje vsak naduti nemški Fritc. sicer pa mnogo boljši prostor za večno, kakor ga je pripravljal Hit-
lerov "novi red."
#_
vsaj med nekaterimi krogi, da je to prvi znak. za pri-znanie Narodne vlade maršala Tita. In to mnenje izraža kakor je omenjeno ne samo želje in borbo jugoslovanskih ljudstev, marveč zavezniški sporazum jasno opredeljen v Atlantskem čarterju in konferenci v Teheranu. Namreč, da narod sam odločuje o svoji nadaljni usodi!
Zapisnik seje Izvršnega Odbora SANSa od 12 aprila 1944
Ce prihaja dotdčno pričanje od onega Milana Vidr marja, ki je kazal svoje^ fašistične nazore že za časa svoje šahovske turneje po Ameriki pred nekaj leti, tedaj protifašisti ne bodo polagali dosti vere v taka poročila, dasi je znano, da se mnogo zločinov in hudobij zgodi tekom vsak,e civilne vojne in narodne revolucije. Toda to so le detajli, postranske stvari, katere v primeri s končnim ciljem — z združenjem, svobodo, demokracijo, samood ločitvijo naroda o svoji bodočnosti — danes nimajo važnosti. Zavezniške sile, zlasti Amerika, Anglija in Rusija, so dobro poučene o vseh razmerah v Sloveniji in Jugoslaviji in do danes še nismo slišali nobenega ugovora ali kritike proti osvobodilnemu odporu v stari domovini od te strani.
Obenem naj bo še omenjeno, da SANS ne dobiva nobenih posebnih poročil, bodisi iz starega kraja ali od kod drugod, katerih ne bi bil objavil v listih. Prepričan pa sem tudi, da tisti ljudje, ki SANS venomer napadajo in ga skušajo na en ali drugi način ugonobiti, prejemajo enako in še druga poročila preje nego SANS.
Poročilo izvršnega tajnika je vzeto na znanje in o njem se razpravlja pozneje.
Brat Cainkar zatem predloži spisano poročilo, ki ga mu je izročil nadzorni odbor po pregledovanju SANSove-ga poslovanja dne 9. januarja s prošnjo, da ga predloži prvi seji. Glasi se: Poročilo nadzornega odbora izvršnemu odboru Račune in računske zaključke smo pregledali in vse našli v redu.
Predlagano, da pomožnemu tajniku g. Kuhlu določite in izplačate primerno nagrado za njegovo požrtvovalno delo.
Enako predlagamo, da čim prej idoločite v odbor osebo, ki se bo izključno posvetila tajniškemu delu. Na ta način se bo pisarniško delo olajšalo in razširilo in izboljšane zveze s podružnicami bodo prinesle tudi lepše finančne uspehe. 9. januarja 1944.
Za nadzorni odbor: Vital Vodušek, Josephine Erjavec, Joseph Zore. Poročilo nadzornega odbora je vzeto na znanje.
Na vprašanje brata Zala-rja, ako je SANS registriran pri justičnem oddelku v Wa-shingtonu, odgovori b x a t predsednik, da so bili storjeni vsi potrebni koraki v ta namen, toda smo obveščeni, da SANSu ni treba biti re-gistiran.
Brat Zalar, blagajnik SANSa, nato prečita sledečo izjavo:
želel sem, da bi se naša seja vršila že pred več tedni, toda povedano mi je bilo; da se je zaradi bolezni predsednika Kristana sklicanje seje zavleklo.
Vesel sem, da je vsaj sedaj do seje prišlo.
Kar vam želim danes tukaj povedati, mogoče enemu ali drugemu ne bo všeč, toda to me prav nič ne moti, da bi ne povedal, kar mi je pri srcu in kar smatram za dolžnost, da vam povem.
V resolucijah, sprejetih na kongresu, je določeno, da mora biti SANS nepristans-ki.
Tako je tudi izraženo v resoluciji rev. Vitala Voduška, ki je bila pri seji širšega odbora meseca januarja letošnjega leta predložena in odobrena.
Vprašanje je, je li SANS nestrankarski ali ni?
Po moji sodbi in sodbi mnogih, SANS ni, kar bi moral biti.
Poročila iz SANSovega urada spričujejo, da SANS ni nadstrankarski, pač pa zelo enostranski.
Govori in poročila gotovih članov izvršnega odbora niso nadstrankarska, pač pa pristranska — enostranska.
Ni mu treba poudarjati, da je pretežna večina ameriških Slovencev katoliška. Tako je tudi pretežna večina ameriških katoliških Slovencev včlanjena v SANSu.
Zakaj smo mi, katoliško misleči Slovenci pristopili k
SANSu?
Samo zato, ker je v resolucijah, sprejetih na kongresu, določeno, da bo SANS nepristranski, da bo SANS nadstrankarski. To so bili pogoji, pod katerimi smo k SANSu pristopili.
Ali je SANS ostal tak, kot resolucije določajo? Ne, ni!
SANS je postal zelo enostranski in s to enostransko politiko se ruši podlaga, na kateri je bil ustanovljen.
SANS je danes vse kaj drugega kot je bil spočetka. Je vse nekaj drugega kot ono, kar bi moral biti.
Vi niste slišali ne mene in ne katerega drugega izmed nas katoliško mislečih članov SANSa, da bi napadali katerega člana nam nasprotnega verskega prepričanja.
Vse drugače pa se postopa od gotovih članov SANSa napram nam katoliško mislečim članom.
Kjerkoli je le kaka prilika, že so "klerikalci" na "ta-lerčku". Ti ubogi klerikalci so vsega krivi. Vatikan in klerikanci so menda tudi krivi, da je nastala sedanja vojna.
Vse, kar je katoliškega, je zanič. Vse,kar je verskega, se zaničuje, ugovarja in kritizira. Nasprotno pa vse, kar je protiverskega, komunističnega, se hvali, zagovarja in propagira.
Če hočemo ohraniti SANS, se mora temu enkrat za vselej napraviti konec.
Jaz sem katoličan in sem na svoje versko prepričanje ponosen. S tem pa še, ni rečeno, da sem "klerikalec".
Jaz nisem bil nikdar član klerikalne stranke, torej nisem "klerikalec". Kljub temu pa se čutim užaljenega, kadar se blati in zabavlja čez klerikalce in to zaradi tega, ker vem, da pri besedi "klerikalci" se ne misli samo na člane stare klerikalne politične stranke, pač pa se pri tem misli brez razlike na vse katoliško misleče Slovence in Slovenke.
Zato pa proti takim napadom v svojem imenu in v imenu onih katoliških Slo vencev in Slovenk, ki jih imam čast tukaj zastopati, prav odločno ugovarjam in protestiram.
SANS je bil ustanovljen kot nadstrankarska organizacija. Kot tak bi moral biti. Ali ne ? Jaz trdim, da ni.
SANS je bil ustanovljen z namenom, pomagati narodu v stari domovini do osvoboditve ; z namenom, pomagati osvoboditi lepo Primorsko, Reko, Trst in druge slovenske kraje, ki so pod tujčevo oblastjo.
Ali SANS vrši to delo? Ali SANS izvršuje od kongresa naložen« mu nalogo?
Meni se zdi, da dela SANS ravno nasprotno. SAN-Sovo delovanje se naslanja danes samo na notranje politične zadeve Slovenije oziroma Jugoslavije.
Glavno vlogo,, ki io SANS igra, je, kakšno obliko vlade bo imela bodoča Jugoslavija. Vse delo, ki ga SANS danes vrši, je napeljano v eno smer in sicer, kdo bo v Jugoslaviji vladal,, Peter ali Tito.
SANS se vmešava v zadeve, s katerimi mi ameriški Slovenci nimamo in nočemo imeti nič opraviti. To so zadeve, ki pripadajo v odločitev in rešitev izrecno le narodu, ki tamkaj živi.
Kakšno formo vlade bo imela bodoča Jugoslavija, ali kdo bo njen bodoči vladar, je zadeva narod,a,, ki živi in bo v Jugoslaviji živel. Mi ameriški Slovenci nimamo nobene pravice, vmešavati se v notranje zadeve Slovenije ali Jugoslavije.
Slovenski oziroma jugoslovanski narod v starem kraju je edini, ki ima pravico to odločiti in bo tudi brez nas odločil.
SANSova naloga je narodu pomagati do osvoboditve in pomagati osvoboditi izpod tujčevega jarma vse one slovenske kraje, ki po vsej pravici pripadajo Sloveniji. To je naša naloga, notranje zadeve pa pripadajo narodu samemu onstran morja,, da jih reši in določi, kakor jih
sam hoče.
Zato je pa potreba, da SANS sedanjo politiko opusti in vodi posle v smislu resolucij in to popolnoma nepristransko.
Da je bil SANS do sedaj zelo enostranski, bi lahko navedel razne dokaze, mislim pa, da je dovolj, če spregovorim o "ponatisu" iz ljubljanskega Jutra od 23 in 24 septembra.
Ko je omenjeni list, Jutro, poročal o umeščenju Leona Rupnika kot predsednika ljubljanske uprave, je povedano, da je Rupnik v svojem govoru tudi škofa Rožmana pozdravil. Iz tega je torej sklepati,, da se je do-tične afere tudi škof Rošman udeležil.
Uprava SANSa je to poročilo takoj pograbila in dala ponatisniti v raznih časopisih.
Zakaj je bilo to napravljeno ?
Ali zato, ker je bil general Rupnik imenovan za predsednika ljubljanske uprave?
Zdi se mi, da ni bilo to storjeno iz razloga, ker je bil Rupnik ustoličen za predsednika ljubljanske uprave, pač pa je bilo to napravljeno v prvi vrsti zato, ker je bil pri dotični ceremoniji prisoten tudi škof Rožman.
Po mojem mnenju je bilo to napravljeno namenoma,, češ, le poglejte, kaj delajo "klerikalci". Le poglejte jih, kakšni so. Ko je bil zastopnik Hitlerjeve bande umeščen za predsednika ljubljanske uprave, je bil navzoč celo škof Rožman.
To je bilo namenoma napravljeno, samo da se zopet nekaj blata vrže na katoliško misleče Slovence.
Iz Rupnikovega govora je tolmačiti,, da pri njegovem umeščanju ni bil navzoč samo škof Rožman, pač pa so bili prisotni oblasti predstavniki, predstojniki raznih
uradov in visoki uradniki
Prepričan sem, da to niso bili samo "klerikalci". Gotovo je bilo med temi visokimi uradniki precejšnje število libiralcev, nacionalcev, socialcev in raznih brezvercev,, toda izmed; vseh teh se je vzelo samo škofa Rožmana na piko. To je dokaz, kako enostransko se pri SANSu dela. Zato pa proti takemu početju prav odločno protestiram.
Jaz nisem pooblaščen škofa Rožmana tukaj zagovarjati. On fojega zagovara tudi ne potrebuje. Rečem pa, kdor pozna škofa Rožmana vsaj toliko, kot ga poznam jaz, mi bo potrdil, da ga ni v Sloveniji bolj navdušenega Slovenca,, kot je škof Rožman. Osebno ga poznam in vem, kaj govorim. On nisa-mo cerkveni predstojnik, pač pa tudi predstojnik in voditelj zavednega katoliškega naroda v Sloveniji.
Če se je škof Rožman odzval povabilu in se udeležil Rupnikovega umeščenja, je storil to, kar bi vsakteri izmed nas napravil, če bi bil na njegovem mestu.
Ako ste obkoljeni od sovražnika, ki vam grozi s smrtjo in uničenjem vsega, kar imate in kar zastopate, se boste ukazu pokorili, or else . . .
Takim ukazom se v starem kraju dandanes pokori marsikateri Slovenec, bodisi katoličen ali nekatoličen. U-poštevati je treba razmere in okolščine, v katerih se naš narod v stari domovini nahaja. Noben zaveden slovenski rodoljub ni prijatelj Hitlerjeve bande. Ako se pa za-tajevalno pokori Hitlerjevim gestapovskim ukazom, je v to prisiljen, če hoče ostati
pri živlenju.
Vprašam tudi kje je dobila uprava SANSa pravico, napadati in kritizirati škofa Rožmana zaradi njegovega pastirskega lista?
Komu so okolščine in razmere v Sloveniji bolj poznane,, nam v Ameriki živečim, ali onim, ki v njih živijo ?
Škof Rožman živi v Sloveniji, on vidi, kaj se godi. Njemu so razmere znane. On vidi in zna,kaj se kuje in kaj se namerava storiti. Na podlagi vsega tega je potom pastirska lista vernike opozoril na grozodjestva ki se in ki se nameravajo v bodoče po zločinci izvršiti. S tem je storil samo svojo dolžnost kot škof in predstavnik vernikov.
Kje je dobila uprava SANSa nalogo,, vmešavati se v te zadeve?
SANSova naloga je tudi bila, pomagati in delati nato, da bi prišlo do sporazuma in edinstvenosti med
Iz urada
Slovenskega ameriškega narodnega sveta
POROČILO O VOLITVAH V SLOVENIJI
Bile so tajne in vršile so se na osvobojenem ozemlju
Po radiu iz osvobojene Jugoslavije 8 maja.
Kako neopravičena je bojazen povojnega kaosa v Jugoslaviji, najbolj spričuje obstoj in aktivnosti organov resnično demokratične narodne oblasti na osvobojenem ozemlju. Ti organi, ki so se razvili iz lokalnih odborov* naraščajo v stopnjah v organe vlade, zavzemajoče dalekosežne probleme politične, gospodarske in kulturne vrste. Ta sedaj demokratična oblast je izliv in posledica borbe za osvobojenje.
Eden izmed najsvetlejših dokazov pomanjkanja podlage za kako bojazen o po-
ameriškimi Hrvati in Srbi. - . » • • „ „_m.,r_ Naloga SANSa je bila in	S° V°htVe'
je, delati nato, da bi prišlo med ameriškimi Slovenci, Srbi in Hrvati do prijateljskih odnošajev.
Jeli SANS vršil to nalogo?
Ravno nasprotno!
Danes je med Srbi in Hrvati večji razdor kot je bil kdaj poprej. In ne samo to; danes je večji nesporazum med ameriškimi Jugoslovani kot je bil kdaj med nami.
To pa še ni vse. Celo med nami ameriškimi Slovenci so gotovi člani SANSa uničili ono slogo in ono edinstvenost, ki je bila med nami skozi kongres dosežena.
Namesto sloge se seje razdor in nesporazum.
(Nadaljevanje na 4. ts.)
Odkod Rupniku 12 tisoč "domobrancev"
Iz intervjua maršala Tita, ki ga je imel s poročevalcem "Associated Press," Joseph Morton, in kateri je zvrnil še posebej pozornost ko je bil zadržan od zavezniške cenzure dalj času sicer pa pod pritiskom protesta tako z strani poročevalcev kakor tudi omenjene publikacije odposlan na tukajšni kontinent,, maršal Tito v obširnih toda objektivnih potezah razlaga začetek borbe proti fašističnim vpadnikom ter v poznejšim razdobju vlogo izdajalskih skupin sodelujočih s sovražnikom, hrvatskih vstašev, četnikov Nediča in Mihajloviča in pa Rupniko-vih "domobrancev." Maršal Tito povdarja važnost zavezniške pomoči, toda po njegovem zadrdilu ne zadosto-je in posebno občuten primanjkljaj je radi težjega orožja, tankov,, bojnih letal in proti-letalskega topništva. To je vsekakor resna zadeva in največje posledice trpi Narodna Osvobodilna armada z ene in druge pa ljudstvo v splošnem vsled pomanjkanja dovolj orožja in pa hrane, obleke in obutve. Le pravično bi bilo povrniti narodno imovino ki je naložena v Narodni Banki Jugoslavije in pa brodovje, katero se nahaja v zavezniških lukah,, narodu in Narodni Osvobodilni armadi, povdarja maršal Tito.
Poleg tega maršal Tito podaja značilen pregled sovražnih in na izdajalskih sil v Jugoslaviji, zaeno ogromne žrtve partizanske armade. Namreč pravi, da je v borbi proti fašističnih okupatorjev padlo 110.00 Partizanov, vojakov in častnikov Narodno-osvobodilne vojske Jugoslavije.
O sovražnih in izdajalskih silah pravi naslednje: V Ju-koslaviji se nahaja 14 nemških divizij, 4 bolgarske izmed, 120 do 130.000 hrvaš-kih"domobrancev," legijo-nerjev in vstašev, 15.000 Ne-dičevih pripadnikov, 16.000 Mihajlovičevih četnikov, tri polka belogardistov v Srbiji, 12.000 Rupnikovih "domobrancev" in okrog 10.000 Arnautov,"
Če računamo povprečno divizjo 15.000 mož, tedaj dobimo število sovražnih in izdajalskih sil v Jugoslaviji
okrog 460.000. Kolikor je važno da na podlagi tega ugotovimo skupno moč sovražnih sil proti Narodni Osvobodilni vojski, je enako važno da si skušamo pojasniti obenem njihovo kompozicijo.
Za Slovence je važno da obračunavajo s svojimi izdajalci in protinarodnimi elementi, enako, kakor je važno da to delajo sobrati Hrvati, Srbi, Črnogorci, Macedonci itd. Ne izključno zato, da smo krvižejni in da si hočemo dajati prednost v opravljanju takega dela. nego izključno zato, ker je to delo treba opravljati na narodnem polju.
Vprašamo se: "Odkodl Rupniku 12 tisoč "domobrancev"? In to vprašanje bi moralo interesirati pač vsakega Slovenca, da še enkrat obudi spomin preteklosti, če je iz lastnih izkušenj ali pa drugih zadostnih podatkov, da spoznamo kompozicijo te skupine in že na podlagi tega odvrnemo sicer one škodljive poskuse ljudi, kateri zakrivajo svoje pravo lice pod raznimi plašči v proti-narodnem delu — proti slogi in edinosti Slovencev.
Napram najzanesljivejši statistiki računa se dva in pol milijona Slovencev, kar seveda vključuje odtelešene dele Slovenije po prvi svetovni vojni. Če pri tej statistiki prištevamo 12.000 Rupnikovih "domobrancev", ne glede na to, koliko tisoč Slovencev je nasilno izgnano v Nemčijo na prisilno delo, zatem drugi tisoči v konce-tracijskih taboriščih in pa tisoči umorjeni z strani fašističnih vpadnikov ter domačih izdajalcev, jasno je, da je število Rupnikovih "domobrancev" ne samo neznatno, tembolj verjetno, da je uspel zbrati v svoj tabor 12 tisoč pisane in zločinske družbe.
Pri vsakem delu in tudi med zrnjem dobimo odpadke. Med pšenico in ržjo, dobimo kokalj, med lesom dobimo grče in pa krvine. Med ljudmi pa, poštene in nepoštene, dobre in slabe. Presod-ki so razni, sicer pa odvisni od okolščin, vzgoje in pa ekonomskih in političnih razmer v kolikor se tiče ljudstva. In ravno pri tem nam

pride vpoštev zdaj na splošnem vidiku spoznati delovanje med Slovenci bivših političnih strank.
Na splošno je znano, da je vedno imela večino podpore SLS, ali pa kot znano klerikalna. Voditelji teh strank so bili večinoma duhovniškega stanu, bolj rečeno pristaši katoliške vere do prve svetovne vojne, s redko izjemo drugih strank. Kot navadno voditelji starih strank, niso pozabili držati ljudstvo v duhu partiotizma, vere za dom in cesarja. Po prvi svetovni vojni začelo je deloma naraščati novo živlenje, novi upi in pa rajala se je "neposlušnost" ljudstva, kakor so nam dostikrat pri pridigi posamezni duhovniki, napram starim strankam, katere so čez noč po razpadu katoliškega cesarstva bivše Avstro-Ogerske mornarhije, se oklenile pravoslavnega kraljestva. Ok-lenitev bi ne imela samo ob sebi večjega pomena radi verskih vprašanj, tembolj radi narodnih interesov. In tako dobimo voditelje skoraj vseh bivših strank, ki So bile na oblasti pred prvo svetovno vojno in po vojni vz-rastle zopet druge.nove, če niso zagovarjali avstrjsko "nadvlado", so zagovarjali diktakturo kralja Aleksandra, končno so zagovarjali in bili na strani vedno in povsod krogov, ki so do skrajnosti ižemali narod z parolo kralja in zopet vero. Oni, ki se čutijo prizadeti kritike verskih krogov, oziroma vodstva, sprijaznili bi se naj z resničnostjo življenja in se vprašali: "Ali je mogoče da vera nima razlike med pravico in krivico"? Če na, tedaj je le pravično kritizirati one, ki zagovarjajo krivico nad interesi ljudstva. In ne samo kritizirati, ampak zahtevati njihovo odstranitev, kajti z tem bodo koristili tako svojemu narodu, kakor tudi vrednosti vere po cerkvenih in božjih zaoovedih.
Ni pa čudnega, ko danes ogromna večina je presenečena s govorom Josipa Vidmarja, predsednika Slovenske Osvobodilne Fronte in maršala Tita, predsednika Narodne vlade Jugoslavije. In pravi: "Nismo bili nava-
ki so se pred kratkem vršile v Sloveniji, za oblastne urade v vaseh,, mestih in distri-ktih, na podlagi splošnih, enakih in direktnih volilnih pravic s tajnim glasovanjem. Kdo naj pričakuje zmešnjavo v deželi,, katera izvaja tajne demokratične volitve na osvobojenem teritoriju, ki je od vseh strani obkrožen od podivjanega sovražnika v sredini naraščajoče vojne ?
Ljudske oblasti v Sloveniji imajo svoje krajevne politične odbore osvobojenja v vaseh in mestnih, kakor tudi zasedanja ljudskih zastopnikov v okrajih in županijah,, in za svoje višje organe Narodni odbor za osvobojenje.
Pred kratkim so se vršile volitve za vaške in mestne odbore osvobojenja in za okrajne odobre; volitve za županijske odbore se bodo vršile v kratkem. Izvajane so bile ne principu volilne pravice za vsakega državljana brez razlike na spol, narodnosti,, vero itd., ki je spolnil starost 18 let.
Moški ki pripadajo k ljudski osvobodilni vojski in partizanskim oddelkom imajo isto pravico, kakor tudi mladina obojega spola pod starostjo 18 let„ ako je prostovoljno pristopila v ljudsko vojsko, število kandidatov je presegalo potrebno število in tako so volilci imeli pravico prečrtati imena onih, za katere niso hoteli glasovati. Vsak volilec je tudi imel pravico predlagati ime novega kandidata na volilno listo, ki je bila izdelana in objavljena tri dni pred datumom volitev.
Vse organizacije, ki so se
količkaj udejstvovale v borbi proti Nemcem, so bile upravične predložiti listo kandidatov. Toda vse organizacije so se združile za enotno listo Osvobodilne fronte. Pred volitvami so se vršile številne konference in seje, na katerih se je razpravljalo o nominacijah. Dele-gati treh zavezniških vojaških sil, prideljeni najvišjemu vojaškemu poveljstvu za Slovenijo, so obiskali pred-volitvene seje in nekatera volišča na dan volitev in tam so imeli priliko prepričati se o popolni edinosti slovenskega ljudstva, o njegovi neomejeni lojalnosti za borbo osvobojenja in njegovi neo-mahljivi solidarnosti napram voditeljem Osvobodilne fronte, kakor tudi o popolni demokraciji volitev. Ta demonstracija narodne in politične zavesti jih je iznena-dila.
Ogromno število volilcev se je udeležilo glasovanja. V danih možnostih so moški v ljudski vojski dobili dopust, da so se udeležili volitev v onih krajih, kjer so vpisani kot volilci. Izvolili bodo poslance za županijske odbore v njihovih edinicah.
Volitve so v glavnem zaključene v onem teritoriju, ki je krepko pod kontrolo ljudske osvobodilne vojske. V nekaterih krajih so ljudje volili stoodstotno, v drugih med devetdeset do pet-indvadeset odstotno. V nekaterih krajih se volitve vršijo sedaj.
Kongres javnih kulturnih delavcev iz osvobojenega in okupiranega ozemlja Hrvaške se bo kmalu vršil v osvobojenem delu Hrvaške.
General Wilson se zahvaljuje Titu.
General Wilson, zavezniški vrhovni poveljnik za Sredozemlje, je poslal maršalu Titu sledeči brzojav: "Visoko cenim zgledne operacije vaše vojske za časa napada na otok Mljet in Korčulo. Zelo bom hvaležen,, ako po-nesete moje pozdrave vašim oficirjem in moštvu za njihovo uspešno podvzetje. — Wilson."
* * *
Poročevalec iz črne gore poroča tole: Takozvana črnogorska "narodna uprava", ki jo je ustanovil nemški komandant v Cetinju, general Kajcer, največ izmed četnikov Draže Mihajloviča, je izdala proglas črnogorskemu ljudstvu, v katerem se odprto govori o njihovi službi za Nemce.— (SANS)
jeni slišati take govore. V navadnih besedah, brez zavijanj, brez bajeslovnega in besednega partiotizma; brez žgočega proklestva; brez božje in posvetne kazni." Da — navajeni smo bili poslušati pri vsaki priči kazen — kazen je bila glavno merilo v društvenih, socijalnih in narodnih zadevah. Mesto razlage socijalne pravičnosti, je bila razlaga o potrpežljivosti, pohlevnosti in poslušnosti napram predpo: stavljenim. Kdo se je drznil oporekati, kdor si je prizadeval tolmačiti resnico, zagovarjati dejansko narodne interese, bil je bičan z raznimi priimki, raznimi imeni in končno podvržen milosti "glavnjač".
Vidmarjev govor, je na samo.govor kot narodna kažipot v srečno bodočnost, tembolj govor, kateri jasno in objektivno v navadnih besedah, katere izgovarja ljudstvo, delavec v gozdu, rudniku, kmet na polju, uradnik v uradu v celotni kombinaciji, pove odgovornost za bedo in mizerijo? Kdo ni dal svobodo slovenskemu narodu? Kaj je bil namen fašizma in njegovih privržencev dati slovenskemu narodu ? Kako in na kateri način doseči zmago in zgraditi svobodno in blago-stno domovino?
Ko je Vidmar v svojem govoru izločil vodstva bivših strank, namreč SLS., JNS., SNS., je izločil vodstva in njihovo protinarodno delo, katero je nesprejemljivo v Osvobodilni Fronti. In to je dolžnost vsakega poštenega
Slovenca, ida izločuje dobre in slabe strani svojega voditelja, pokretom in pa gibanj, posebno pa onih, ki seje jo mržnjo in delajo proti interesom slovenskega naroda.
Do tega nas prepričuje dejstvo živlenjskih izkušenj in vsled tega moramo dajati tako svoje delo, trud in požrtvovalnost, da se uresničijo veliki ideali v prid narodnih interesov.
Torej če zberemo odpadek pri vsih teh bivših strankah predvojne in povojne Slovenije, namreč vodilnih strank, in če dodamo k temu orožniške vagabunde, posamezne okrajne in mestne nameščence, veleposestnike, dober del Kočevarjev, obme-nje avstrijante in notrajne nemčurje, obmejne vohune in ovaduhe, ter posamezne voditelje že omenjenih strank. SLS., JNS., SNS., bomo dobili kompozicijo Rupnikovih "domobrancev." Verjetno je tudi, da so pri tem v-šteti hitlerjevi gestapovci in Mihajlovičevi četniki, vsled nezaupanja drug drugemu in vsled tega, kdo bo bolj verno kleknil pred fašističnim morilcem — Hitlerjem.
Z eno besedo celotno skupino lahko imenujemo ne glede na to, da je mogoče sem in kje zdrsnil duševni slepec na tenak led — skupino izrodkov Slovenskega naroda z katero bo moral obračunati narod, da očisti narodno grudo za srečno, svobodno, demokratično Zedinjeno Slovenijo v svobodni, demokratični in federativni Jugoslaviji.
Delavec.
slovenska mati je vstala in se bori vedrega čela
Timmins — Ni čudnega ko danes spričo velepomem-bne razlage voditeljev Nove Jugoslavije, se nam zjasni, zakaj so posamezni krogi si prizadevali s tako močno silo in lažmi, zadržati in pot-vorjevati resnico o borbi slovenskega in pa splošno ljudstva Jugoslavije.
S posebno vnemo sem čitala govor Vidmarja, maršala Tita, Ribnikarja in drugih narodnih voditeljev v Edinosti. Nemorem najti besed s katerimi naj bi opisala svoje občutke ob čitan ju teh govorov, ker so izraz globoke spošljivosti in vernosti napram svojemu narodu, kar ni pričal naš narod s izjemo nekoliko naših književnikov, ki so opisali kalvarijo slovenskega naroda v pesemskih akordih in drugi pa književnih spisih. Iz njih žari očitek stoletnega poniževanja slovanskega naroda z strani zunajnih vpadnikov in domačih podrepnikov, katerim se je šlo izkoristiti narodno imovino v svoje krivične svrhe. Dokler si so zunajni vpadniki prizadevali podjarmiti politično in duševno slovenski narod, so domači podrepniki bili jim največja opora z tem, |da ga so učili pokorščine in poniževanja pred tujcem. In končno iz njih žari zdaj novi duh narodnega prerojenja v vsih ozirih.
Na prvem mestu vidimo, da je govor narodnih voditeljev posvečen narodnemu osvobojenju. Jedro govorov bi lahko imenovali: "Vse sile, moči in sredstva za stvar zmage — za stvari narodnega osvobojenja." In ravno zato Vidmar pravi: "Težko je človeku spoznati, da je bil nevreden pred najvišjimi nalogami svojega naroda." In res, za naš kakor tudi druge zasužnjene narode, ni bilo višjih in večjih nalog, kakor zagotoviti zmago nad zunajnimi in notraj-nimi sovražniki, ter z tem rešiti narod tisočletnih verig. To je pa enako živlenjske važnosti za nas vse skupno.
Poleg tega pa vidimo, da je narodno vodstvo če tudi
pod najtežjimi okolščinami narodnega obstoja, prvikrat v njegovi povesti zagotovilo enake pravice spola. Prvikrat v zgodovini je slovenska mati vstala vedrega čela, enakopravno bitje v človeški družbi. Zagotovljena jim je pravica do volitev, zagotovljene so jim socijalne pravičnosti kot enak z enakim. Zatorej ko danes čitamo o izrednem junaštvu naših deklet in matera v partizanski armadi, potrjuje vse to, kako mizerna so bila vodstva prejšnih režimov? Kako so izkoriščali ženski svet iz neopravičenega razloga in ga postavljali na nižjo stopnjo človeške družbe. In kako naj opravičijo zdaj vse to, ko so tako očitna dejstva o ženskem svetu v borbi za narodne in človeške pravice, skoraj enaka in celo v nekaterih ozirih pred moškim spolom.
Bivši režimi, ki so vživali neomejeno blagostanje, se pasli v plodu narodnega potu, bede in mizerije, obžalujejo zdaj za svojo karijero, svoje položaje in zato delajo nepremostljive ovire, da bi narod in svet zvedel o strašni kal vari j i skozi tisoč let Slovencev, Hrvatov, Srbov in drugih zasužnjenih narodov v Evropi.
Našli so se pa ljudje, kot je Josip Vidmar, maršal Tito, predsednik Ribar, ter milijoni ljudi, žena, matera deklet in fantov — vsi z eno mislijo, eno idejo, tisočletno idejo naroda, rešiti se suženjskih in tlačanskih okovov. Postati enak z enakim po spolu in narodnimi pravicami.
Zato je naša sveta dolžnost, da jih podpiramo, da jim pomagamo prebroditi težave in gorje in braniti z delom in besedom plodove njihove krvave in neprimerne borbe, da jih bodo res vživali! *
Posnemajmo tudi me svoje sestre v starem kraju, katere ustvarjajo prvikrat v svoji povesti novi družabni red — pravičen in enakopraven za vse.
M. Slak
Zapisnik seje Izvršnega Odbora SANSa od 12 aprila 1944
( Iz 2 strani )
Bo li SANS to delo nadaljeval?
Ako hočete, da se SANS obdrži« se morajo opustiti vsi napadi na "klerikalce" in na vse druge stranke.
Opustiti se mora vse delo, tikajoče se notranje uprave in notranjih političnih zadev Slovenije in bodoče Jugoslavije.
Opustiti se mora vse,, kar bi povzoročalo nadaljni prepir in razdor med ameriškim Slovenci in sploh Jugoslovani.
Vse delo SANSa od sedaj naprej se mora vršiti točno in natančno po določilih, in-korporiiranih v resolucijah, sprejetih na kongresu in v resoluciji rev. Voduška.
Zato izjavljam:
Jaz in oni katoliško misleči Slovenci in Slovenke, ki jih tukaj zastopam, želimo, da SANS ostane. Zahtevamo pa„ da se vse poslovanje vrši natančno po določilih, izraženih vzgoraj omenjenih resolucijah.
Izjavljam dalje, da jaz in oni,, ki jih tukaj zastopam, hočemo in želimo znašo pomočjo s SANSom sodelovati in to popolnoma v smislu in določilih, izraženih v omenjenih resolucijah. Nagla-šam pa„ da oni, ki s tem ne soglašajo in ki gori omenjenih resolucij upoštevati nočejo, naj SANS zapustijo.
SANS je bil ustanovljen kot nepristranska in nadst-rankarska organizacija in mora ko tak ostati.
12 aprila 1944.
Josip Zalar, blagajnik SANSa.
P. S. — Ker nevem, kdaj bo zapisnik današnje seje priobčen v časopisih in ker želim,, da so oni, ki jih tukaj
razno iz port arthdrja
Mesto Port Arthur postane meseca aprila kot mrav 1 j išče. Namreč v tem času se povrnejo gozdarji iz zimske sezone na odih v mesto. In to ni malenkost en par tisoč ljudi nastanit že tako preobljuleno mestence.
Kaj živahne so prodajalne, seveda najbolj "bizi" so pa prostori kjer se prodaja pivo. Mnogo jih je ko celo zimo trdo dela in v teh prostorih postane v par dneh brez centa.
Zadnje dni je bil vpoklican k vojakom, Frank Hu-dolin. Bil je zaposlen pri Ship Building Co., katera ga je bila za čas oprostila vojaške službe. Zdaj pa je poklican da nastopi vojaško službo in upamo da jo bo izvrševal na ponos svoje nove domovine, svojega naroda in nas vseh skupaj.
Vse najboljše France! •
DANAŠNJI ŽENSKI SVET
Nekega ranega zimskega jutra sem se napotil za nekim opravkom. Tako sem prispel v dotični urad prezgodaj. Urad ni bil še odprt, na zunaj je pa vladal strupeni mraz, da so mi kar zobje šklebetali. To me je pognalo v bližnji restaurant, da se pogrejen z gorko kavo. Prisednem k tistemu stolu kjer je najhitrejša postrežba, ter se vsedem na sto-lec, kateremu naši vojaki tu pravijo "vrabcev stolec". Namreč da človek sedi na njemu, kot vrebec na plotu, to pa zategadelj, ker se lahko na njem sedeč vrtiš okol in okol.
Takoj za menoj prižvižga nekakšna, sodil bi 22 letna frklja, se vsede na bližnji stolec zraven mene. Se nekajkrat zasuka na stolcu na eno in drugo stran, da zvrne pozornost strežniku. Saj je sedela ravno nasprotno ob
pulto. Najprej se ogleda v nasprotnem ogledalu, potem začne dajati naročilo. Verjemite ali pa ne, da sem imel mesto kave kaj drugega, vse bi mi bilo v grlu zastalo.
Najprej naroči paradižnikov sok. Potem "Lake Su-pirior trout in "Jallo with Cream". Kar je pa še naprej naročila menda za nobeno ceno si ne bi mogel zapomniti, še manj pa kakšen okus ima tista jed.
Ni dolgo času vzelo, ko je vse to pospravila. Seveda nato se zopet začne, toaleta, z pudrom in šminkom. Največ dela ji je dal pa klobuček, predno je dobil pravi prostor. In slednjič cigareto v usta, zdaj se pa zavrti proti meni ter vpraša, da bi ji dal "matches". Naj sam "hudič" razume iz kakšnega razloga? Vem da sem imel celo šklatljico vžigalic, nisem jih pa mogel nikakor najti. Sreča je bila da se je vsaj ena vtaknila v žepnem kotu in ji ponudim. Prižge cigareto in s nekim čarobnim pogledom pripomne: "poor gav", gorečo vžigalilo pa tako fletno vrže, da frfotaj e pade kar v sredino res-tauranta. Se zopet zasuka parkrat na stolcu ter samozavestno odkoraka skozi vrata.
In skoraj bi bil pozabil da moram v urad ob takem nenavadnem opazovanju duševne revice.
Poročevalec
TORONTO — KONCERT
Odsek Zveze Kanadskih Hrvatov priredi v nedeljo zvečer koncert z bogatim programom v Community Hali, 386 Ontario St.
Program je zelo bogat z koncertnimi akordi, petjem in godbom ter tudi s kratkim dejanjem igre "Partizani."
Vstopnina dobrovoljni prispevki. Pričetak ob 8 uri zvečer.
"zdrami se rod"
To je naslov najbolj pipo-larne pesmi v Jugoslaviji, katero pojejo odelki Narodnoosvobodilne in Partizanske vijske, kadar korakajo na bojno poljano. Pesem se gla-
si :
Zdrami se rod, kvišku povsod. Varno zastraži, si vse svoje meje! (Strumno v korak. Mogočen krepak) Ko se na veke, svoboda ti smeje, kvišku ves rod; na red povsod. Strumno v korak. Beži naj so vrag. Zdrami se rod!
banket 0 počast delegatom
Združeni odbor Slovencev, Hrvatov in Srbov v Torontu, priredi banket v počast delegatom vstanov-ne konference za pomoč narodim Jugoslavije. Banket priredi v soboto zvečer dne 3 junija v dvorani202 St. Patrick 9t.
Vsporedni program banketa je zelo bogat. Poleg okusne večerje, bodo ob tej priložnosti izvajani tudi koncertni akordi v petju in godbi, kakor tudi nastopi več raznih govornikov iz Združenih držav in pa Kanade.
Vsled tega uljudno vabimo vse Slovence, Hrvate, Srbe in tudi druge Slovane da se vdeleže te prireditve in z svojo prisotnostjo po-veličajo moralno in mate-rijalno skupni uspeh. VSTOPNINA JE $1.00 po OSEBI. PRIČETEK PROGRAMA OB 8 URI ZVEČER.
Dvorana kjer se vrši banket se nahaja na ulici St. Patrick, ki drži od Dundas proti Colligge izmed McCaulI in Simco St.
širite čitajte in postanite naročnikom Edinosti
zastopam, o mojem stališču pri SANSu kakor hitro in docela informirani,, zato bom to, kar sem vam tukaj povedal,, kakor hitro mogoče razposlal na uredništva listov za priobčitev.
Predsednik Kristan izjavlja da se čuti dolžnega z največjo odločnostjo pobijati izvajanje brata Zalarja. Na seji širšega odbora je jasno povedal v svojem poročilu o našem delovanju in opeto-vano poudaril, da se vse kongresne resolucije vedno izvajajo. Tisto poročilo je bilo sprejeto z velikim navdušenjem in niti ena oseba ni na-sprotopala. Danes vidimo,, da je edino vprašanje: Ali se naj Jugoslavija osvobodi zunaj in znotraj, ali naj še ostane čaršija. S "komunistom" se naziva vsako osebo, ki se ne strinja s starim redom v Jugoslaviji. Najzad-nejša poročila povedo, da dela Osvobodilna fronta prav v smislu zaključkov našega kongresa, in kar se vprašanja bodočih meja med Jngoslavijo in Italijo tiče,, je že določena Soča kot ena izmed teh mej. Novo Združeno Slovenijo že ustvarja narod na terenu in ne čaka na pogajanja mirovne konference. SANS je torej dolžan podpreti skupino, ki praktično izjava cilje Slovenskega narodnega kongresa, ki se resnično bori proti okupatorjem in ki postavlja podlago za novo,, demokratično Jugoslavijo.
Brat Zalar vpraša, če sta Kristan ali Kuhel prejela neke dukomente in izjave političnih strank iz Slovenije. Oba zanikata, da bi prejela kakršno koli izjavo. Brat Cainkar se čudi, da drugi prejemajo raznovrstne podatke,, a SANS pa nobenih.
Brat Zalar nato čita v angleščini izjavo, ki jo je baje izdala socialistična stranka za Slovenijo in ki tvori del manifesta, katerega so izda-
le tri vodilne politične stranke.
Brat Kristan odklanja sprejeti to izjavo za manifest socialistične stranke. Dokler niso ovjavljena imena, mu je nemogoče ugotoviti, kateri socialisti so to podpisali. Josip Vidmar, predsednik Slovenske osvobodilne fronte, je v javnem govoru povedal, katere politične stranke tvorijo Osvobodilno fronto,, in kar je on povedal, se popolnoma nič ne strinja z izjavo, ki jo je čital brat Zalar, Toda kako bi se Vidmar upal nekaj trditi na sestanku aktivistov Osvobodilne fronte,, ako bi njegove izjave ne bile resnične? Čitali smo imena članov iraznih odborov Osvobodilne fronte in med njimi vidimo člane vseh strank. Jasno pa je, da danes ne moremo soditi ljudi v stari domovini po starih strankah, v katere So spadali. Brat Zalar zagovarja škofa Rožmana,, češ, da je bil menda primoran delati in govoriti proti Osvobodilni fronti in partizanom, torej proti narodu samemu in v prid sovražnika. Če to drži, tedaj je opravičeno izdajalsko delo vseh kvizlingov in nimajo nobenega greha.
Brat Zalar izjavlja, da je ob raznih prilikah poudarjal, koliko važnega in velikega dela je Adamič že napravil za slovenski narod, in za vse to mu je tudi hvaležen in mu priznava čast.To-da ko pa je v svojem govoru v Clevelandu pobijal vse., kar je bilo katoliškega, je postalpopolnoma nepristranski in on se s tem absolutno ne strinja. V takih zadevah bi moral tudi Adamič biti nepristranski. Kar se pa poročil iz starega kraja tiče, mu je znano,, da so vsa cenzurirana, brez razlike od katere strani prihajajo,, in vsled tega bi jih tudi SANS ne smel jemati enostransko in jih objavljati.
(Se nadaljuje.)
Junaška obramba Sevastopola
* * *i
zanimivost iz kirkland lake, ont.
Zadnje dneve se med našimi rojaki v našem mestu veliko gpvori, in šepeta, a pred vsem pa ženski svet stika skupaj glave in ugiglje, kaj bo novega, šebolj pa kaj je novega. Kako je bilo lansko leto, a kako bo letošne poletje, pred vsem pa se zanimajo, ta mladi pari, kako bi v poletni sezoni najbolje potrošili svoj prosti čas: Ko me je zadnji teden pot nanesla že takole v mraku, v stransko ulico, kar zaslišim iz nekega porča precej glasno govorjenje; prisluhnem, a ker sem spoznal da je bila govorica precej trdo Kranjska, me je moja stara bolezen, radovednost premagala da sem za čas postal in začel prav pošteno na ušesa vlečt.
Kmalu pa sem ugotovil da sta se slučajno sešla skupaj naša poznana, Kranjski Janez, ni Štajerska Micka.
Pogovor >se je vrtil nekako takole
Hej Janez, ali si prišov? Ja Micka, veš dovg čas mi je, pa sem se takole gredoč malo pri tebi oglasil. Sam ne vem kam bi krenil, doma me ne zdrži, kare nimam da bi šel fišat, v šou me tudi nič kaj ne lušta, ker je tam notr včasih tako čudno zaduhla sopara, da bi pa samo po sajdvalku gor in dol hodil, veš Micka, to se pa tud ne isplača. Veš kaj Janez? Mu seže Micka v besedo. Jaz pa sem za nekaj, kar vem da bo za Te, da Te bo zanimalo, in trdno sem prepričana, da se boš tam eno celo popoldne prav pošteno zabaval. Kaj pa bo to takega, je bil Janez radoveden? Kaj nisi še nič slišal, da bo odsek številka (prva) V.P.-Z. BLED., V Kirkland Lake, napravil piknik na dan 11 tega junija, na Black Mine property? Da boš pa bol na jasnem kje se to zemljišče nahaja, Ti bom po bol po domače povedala. To je tam zadaj, kjer naš rojak Jakob LEVSTIK kraljuje, no pravilno hočem reči, da z svojo luštno družinico tam domu-
je, ali prav za prav, kmetu-je. Pa je to rejs, hitro vpraša Janez? Seveda je, če ti jaz rečem, mu zaupno še enkrat potrdi Micka. Ja, če je pa tako, mene pa nesme tam mankat, ker vem že iz prejšnih let, da kadar-je to društvo napravilo piknik, ali kaj sličnega, takrat sem se vselej prav fletno zabaval, in včasih tudi šockal.še parkrat sem ga bil malo polomil. Kaj pa je blo tacga, brž vpraša Micka,, I no kaj bom tajil, hlače so še zdaj plave na kolenih in na zadni plati od tistih preklicanih borovnic, vse dry-klinarje sem probal, pa nobeden jih ni mogel v staro obliko spravit. Ja vidiš Micka, ženske so pa tisto opazile, pa so se začele tako sumljivo muzat in hihitat,, da me je blo postalo kar malo sram:
Seveda Janez, to je bilo takrat, sedaj se pe ni treba tega strašit. Borovnice enajstega junija še ne bodo zrele. Grmovje bo pa ravno toliko ozelenelo, da se bo vsaka takšnale kolobacija z lahkoto pri krila. No če je pa tako, bomo pa šli, možarsko odloči Janez,, pa vpraša, ali bo kaj muzikanta, in sploh se bo kaj plesalo? Sevejda bomo, saj bo Arkotov John špilov, in kot sem slišala,, nas bo precej velika družba. Uršna Rezka bo tam,, pa Pri-možov Miha, Lukov France, Rezna Lenčka, Urbanov Gust, Micna Johana, Pavletov Tomaž, Mihava Urša, in Ambrožev Jaka, potem vejš da ne bo kakšna spaka. Plesalo se bo pa takole, kakor bi dejala, po starem običaju, da bo vse vluft, samo noge bodo pri tleh: Ali veš še kaj novega, vpraša Janez ? Ja tudi to je: Pevci od Triglava bodo za binkošti peli v Irski cerkvi pri maši katera počne ob 9 uri dop . . .
To sem že slišal; pravi Janez : A tega pa Ti še ne veš da bodo ta mladi pevci od Triglava tudi peli, in sicer na isti dan zvečer na Ruskem koncertu v Strant Teatru. Seveda sem nekaj slišala,, a tudi se nekaj govori, da
Spisal Podadmiral, F. Oktyabrsky ( Prevedel J. Smrke )
Rdeče, modre in rumene svetilne krogle so prodirale v zrak in temo. Tudi rakete so se dvigale v višino. Od nekje iz neposredne bližine se je slišal paničen glas in krik: "Halt — halt!" Ivan Zaporožec kateri se je pni vrnil k ostali skupini je rekel z posmehom: "Lahko vpi-ješ kolikor moreš, vse kar ti more napraviti dobrega je to, da tvoja strojna puška je "kaput".
Vse to je šlo hitro in glatko. Udarna skupina se je priplazila kakih deset metrov blizu fašistov, ter vrgla štiri granate. Dve ste irazbili strojnico, dve ste pa padli v zakope ter pobili strojničarje. Nemci morejo obsvetlja-vati sedaj teren do mile volje!
Naši ljudje so izvršili svojo nalogo in gredo naprej, po novem naročilo.
Obris nemških zakopov je bilo videti v temi. Globoki so in vijugasti. Na enem robu od teh z glavo upognjeno v ramena, je stal stražar. Nekoliko na levo, vil se je te-1 nak pas dima in dvigal v zrak. Očividno so tam zakopi. Ivan Dolja je poskusil vjeti stražnika, toda se ni plazil več kot tri metre, ko je stražar prestrašeno nastavil puško ter ustrelil. Na glas strela je začel lajati policijski pes. In mirna nemška črta, je začela hrmeti kot sršenov panj.
"Vraga!" je vzkliknil poveljnik: "Ni se nam posrečilo prevarati to pot Bomo videli, kaj bo naredil pogum"!
Ko je vzela kritje v grmovju ena skupina, je obrnila ogenj na zakope odkoder so bežali fašisti. Medtem druga skupina, izogneč se minskega polja, je metala ročne granate na zakope in tretja skupina je obračunala z posadko in zakopnimi možnarji.
Petnajst neustrašenih mož, izvežbanih avtomatičar-jev je trgalo in uničevalo celi nemški batalijon.
Skozi celo noč odelek avtomatičarjev je obkroževal nemške postojanke. In celo noč niti eden ni imel niti malo spanja, ampak napeta ušesa in očj za ujeti najmanjši šum. Strašno v resnici se počutijo Nemci na sovjetski zemlji, pod udarci naših neustrašenih avtomatičarjev.
Kako partizanski bojevniki pomagajo?
Trdovratna bitka je divjala. Nemci so trpeli težke izgube ter so pričakovali, da pride ojačanje za vsak trenutek. Eden od sovjetskih partizanskih odelkov je dobil nalogo, da prepreči sovražniku pripeljati rezerve v boj. Vkritju noči so partizani hitro zbrali svoje moči ob glavni cesti.
Čakali so dokler niso prišli mimogrede nemški tovorni avtomobili natlačeni z vojaki po gorski poti. Partizani so odkrili ogenj. Sedemtonski tovorni avto, se je zvrni! v prepad. Nato tritonski je butnil v skalo na drugi strani pota. Ne dajajoč sovražniku časa da zbere pamet v zmedi, neustrašni partizani so obsipali transport z granatami in steklenicami goriče tekočine.
Dva tovarna avta sta bila razbita — dva sta p,a zgorela. Plapolajoči plamen je obsvetljeval celo pokrajino Naši hrabri možje so mogli videti bežeče Hitlerjeve vojake, kot po dnevu. V manj kot pol ure, je nemški batalijon izgubil samo ubitih tristo mož.
Junaštvo Krimskih partizanov, je veliko pomagalo branilcem Sevastopola.
"Rudolf Volkeman pešec iz 65 polka 22 nemške di-i vizije, katerega smo vjeli je odkritosrčno rekel: Mi smo se pogostoma znašli med dvema ognjema. Pri pohodu na Sevastopol, je naša stotnija prišla pod strašni topovski ogenj z fronte. Dosti je bilo ubitih in dosti težko ranjenih. Batalijonski poveljnik je ukazal povleči ostanke stotnije v ozadje. Mi nismo prišli dlje, kot pol pota, ko so se partizani zgrnili na nas. Njihovi streli so zadeli mnogo mojih j kameratov. Bolj mrtvemu kot živemii se mi je posrečilo priplaziti malo dalje, ko so zagledale moje oči drugi žalostni prizor. Na potu pred menoj je ležalo kakvih dvanajst razbitih tovornih avtov in blizu njih 35 trupel častnikov in mož." ,
Partizani so bili tudi tukaj . . .
... V vasi Kučuk-Uzembac je skupina partizanskih pozivedovalcev, odkrila večje nemško skladišče. Od tam so dobivale mnoge nemške skupine zaloge, postavljene okoli Sevastopola. Sklenjeno je bilo uničiti to bazo in še v tej noči. Neustrašeni sovjetski domobranci izvedli sklep, z uspehom.
Zakrivajoč se v grmovju, partizani so se potihoma pripalzili do poslopja, kjer so fašisti imeli shranjene zaloge. V smislu prej napravljenega načrta, ena skupina je opravila in odstranila stražo, seveda brez hrupa. Medtem je druga skupina vdrla v poslopje ter skončala z prestalo stražo. Nemška patrola katera je šla mimo na drugi strani ulice, je opazila da nekaj ni v redu, ter je odkrila ogenj. Ampak oni bi morali iskati burjo na polju, bilo bi pač vseeno . . . Medtem ko so Nemci streljali po ulici, so partizani nabasali polne vreče katere so prinesli z seboj, nato polili z petrolejem poslopje in ga zažgali. Potem se pa umaknili varno po drugi poti. Celo podvzetje je vzelo nekaj več, kot pol ure. Na ducete ton zalog, je bilo uničeno v plamenih ognja.
Partizanski napad na nemški vlak, ki je vozil muni cijo, je bil kronan z uspehom, Odelek pod poveljstvom M . . ., je pretrgal progo, na več krajih, položil protitan-čne mine na progi ter postavil barikado. Nič hudega s teči fašisti, so zavili naravnost na mine. Močna eksplozija je sledila. . . Zadnji voz se je vžgal, železniški posadki se je nekakor posrečilo odpreči goreči voz in vlak je nadaljeval svojo pot idalje. Komaj da se je izvlekel iz prejšnjega konca, je zadel v zapreko z postavljeno barikado, ter se v taki naglici naposled zvalil ob nasipu.
(Se nadaljuje prihodnjič)
nam bodo zopet podali svoj radio program, kedaj ? Tega še ne vedo točno povedat, ali sigurno nam bodo dali znat o pravem času, ako bi to priliko zamudili, bi ne bilo prav ker govorice krožijo« da bo ta pot nekaj izvanre-dnega v sporedu.
No vidiš Janez,,Ti pa praviš da se vedno dogočasiš, in da ne veš kam bi se djal prosti čas ubijat; Zabave je na pretek povsod, samo človek se mora za tako stvar zanimat, mu pravi Micka. Vam ženskam je lahko ko nimate druzega dela kot samo z tem čas tratit,, kako bi se zabavale, ampak za nas hlačarje je pa drugače:
Pa lahko noč Micka in Ja-
nez je vstal da bi šel. Kam pa boš sedaj hodil, malo se povasuj, in povedal boš, če me boš vzel z seboj na piknik? Janez je po kratkem oklevanju pristal in se spustil v bol podroben pogovor z njo,, začela sta delati 1 podroben načrt za piknik, natančno pa nisem mogel vjeti na uho kako sta vso stvar zaključila, samo sem še slišal nek tajnstven šum in šepet, kot bi čul iz daljeve prirodni vodopad.
Vzel sem pot pod noge. in j z potoma se ni je vrinil v misel pregovor,, ki pravi:
V rani mladosti vživaj radosti.
človeče ki rado na ušesa vleče.