fiorica" izhaja vsaki torek in suboto. Ako patio na ta dneva praznik, dan. poprej. , lTrediiifitvo ; -'/,\_ se nahaja v „Naiodni Tiskarrit",' ulica Vctturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. Vefrankirana piHina se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa, Itokopitri dopisov se ne vračajo „Gori ra- stane na leto 10 K, za pol leta 5 K, za četrt leta 250. {'pravniätvo se nahaja v „Narodni Tiskarni" ulica Vetturini §t. 9. I'd otjIaH»' je plačuje od čveterostopnt- petit vrste po 14 vin.. za večkratni natis primeren popust. l'i)HHnie/.n«' Atevilkc stanejo 8 vin. in se prodajajo v razmh gon'Skih (raiikali. Št. 72. V Gorici, v soboto dne 10. septcmbra 1910. Leto XKI. flli smo Slovene! brez- pravni! Tržaški uameštuik priiic Hohenlohe, okrajni glnvar grof , Atlems' in dižavtii pravdiiik Jeglič, . so. na počitnicali : te gospode nadomeščajo nsniestiriski svet- iiik Lasciac, visj'i koniisar Gasser in dr- žavnopravdniški substitu.L dr.' Marinaz. Počitnice gori itnenovanih gospodov sino Siuvend britko občutili ; kajli vtemčasu so razbrzdani 1'aški'lis'ti" — v prvi vrsti goriški „Corriere" -'-.. n'eovirani žalili slo- vensko uarodnost ter hujskali Lahe proli Sloveiictm. „Corr." je imeuoväl Slovence „po t o in ce A t i 1 e in li j ego vi h H u- li ) v" ter je trdi); da so postal i S 1 o v e n c i d i v j i ' i n r o p a ž e 1 j n i, kakrštii so bili n j i li predniki' Muni v četrtenv stoletju. Ta list je 6. t. m. celo pisal, da hočejo Slovenci povodoni ,ko1esars.ke dirke „italijansko Gorico o p li- st ošiti in oropati" ter je klical. Goričauom : „BrahTte svoje hiše, branite svoje p r e m o ž enj e, bra n i t e svoje o t /oke in svo j-e ž cue. P o t otn ci A t i 1 e li o če j o poskn- š a t i p r o t i Gorici t o, k a r s o n a r e- d i 1 i ii j i li p re d ii i k i z 0 g 1 e j em ! Tako krvavo je smel „Corriere"- žalili slovetisko narodnost, tako infannio je smel liujskati uarod-proti narodu! Žaljenje narodnosti je sicer""« po državiiem kazenskem zakonu prepove- dano, a v tern slučaju se ni ganilo ne državno pravdništvo, ..(ne. vdditeljstvo o- krajnega glavarstva. In to voditeljstvq — oziroma g. Gasser—je. prepovedalo slo- vensko kolesarsko dirko ludi z razlogom, da so duliovi razburjeni in da se izraža ta razburjenost tudi v glasilih brez ra- zlike narodnosti, Gospod Gasser menda vendar ve, kdo je zaCel v listili žaliti, liujskati in s tern duliove razburjati, on ve tudi, kdo ni zaprečil takega razburjanja dnbov. liberalno učiteljsrvo se pere. (Dopiri.) Ljudsko šolsko učiteljstvo na (iori- škem se nahaja v jako neugodnem po- lo/taju, neugodnem v moraineni in gmot- nem oziru. To je tembolj obzalov'ati, ker ne more biti in tudi ne bode brez neugodnili posledic /a bodočnost ^ori- škega slovenskega ljudstva. To je me.nda' jasno vsakomii. ki ve. da je učiteiju izročen velik del vzgoje in izobrazbe naže mladine in da je ta mladina —- ki ji določi pravec za poznejše življenje v izdatni meri ravno ljudskošolskiuti- telj — naze priliodnje ljudstvo. Kakor je pa pri posamezniku zdravje pryi po- goj. Uspešnemu bodisi telesnemu ali du- ševnemu del li in polovica zdravja — zadovoljnost.' tako je treba .celumti stanu zadovoljnosti. In zadovoljno n i naše učiteljštvo, zadovoljno ni s svo- jiin ginotnim stanjem. zboijšati.je se žo nino'go let triidi in neumo.rno priza- deva. Tega nm nihče ne zamer.i, a za- mcriti mu je,-da je kanilo pri tern na krivo pot. Ni treba menda po.sebne bi- siroumnp'sti' k izpoznanju. da- je za stan, kateremu daja dežela vsakdanjega kruha. najboljc. da je v celi deželi enako priljubljen. To ni seveda ravno tako laliko. a zdravo je in potiebno, osebito še v doželi, kjer je politika ra/prla prebivabtvo. v stranke; Te po- trebe, te previdnosti ni ra/videlo naše uciieljstvü. Slepo se je vrglo v boj wed poiitičnima strankama mod „klerikalci.'v. in Jiberalci1', slepo temboij, ker se ni naslonilo na močnejšo stra.nko, ki ima zaslombu v ogromni ljudski. niasi. v jedru prebivalstva. Pa že vidimo, kako se temu pro- tivijo učiteljski svobodrijaki. ugovarja- joč: Vi nam hočete kratiti svobodo poli»ičnega naziranja ! Mi: Ne, prija- telji. na^a ljudska stranka je toli res- iiično liberalna, da ne odreka nikomur pravice političnega preprieanja niti njega volilnega zvrsevanja. Ali učilelj- sfvo je ie meje daleč. daleč prekora- čilo, in to je bil začetek. to je glavni vzrok vseli sedanjih kalamitet nasega učiteljstva. Ne, nasa ljudska stranka učiteljstvu, .ampak tičiteljstvo je hotelo kratiti ogrorhhi množini na.^ega ljudstva prostost verskega in političnega inis- ijenja in njega uveljavljanja ; učitelj- stvo je hotelo vcepiii in vsiliti na- šemi; Ijudsfvn krive nauke za človeštvo toli nevarne „svobodne misli". katere propagatorjem so bila v nesrečneni Kopru vrata kar na stežaj odprta; uči- teljstvo se je postavilo v nasprotje množjci našega ljudstva ter se naslo- nilo na posaweznike: krčmarje. trgovce. trške inteligente. veleposestniške mag- nate, pa tudi elemente dvomljive eksi- stence: pijance. šnopsarje. .pusiopaCe (zares pisana družba !) itd.; a kaj na- slonilo ! na čelo se jj,u jc postavilo vodilno ulogo je ¦ prevzelo včasopisnih in volilnih bojih. In da je postavilo svoji priho'dnji nesreči še krono na glavc, se je vpreglo še v voz „Sočc", katerega je" vleklo sko.o samo z napo- rom vseli svojih moii in žrtvovanjem še več kot pros tega svojega časa. .,. ,. S tem se je postavilo nase učitelj- stvo na nevarno strmino in voz njega ne.sreče se je začel pomikati vedno nižjb in nizj'e. Ta va-bank-igra svedoči, kako intenzi'vno je bilo delovanje živih in ne/.ivih koprskili em'isarjev ,.<\o- bodne niisli" in kako omamljivo-vab- ijivi so bili glasovi Siren, plavajočih po tiskarii „Soči" !" In zdaj je šlo s „Soči- nim" vozom kakor z vsakim drugim. pre'd katerega se vprežc konjič-začet- I nik • ¦' velikiir ropotom. N?a kozhi j* pa široko in zmagosvestno sedel „Sočin" set', držeč v eni roki močne vajeti. v drugi pa v.elikanski bič. s katerim ni le pokal, da je glušelo ušesa občinstva do mozga. ampak je tudi neusmiljenoudri- hai po vseli tistih. kateri mu niso lio- teli ukloniti tilnika in katere je vsled tega prekrstil v „klerikalce". In na te „klerikalce" je izpod hrumečili koles drvečega voza frčalo kanienje.' sikalc. cvrkalo in Skropilo blato. prah in druga nesnaga. Posebno ostro na piki so imeli vozač in vozci — d'uliovscino. kateri so posvetiü evet svoje nesnage: >Tutti frutti". Ali ta divja gonja se je upe- hala. kakor se upeba vsaka, celo ži- valska. Ljudstvo ni hotelo sprejeti na- ukuv „svobodne uiisli", dežela se ni dala politično podjannit', vozci so za- čeli vedno bolj dvomiti nad zaželjenim uspehom. uvidevaje. da ne dosegajo drugega nego vodijo vodo na m!in svo- jemu poganjaču ter mu polnijo žep. Kakor nalašč je v.stal nov poll- tični prerok v bližnji Vrtojbi. Kar tru- moma se je usulo liberalno učiteljstvo v njegov tabor; videč. da ni tako rdeČ, in torej lnanj sumljiv ; niisleč in sodeč, da je manj prer'rigan. manj sebičen, manj strahovladen. manj vladohlepen in da bode mogoče ulogi zamenjati. lii zgodilo se je tako. Liberalno učitelj- sivo je sedlo na novo prebarvani voz. v/c*f) vajeti in bič v roke, novi prerok je pa vlekel. Ali i-j inalo časa: bii je „na prsili švoh" in poginil je. predno so se novi poganjači prav zavedeli. \roz je obtičal in ž njim učiteljska politika. Ali obtičal pa ni njen strup. kar je bilo v njej najhujšega. obtičali niso krivi nauki „svobodne misli". Te nauke liberalno učlteljstvo pri'dno in vestno goji. ^irilo jih je že od prvega stanov- skega nastopa na polju politike v ob- liki ¦ politične agitacije med odraslimi ljudmi svojega šolskega delokroga; v novejsem času pa. ko uvideva. kaka dopustljivost in popustljivost vla-da pri nekaterih predstojnikih. je prestopilo korak naprej čez prag sole ter začelo okuževati s ..svobodomiselnimi" idejami šolsko mladino — v obliki ,,rodoljubja". „šolske higijene", ..šolske discipline" itd. Ta predrznost je morala seveda vzbuditi med našim veruim ljudstvom odpor. Tega odpora. tega svanlnega. klica se je liberalno učiteljstvo prestraSilo; izpoznalo je. da je odnosajem preveč zaupalo, da je SIo predalec. zbalo seje za svojo kožo. ustrasilo se je morebit- nih slabili posledic za svojo bodočnost. zateklo se je v svojo nekdanjo miljenko „Sočo" kjer se skuša prati in nmiti v stevilki minole sobote. Ker je pa ta za- deva neizmerne vaznosti in ker bi uteg- nili ti — upamo. doslej se sporadični — poskusi zanašanja „svobodne misli" v naso šolsko mladino imeti za bodoö»» nost. nasega naroda pogubnih posledic, je dolznost. da „üoriea" kot glasilo slov. ljud. stranke goriske k onemu li- beralno-učiteljskemu pranju v „Soči" ne molči. tem manj. ker je to pranje t;iko nerodno in naivno. da izgleda kot sainoobtozba onih, ki so je pisali, ali v Moja pot na Sv. Višar]e. (Piše — č.) (Daljo.) Po blagoslovu, — kakor sem užc omenil zadnjič — je obdržaval č. o. frančiškan slovenski govor. namenjen nasi mladini, katere je bilo — kakor nalašč — zbrane jako veliko. Po pri- srčnem pozdravu vseli romarjev iz bližnjo in daljne slovcnske domovine, ki so prišli po naporni „poti" k višarski Kraljici, je jel častiti govornik govo- riti o mladini, njenein življenju in njeni nalogi. Med drugim je rekel približno: „Cvetoča mladina, ti biser naše slo- venske domovine, ponos nas starših, ki vidimo v tebi lepo prihodnjost, ako bo- des živela, delala in se trudlla po na- ukih krščanskih mož, po naukili sv. cerkve in po naukili Onega, ki s svojo ne- skončno Ijubezn'jo in pravičnostjo kliče . tebe, mladina, na sveto delo, za blagor člo- veštva a vidimo tudi razkosano. ne- srečno, z gujilobo okuženo slovensko domovino, ako boS ti slovenska mladina obračala hrbet vsemu, kar te opominja na čednostno. krepostno življenje in boŽ drvela po poti brezverstva, hudobije. razbrzdanosti, medkužnosti, ki vodi človeštvo v dusevno in gmotno propast. Neverujem pa, da bos ravno ti. slo- venska mladina, tista. ki bodes drvela za lastno pogubo, l^stno gorje In boš zaničevala luč sv. vce. Slovenska mladina! Le malo pre- misli in poglobi se v nauke sv. vere. Ni ga krščanskega moža, da bi se ke- sal na stara leta, če je v mladeniski dobi skrbel za posmrtno življenje. Saj vidimo, kako značajni, pošteni krščanski možje so danes bivši mladeniči, ki so skozi mladeniško dobo šli neomadeže- vani in danes jasnih čel, jasnih načel, naomaliljivi stoje pred svetom, ki jih protiverski kričači ne omamijo. Kakor skala stoje na braniku vere njili očetov, kakor hrast kljubujejo viharjem brez- vcistva, ki se razbijajo ob trdnem ska- lovju teh postenili zavedniii slovenskih mož. — Šlovenska mladina! Izglede imas prcd seboj. Poglej bre/.verske mladeni- ske vrsle in vrste krsčanske mladine. Hnim in drugim poglej v oči, preglej enih in drugili življenje, preteklost in sodbo imas koj. Ne bo ti težko. na katcro stran kreniti. Kesala se ne bos ! Priromala si danes k višarski Ma- riji! Tej obljubi zvestobo. čistost. krščan- sko življenje ! Vi pa, kar vas je starejšili, dajajte naši. mladini lep vzgled, učite jo, bo- drite jo. navajajte jo k življenju trez- nosti, poštenosti. pridnosti. k bogabo- ječnosti in k ljubezni do Boga! ^e marsikaj lepega je povedal č. govornik. A naj to zadostuje. Ko smo prisli iz cerkve je bila uže 8. ura in pol zvečer. Mrzel veter je pihljal tako. da je suknja dobro shižila. Kje homo pa prenočili ? V gostilni vse natlaceno, pri kramarjih enako, v žup- niščti enako. Množica se je potikala okoli in iskala zavetisča čez mrzio noč. - Konečno smo se stisnili v kot v go- stilui ter si naročili vina. Prinesli so nam dobrega brica iz ViSnjevika, in slu- Ciajuo je bil pri nasi mizi posestnik, ki je prodal vino na Sv. Visarje in sicer g. Sirk iz Visnjevika. Pri nas je sedel tudi posestnik iz Žabnice, Slovenec, ki nam je pripovedoval. kako je po zimi na Sv. Visarjah. Rekel je. da po zimi ne stanuje niliče tu gori. snega je j;0- tovo 6 metrov in se več na visoko. Le- genda pripoveduje, da je sel cerkovnik iz Žabnice sredi zime na Sv. Višarje in da je z grr.bljami iskal — cerkveni stolp. Dalje nam je pripovedoval, da so novo sezidani farovž — čedna hiša — zno- sile sem gori njegove mule. Cement, apno, les vse kar je bilo treba, je bilo na lirbtu močnih mill. Vsaka mula je napravila na dan dve poti. Na hrbtu je nesla 100 kig. „Od vsakega kilograma so mi plačali 6 vinarjev" je rekel. Kako pa so spravili se precej velike zvonove na Sv. Višarje. na to vprasanje nam ni znal odgovoriti. (Pride Se.) katerik imenu so je pisali. To pa pri- hodnjič Za danes le še nekaj pojasnila'. kajti ta dopis nima namena, delati komu krivico. Govorili smo gori na- splošno o učiteljsivu, imenovali smo je liberalno, ali mislili nismo vsega ljud- skega učiteljstva na Goriškem. Bog nas varuj take nesreče! Pred vsem moramo izvzeli one gg. učitelje in učiteljice, ki so združeni v „Društvu kršč. mislečega učiteljstva". Za temi kršč. miulečimi učitelji — a daleč za njimi — pridejo učitelji, ki so se zbali onega orožja učiteljskih teroristov, katerih vedenje sicer obso- jajo, ali ne upajo si iz različnih vzro- kov tega reči in zato so se potegnili v ozadje. To se pa pravi h grehu mol- čati in grešnikom potuho dajati. Kar ostane, to je ono liberalno učiteljstvo, prava rak-rana na životu naSega naroda. to; so oni hujskači in strahovalci vse javnosti, tem nevar- nejši, ker je njihovapoluizobrazba naj- boljša podlaga za strastno brezobzir- nost. Najbolj jih karakterizuje njih za- hteva, da mora vsak učitelj z domačim duhovnikom v sovraštvu živeti. Torej v znamenju sovraštva hočejo ti pedagogi vzgajati človeštvo! Skandal! Tem libe- ralnim učiteljem. tem gojiteljem „svo- bodne misli" naš boj, boj — ne do noža, pač pa — do zadnjegamožanaše stranke! Slov.-ljud.-strankarji. Cesfe - v deželnem zboru. (Konec.) Nič manj se ni deželni odbor ozi- ral na Vipavsko dolino. Dovolil je za cestne zgradbe in poprave znatne zneske, ki jih izkazujemo tu spodaj. Najprej nam je navesti cestno črto ki bo vezala dva dela Vipavske doline, t. j. cesto od Prvačine skozi Osek do Sv. Lucije, ki je zanjo dovolil deželni zbor deželni prispevek 17.000 K. Druga važna cesta za Vipavce je črta od Trnovskega gozda do državne ceste v Vipavski dolini, za katero je na razpoiago iz deželnega zalogo znesek 17.500 K. Dalje je deželni zbor pospeševal cestno zvezo s Kranjsko ob pogorju in je votiral za cesto od Dol-Otlice do kranjske meje 9000 K in za cesto od Čohov do Gorenjega (pri kranjski meji) 2700 K. Za cesto od „Mesarjev" do ceste. ki vodi iz Gabrij v Kodreče, je podelil 2000 K. Kamenci, ki imajo svoja posestva tudi pod Čavnom, spravljajo svoje pri- delke s teh, kakor na pr. seno in drva z veliko tezavo in naporom za živino, ker so kolovozi primitivni in slabi. Sklenili so zgraditi cesto do pod Čavna, v kar jim je pripomogel tudi deželni zbor s podporo 800 K. * * * Med važne popolnilne zveze v nisi deželi je šteti cesto od Čepovana skozi gorenjo in dolenjo Tribušo proti Idrijski dolini. Za to cesto je dovolil deželni zbor 40.000 K. in nadejati se je. da bo vlada z ozirom na velik pomen te ceste tudi v strategičnem pogledu, prispevala z znatnim zneskom, v kar je deželni odbor že ukrenil potrebne korake. Ponikevska župnija nima nobene prave cestne zveze z drugimi okrajnimi cestami. DeZelni'zbor je zatorej pripo- mogel, da se bodo zgradile tri ceste, t. j. od Ponikev v Baško dolino do KlavŽ, od Ponikev v Idrijsko dolino do Bače in od Ponikve do Logaršč. Za prvo je podelil deželni prispevek 500 K, za drugo 1000 K in za tretjo 500 K. V Cerkljanskem okraju, in sicer za cesto Navršje — Oblakov vrh — Hotenje je zbor votiral kredit 2.500 K. Krajevna občina cerkljanska je zelo razsežna, vsled česar je vzdrže- vanje občinskih cest med posameznimi davčnimi občinami drago. Deželni zber je hotel tej županiji olajšati vzdržavanje občinskih poti in cest, zato ji je po- delil deželni prispevek 5000 K. Od Tolmina vodi ob levem So- činem bregu cesta skozi DoljeGabrije- Volarje in Selišče v Kamno. Cesta sama je v slabem stanu, in poprave na njej so neobhodno in nujno potrebne. Kar pa je najslabše: posamezne občine ni- majo z desnim Sočinim bregom no- bene zveze. Nekateri kraji morajo sprav- ljati drva in seno z desnega na levi breg po žicah, ker ni mostu, ki bi se po njem mogel prevažati ta materijal. Da bi opomogel tem nezdravim razmeram se je deželni zbor toplo za- vzel prvič za radikalno preuravnavo višeomenjene ceste in drugič za zgradbo mostov čez Sočo pri Kamnem in čez Mrzli potok. To ni bil nikak platoničen sklep, kajti dovolil je za most pri Kamnom in za preuravnavo ceste od Kamna do Selišč na potrošek 296.000 K deželni prispevek 50.000 K in je pozval vlado, naj dovoli iz državnih ^redstev 70°;0 prispevek, in sicer zato, ker se gre za zgradbo, ki je v eminentnem državnem interesu in spada po svoji naravi v program za državno pomožno akcijo na Primorskem. Istotako je pozval vlado. naj po- deli 70% prispevek tudi za zgradbto mosta čez Mrzli potok in za preurav- navo okrajne ceste od Selišč do Tol- mina. Za popolnitev ceste od Logij do Robedišč in za most čez Nadižo je pri- speval deželni zbor s svoto 1700 K; za cesto z Vrsnega v vas Krn z zneskom 500 K in za cesto iz Kobarida v Svino z zneskom 400 K. Občina Frenta se šteje med naj- ubožnejše v deželi. Vas je zelo raztre- sena. tako da znaša daljava od prvih do z?.dnjih hiš občine približno tri ure hoda. Glede cestnih zvez pa je Trenfa kar na najslabšem. Sedaj vedi cesta od Bovca le do Loga (Baumbachove koče). To cesto pa bi Želeli Trentarji podalj- šati do cerkve sv. Device Marije, s če- mur bi imela večina vaščanov ugodno zvezo za izvažanje priznanega sira in kozličev. To je deže!ni zbor v polni meri upošteval, ko je dovolil za gorenje po- daljšanje ceste deželni prispevek 6.700 kron. Z ozirom na to, da so se revni Trentarji obvezali, da bodo dali ves za to napravo potrebni les brezplačno, je deželni zbor naročil odboru, naj z vso vnemo posreduje pri vladi, da podeli iz državnih blagajn 70°|0 prispevek. Pri tej priliki opažamo, da bi se s to zgradbo takoj lahko pričelo, ako bi hotel cestni odbor bovški sprejeti vzdrževanje ceste v svojo upravo. Nadejati se je. da se bo tudi ta zadnja zapreka zamogla odpraviti, in da se Trentarjem pripomore do boljših cestnih zvez. Ob potoku Zlatenik na Boškem se ima graditi nova cesta. Za to napravo je zbor dovolil županstvu čezsoškemu dežeini prispevek 5400 K. > • . Cestni odbori črpajo svoje vire iz prihodkov na dokladah, ki jih nalagajo na neposredne davke. Dasi te doklade niso nizke, ne morejo cestni odbori iz- hajati, ker so zahteve, ki jih stavijo gradnje in uravnave cest prevelike. Često se dogaja, da zaključujejo cestni odbori svoje bilance s primanjkljaji. Da bi ne bili primorani višati že itak visoke doklade, je deželni zbor sklenil dovoliti jim podporo 20.000 K, ki jih porazdHi deželni odbor. * * * V prometnem, kakor tudi v fin. oziru "zelo važno je vprašanje o odpravi mitnic v mestu goriškem. Po dolgih po- gajanih se je doseglo sporazumljenje, nakar je municipij goriški s 1. marcijem t. 1. odpravil mitnice, ki so bile za pro- met prava zapreka. Ker pa je mesto goriško vzdrže- valo z dohodki, ki so jih donašale mit- nice. javne ulice in ceste, mu je deželni zbor hotel začasno nadomestiti te do- hodke z deželno podporo, ki znaša 7000 kron letnih za dobo 5 let. V tem času pa je ukreniti vse potrebno, da se do- vede c. kr. vlada do tega, da prevzame na katerikoli način to breme. Pričakuje se, da vlada to izpolni, kajti drugače bi bila občina goriška primorana zopet uvesti srednjeveške mitnice. Dodati moramo pa še, da je do- volil deželni zbor vrh tega še 80.000 K za obsešno cesto med Tržičam in Trstom, ki je velike važnosti za ime- novana dva kroja. a nič manj važna za vse slov. občine na spodnjem Krasu ob obalih jadnarskega morja. Nr prizadetih činiteljih je sedaj ležeče, da se te dovoljene podpore čim- preje uporacijo v svoje namene. Dopisi. Iz Vrtojbe. J o si p Batis- tič.) Ni ga več med nami - njegova smrt nas je pretresla do duše. Nepri- čakovano nam je dospela tužna vest o smrti tega vzornega od vseh ljubljenega mladeniča na ušesa. Bili smo razoča- rani, ko smo zvedeli v torek zvečer o nenadni smrti njegovi; ni se nam zdelo verjetno. ali sploh mogo^e, da oni dragi nam mladenič, kojega smo še v nedeljo videli — leži na parah mrtev . . . mr- tev za vedno ... In ona ledena pošast, smrt, brez srea in oči. slepa in koščena, brezčutna in neizprosna žena, vsevgo- nobljalka in vsemorilka je tu zopet enkrat slavila svojo zmago nad mladim bitjem. Kaj vse mora misliti, kaj vse čutiti sleherno človeško srce! Kaj vse mora prebiti predno gre v črno zemljo, se izroči objernu večne matere ... In ko leže pod gomilo. ali čuti, ali misli kdo, kaj je čutilo in mislilo ono srce, ki zdaj v hladni zemlji počiva? Smrtni dan — to nam je brezupno vpitje; dan pogrebni — jok v očeh; ko pa je grob zakrit — ostane nam le še žalen spo- min. Mine pa nekaj let, tedaj stopi čez gomilo ta in oni, in še zmeni se ne, kdo tu počiva in sniva večne sanje; niti na um mu ne pride, kaj je nekdaj mislilo in čutilo ono srce, ki tu zdaj — gnije . . . Toda duša — in ta je pri človeku vse—, ona biva vrh jasne višave, kjer ni mraku in noči. Tarn gori solnce sreče ne ugasne nikdar in nik- dar ne stemni solnce resnice. Človek je tarn rešen vsega: reve in teže, prost je vsakoršnih zmot in skušnjav. rešen tu- zemskega trpljenja ter vživa rajsko, večno življenje — srečen je med sreč- nimi . . . Dragi pokojnik je holehal že več let in sicer z vodo na obistih. Na zunaj pa se mu bolezen veliko ni poznala. Bil je to lep mladenič, dobrega srea, vzorne duše; povsem blag in mirolju- ben značaj. Njegova nenadna smrt je vzbudila v vseh naših srcih iskreno sočutje. — Pogreb, ki se je vršil v če- trtek, na praznik rojstva Marije Device, bil je veličasten, naravnost impozanten. Takega pogreba Gor. Vrtojba še ni vi- usla. Pogreb. ki se je vil iz hiše žalosti v cerkev, kjer se je truplo blagoslovilo, in od tod na pokopališče, je v vrstah segal od cerkve do pokopališča. — Razni prijatelji so mu nakupili pet ven- cev, koje so nosili v sprevodu. — Pred hišo žalosti, kakor tudi na pokopališču mu je vrli gorenjevrtojbenski cerkveni pevski zbor zapel pod vodstvom gosp. nadučitelja Zorna dve žalostinki. —• Ljudstva je bilo iz vseh krajev bližnje okolice nepričakovano veliko. — Ogromna množica in jako krasen pogreb, vse to je pokazalo, kako priljubljen je bil blagi pokojnik in kake simpatije uživa ugled- na in v obče spoštovana Batističeva družina! Žalujoči družini Batističevi bodi izrečeno tem potom naše najprisrčnejše in najiskrenejše sožalje! Blagemu po- kojniku pa kličemo z rajnim Gregor- Čičem: Ti bil nam nisi brät po krvi, A več si bil nam tisočkrat: Bil näm si Ti prijätelj pravi, Po srei in po duhu brat. — Tezkö se človek od mladösti, Tezkö se loči od nadčj, Tezkö se löci od prostösti, — Od Tebe mi smo se težčj. Želeč njegovi , duši miru in slad- kega pokoja, mu kličemo: Na svidenje nad zvezdami! Z. Mir en. V Mirnu postaja politično ozračje vedno jasnejše. Doslej je bila naša glavna trdnjava gorenji Miren in okoliŠke vasi. Gnjezdo liberalnih srše- nov pa je še vedno ostal dolenji Miren. Sedaj se počasi ruši liberalna trdnjava in naše roke segajo uže globoko v njih gnjezdo. Da je temu tako, pričajo deja- nja. Njih „Sokol" je shiral, naši pa so zbrali skupaj boljše moči in ustanovili močan pevski mešani zbor, ki je uže nastopil. V Mirnu imamo torej dva močna pevska zbora. Živio! — Minuli četrtek smo imeli telovadbo. Nastopilo je 60 „OrloV iz Mima, iz St. Andreža in iz Dornberga. Svirala je Še precej dobro godba goriških Salezijancev; nastopii je tudi domači tamburaški zbor, pela pa sta domača mešana zbora. Lepa ve- selica I Izvežbanih moči imamo mnogo. To je veselo znamenje. -- Udeležba pri veselici je bila precejšnja. Iz Dornberga. V naši občini se bodo dne 12. in 13. t. m. vršile občin- ske volitve. Naši nasprotniki so že skoraj zbesneli, ker vidijo, da v Dorn- bergu jim ni pomoči, čeravno se na sramoten način poslužujejo agitacije. Nekateri se bodo morali zaradi tega pred sodnijo zagovarjati. Za agitacijo se poslužujejo imen več naših mož. Tako na pr. pravijo, da je naš ljubljeni g. dr. Fr. Rojic z njimi da bode z nj mi volil, če ravno dobro vedo, da g. dr. Fr. Rojic je naš mož, na katerega smo po- nosni in stopa vedno v naših vrstah. Za starešine se silijo liberalni možje, ki še svojega premoženja ne znajo upo- rabljati, ki gredo s svojim imetjem po „tomboli" doli. Kako naj DornberŽani izročimo občinsko premoženje takim možem, ki si še sami sebi ne morejo pomagati in bi delali z občinskim pre- moženjem kakor toča. Saj vendar nismo na glavo padli. Ko so sestavili naši liberalci vo- lilno listo, je eden njih zmajal z glavo: Gospodje, s temi možmi ne pridemo skozi. Saj ni videti skoraj nobenega teh ob nedeljah pri sv. maš» ali pri popoldanski službi božji. To se nam bo očitalo, in težko se bo dalo kakega klerikalca spreobrniti. Volilci, ste čitali? kaj potem, ako bi prišli naši občini na krrnilo taki le ? Tudi g. nadučitelj Križman pridno agitira. Posebno ga skrbi Kras. Gosp. učitelj Žnidarčič steguje prste po Gra- dišču. G. Golju, učitelju, so uže parkrat ušle čebele tja gori na Kras, tako se govori. Gg. učitelji, mar je agüacija vaša služba? Ali vas zato plačujemo? Mari ste zato nastavljeni pri nas, da sejete prepir med občinarji? Volilci poštenjakil V boj za može poštenjake, ki so uže pokazali, da jim je blagor občinarjev nad vse pri sreu! Doli pa z liberalnimi brezverci, ki iš- čejo povsod le svojo osebo in korist! Iz Gepovana. — Dne 8. septembra so šli oče, sin in duh izpod fare v go- renjo občino na sprehod. A da bi ne šli! Te tri osebe zavzemljejo v naši ob- čini mesta, ki si jih niso zaslužili. Prišli so v neko krčnio. Jeli so na vse pre- tege brusiti svoje jezičke in obirati naše fante tako, kakor se ne spodobi očetom čepovanske občine. Saj Čepovanci jih nismo za to volili, da bo letelo iz njih ust blato na nas in na naše fante Tako delajo menda v zahvalo, da smu jirn izročili cast in mast. — Našim fantoin pa je bilo tega njih smradu uže preveč. Mlada kri je zavrela po žilah 'n nasi •občinski patres so jo morali ucediti nizdoli proti Čepovanu kar so jih mogle noge nesli. Pokazali so se bratce brzo- petih ltalijanov. ki so tekli pred Mene- likovimi črnci! Zahvalijo naj se svojim brzim nogani, da niso i-inesli domov razbitih nosov. Si bodo zapomnili, kdaj so obirali naše fantenagrd način. Sra mota za občmo. da ima take stare opravljive lilačnice za svoje zastopnike. Pa so tekli! Joj! Tatvlne se množe po nekih krajiti po Kanalskem. Pravijo, da so baje zlikovci, ki hodijo okrog. Pokradli so v dveh hisah v Avčah, vlomili pa brez posebne škode — v cerkev nad Avčami, pokradli na Sukavcu in na Logu. Treba bo večjepozornosti od strani orožnikov, pa tudi od gospodarjev, ka- terih neki zeti his niso zaklepali do- zdaj. Pač bi morali enkrat iztrebiti to •cigansko sodrgo, ki je tako nevarna. Politični pregled. V znamenju odkrltosrčnega prija- teijstva. Plačano oficijozno časopisje je pisalo o zadnjem sestanku našega mi- nistra za zunanje zadeve z italijanskim ministrom za zunanje zadeve, ki se je vršil predminoli teden v Solnogradu, da se je v tern sestanku konstatiralo, da vlada nied Avstrijo in Italijo v vseh političnih vprašanjih popolno spora- zuniljenje ter da se je ve"z prijateljstva pokazala tako krepka in nerazrušljiva, da bi moralo to vsakega prepričati, da so povsem neutemeljene govorice, ki so se zadnje case od strani nekaterih ne- mirnežev trosile po časopisju, češ, da vlada med Avstrijo in Italijo kaka na- petust, ki bi se znala v kratkem času spremeniti v odprto sovraštvo. Kako da si te dve prijateljici druga drugi za- upati, je pa najbolj razvidno iz teh-le dejstev: Na Benečanskem ustanavlja Italija večje kavalerijske zveze. V Vidmu na- meste slab in 1. brigado, v Pordenone pa poveijništvo 2. brigade furlanske ka- /alerijske divizije. V Vicenci se nastani Mab in poveljstvo 3., v Ferrari pa 4. origade benečanske kavalerijske divi- iije. — Naša vojna uprava je glede na italijanska ojačenja ob naši meji tudi prisiljena, da pomnoži vojaštvo ob ita- iijanski meji. Na goriško italijansko mejo premeste peti polk in sicer ljub- Ijanski deželnobrambovski polk. Pri- hodnjo spomlad dobi naš tretji armadni zbor lastno kavalerijsko divizijo. Pre- mesti se v področje graškega armad- nega zbora kavalerijski divizijski in origadni stab, Se en kavalerijski (četrti) polk in kavalerijski oddelek strojnih pušk. Darovi. Za „Š olski Do in" 's došlo našemu upravništvu: Jos. Omers, župnik v Sežani 5 K, ravno to- Uko za „Slov. Sirotišče". Oomače in razne vestL Sloveiiska gimnazija v Gorlcl, Kuratorij za ustanovitev slovenske yimnazije v Gorici ni dobil še do danes obvestila o rešitvi prošnje, vložene na mi- nisterstvo. Kuratorij je uverjen, da se vprašanje vlouenske gimnazije mora rešiti do pri- cetka tega šolskega leta ali tako, da vlada otvori na državni gimnaziji slovensk" pa- salelke a!i pa tako, da dovoli otvoritev -iovenske zasebne gimnazije. Za slučaj, da bi do clneva vpisovanja sivar ne bila še odločena, opozarjamo sta- 'iše, na; vpisejo svoje otroke na clržavno gimnazijo z opazko, da zcle, da se jih de- ne v slovenske paralelke. Z nakupovanjem šolskih krtjig naj se počaka. Smrtna kosa. — Danes po noči je umrla gospa MarijaŠtrekel j r. Pav- letič po dolgi in mučni bolezni v starosti 76 let. Pokojnica je bila mati dr. Karola Štrekelj, profesorja na graški univerzi, preč gosp. Andreja Štrekelj, vikarja na Pečinah in ravnatelja sloven- skega oddelka deželne kmetijske sole Anlona Štrekelj. Preostalim naše sožalje, pokojnici pa svetila večna luč! Uölteljske spremembe. — Provize - rični učitelj na tuk. učiteljišču Fran v'erbic je imenovan za pravega uči- telja ua I. gimnaziji v Ljubljani; suplent dr Karl Capuder pride kot gimna- zijski profesor v Kranj; gimn. suplent Josip Peschek pride iia tuk. drž. gimnazijo kot provizorični učitelj. Prosto po „Soči". — Pri gospodar- skem polomu pri liberalni „Mizarski zadrugi" v Solkanu je prizadetih tudi mnogo slovenskih solkanskih mizarjev. A. GabrŠček, voditelj liberalne stranke na (ioriškem in predsednikbolne „frgov- sko-obrtne zadruge", ki je tudi vsled tega hudo prizadeta, je bil član falirane „Mizarske zadruge". To bo imelo za solkanske mizarje velike slabe posle- dice. Še Gabrščekov deželnozborski man- dat je v nevarnost. Tako je liberalno delo med Slovenci na Goriškem ! Protestni shod. — Sinoči je sklical neki mlekozobi fantič, po imenu Iginil Beltram, v smislu § 2. zaupni shod v prostorili tuk. „Ginnastike". Temu povabilu se je odzval tudi Župan Bombig in pa drž. posl. c. kr. višji sodni svetnik Ussai. Predmet, o katerem se je govorilo, je biia nameravana kolesarska dirka kolesarskega dr. „üorica". Da se je na tem shodu hujskalo proti Slovencem, se razume samoobsebi. Govoril je tudi župan Bombig, ki se je hvalil s tem, da je rekel, da sejenjenm in pa držav- nemu poslancu Ussai ju posrečilo izpo- slovati prepoved dirke. Na shodu jebilo konečno sklenjeno, da ostanejo jutri vsi laški hujskači v üorici, kjer naj se raz- kropijo po mestu z namenom, da za- precijü slovenske provokaeije, z drugimi besedami rečeno, da s svojim nastopom izzivajo Slovence. Protestni shod! zaradi prepove- dane kolesarske dirke. — Proti prepo- vedi kolesarske dirke Ljubljana-Gorica, ka- tero je nameravalo prirediti jutri kolesarsko društvo „Gorica", je vložen na pristojno mesto priziv. V slučaju, da se ta priziv v teku pri- hodnjega tedna neugodno reši, vršili se bodo, kakor se nam poroča, v nedeljo 18. t. m. v mestu in po deželi protestni shodi. Ker je bila dirka v zadnjem hipu prepovodana in se niso mogli o tej prepovedi obvestiti pri- glašeni udeleženci iz oddaljnih krajev, prišli so v ta namen že v Gorico razni dirkači, ki so se hoteli udeležiti te tekme in sicer iz Zagreba, iz Sarajeva in iz Mostara. „Una ehe deventerä sciava", tako so nekateri laški nestrpneži nalirulili neko laško gospodično, ko je šla kupit nekaj blaga v slovensko trgovino, ker se pri laških trgoveih ne dobi enakega blaga. Mi bi morali venomer tako govoriti, ako bi hoteli vsakemu Sloven cu, ki kupuje pri Lahih reci:„Uno ehe deven- terä lta 1 ian". Mehur na jeziku bi nam prišel, ali pa bi si zbrusili jezik. Hudo, hudo se greši v tem pogledu na slovenski strani! Goriški mestni svet. — V sredo zvečer je imel goriški mestni svet svojo sejo. Župan Bombig je naznanil, da sta mu došla dva protesta jednake vsebine in sicer eden od ital. goriške narodne zveze in drugi od društva italijanskih trgovcev v deželi. Predniet obeh prote- stov so letaki, katere je po mestu in po deželi razposlalo kolesarsko društvo „Gorica" in ki imajo to-le vsebino : „Kolesarsko slavje v Go- rici dne 11. septembra t. 1. je pre- povedala vlada z odlokom St. 344 pr. z dne 5. sept. Širši javnosti javljamo to tern po- tom in dostavljamo: Italijani, najhujši sovražniki gori- ških Slovencev, ne marajo, da bi priha- jali Slovenci v Gorico zabavat se, zato so sklicali protestni shod proti namera- vani nedolžni prireditvi, italijansko ča- sopisje je hujskalo na napad in poboje, in vsega tega se je vlada vstrašila in odtegnila že dano dovoljenje. V Gorici in po deželi se priprav- Ijajp.od naše strani protestni shodi proti temu kršenju društvene svobode, zajam- čene v zak. z dne 15. nov. 1867. Z glavnimi krivei, t. j. z Lahi naj obračunajo Slovenci in Slovenke in naj jih potipljejo za najbolj občutljivo me- sto — za žep! To bodi naš odgovor!" Protestujoči zahtevajo, naj pred- sedništvo mestnega sveta to zadevo od- stopi kazenskemu sodišču. Župan je rekel, da izroči to zadevo pravnemu odseku. (Jojmene! Vislice so že baje naro- čili.Op. stavca.) Nato je starešina dr. Venier poro- čal q pogovoru z ministrom za bogo- častje in uk, grofom Stürghkom, v za- devi ital. zasebne gimnazije in je pred- lagal, naj se mestni svet še enkrat iz- reče, da hoče imeti v Gorici italijansko zasebno gimnazijo in naj stori vse ko« rake, ki so potrebni v dosego tega na- mena. Začetek šolskega 'eta. — V učnih zavodih „Šolskega in Alalega Doma" v Gorici bo vpisovanje 16. in 17. septem- bra (v petek in soboto) od 9. do 12. ure predftäludne in od 3. do 5. ure popol- dne. V pondeljek 19. sept, ob 9. uri bo sv. maša v cerkvi sv. Ignacija; v torek 20. sept, začne pa redni pouk. Za nedeljske učence deške obrtno- nadaljevalne sole bo vpisovanje v ne deljo 11. sept, predp., za učence, ki ho- dijo v Šolo tudi med tednom, pa v sredo 14. sept, od 5. do 7. ure pop. — Pouk začne za redne učence v petek 16. sept., za nedeljske pa v nedeljo 18. sept. Na c. kr. moškem nčiteljišču v Go- rici bo vpisovanje za šolsko leto 1910/11 — spričo naknadnega nameštništvenega odloka. — že v torek, dne 13. t. m., od 9.—12. dopoludne ter od 3.-6. po- poludne. Ta dan se morajo tudi zglasiti osebno pri ravnateljstvu oni doseda- nji gojenci, ki imajo zvršiti še kak po- navljalni ali naknadni izpit. — Vsi drugi dosedanji gojenci, ki nameravajo pose- čati zavod še v prihodnjem Šolskem letu, morajo do imenovanega dne pri- nesti osebno v ravnateljstvo ali po pošti poslati zadnje šolsko izpričevalo. Od dne 14. do vštetega dne 17. t. m. bodo pismeni in ustni sprejemni, po- navljalni in naknadni izpiti. V ponedeljek, dne 19. t. m., bo otvo- ritvena služba božja. Na c. kr. pripravnicl za srednje sole na Proseku se prične šolsko leto dne 19. septembra se sv. mašo, zatem se bode vpisovalo nove došle učence, nakar prične hitro redni pouk. Učenci se morajo javit v spremstvu starišev oziroma namestnikov. Dovršiti morajo peto oziroma šesto Šolsko leto. Prinesti morajo i seboj zadnje šolsko spričevalo z d o b r i m v s p e h o m, na nezadosten vspeh se ne bode oziralo, rojstni krstni list, spričevalo o zdravih očeh in o cep- Ijenju kozic. Vodstvo c. kr. pripravnice za srednje sole. Na Proseku, dne 8. sep- tembra 1910. Tombola „Slovenskega} sirotišča" bo nepreklicno dne 18. sept ob 5. uri pop. v prostorih „Central" v Gorici, ako bo le vreme dopustilo. Tombola bo zna- šala 100 K, činkvina pa 50 K. Železnlca Gorica-Červinjaii. Došla je koncesija za zgradbo te železnice, ki se bode zgradila po prvotnem načrtu dež. odbora. Štacije bodo sledeče: Go- rica, Podgora, Ločnik, Sv. Lovrenc pri Moši, GradišČe-Bruna, .Marijan, Romans, Tapoljan, Ajel, Sacilet in Červinjan. Go- riška postaja bode 300 m severno od hiš „Pri mostu" in sicer v bližini to- varne Weis. Železnlftka cveza od Štaojela Hob- dil črez Štorje do Divače. — C. kr. mi- nisterstvo avstrijskih železnic je obvestilo deželni odbor meseca juuija t. 1. da je ukazalo napraviti splošen načrt za že- lezniško zvezo od Štanjela-Kobdil, črez Štorje na Divačo. Izdelek gorenjega na- črta je bil poverjen inženirju g Maksu Piche v Pragi z naročilom, naj takoj prične s potrebnimi deli za trasiranje proge. Deželni odbor je obvestil o tem prizadete občine s povabilom, naj skrbijo, da bo inženir nemoten izvršil poverjeno mu nalogo. Danes je splošen načrt te železni- ške proge končan in nadejati se je, da se bodo precej določile komisije, ki naj pregledajo traso. in določijo postaje s tem namenom, da se bodo lahko na- pravili podrobni načrti in se bo izpe- ljalo delo. Voznl red za zimsko sezono izda, • kakor navadno, trgovec g. Teod. Hribar. Kdor je v zadnjem izdanju voznega reda zapazil kak nedostatek. ali pa želi. da bi se vozni red Še v čem drugem spo- polnii, naj to naznani trgovcu g. Teod. Hribarju ali pa „Narodni Tiskarni". Razpis natečaja. — Dve izpraz- njeni prebendi ustanove za plemenite gospe poknežene grofije Goriške in Gra- diške se s tem razpisujeta z opazko. da imajo prosilke predložiti svoje dotične vloge v šestih tednih pri podpisanem deželnem odboru. V ta namen naj dokažejo: 1. da imajo najmanje 18 let; 2. da so vboge; 3. vrsto svojega plemenitaštva in, ali spadajo med plemenite rodbine tu- kaj§nje grofije; 4. da so lepega zadržanja; 5. stan in premoženje svojih sta- rišev. in zasluge le-teh za državo; 6. število sester, aii vživa vže ka- tera izmed njih ali prosilka sama kako prebendo ali drugačno podporo. Aretaoije v Trstn. Z ozirom na divjaške čine. katere jepočenjala minuio nedeljo v Trstu italijar -ka druhal, raz- bijajoča stekla in napL mirnihmešča- nov slovanske narodnosti, je tržaška policija včeraj aretirala še 22 oseb, ki so, kakor pravi „Piccolo", „giovani li- berali e mazziniani", cvet italijanske 2000-letne kulture. lzvršile so se tudi hišne preiskave, pri katerih je našla policija kompromitujoče gradivo. Odprti lekarni. — Od 11. do !8. t. m. bodeta imeli ponočno službo le- karni: Pontoni-Liberi. Še ena prepoved. — Tukajšnje okrajno glavarstvo je prepovedalo ko- lesarsko dirko. ki bi se imela vršiti jutri med Trstom in Korminom. Ta dirka je bila organizirana od tržaškega kole- sarskega društva „Olimpia". Lahi se za to prepoved. ki je za njih jako zdrava, lahko zahvalijo pri okr. glavarstvu. Saj se razumemo! Tržaško kolesarsko društva „Bal- kan*4 priredi dne 25. septembra t. 1. ve- liko cestno dirko za „Prirnorsko prven- stvo" za 1. 1910 ob progi Kanal-Solkan- Gorica-Miren-Sv.-lvan-Nabrezina-Prosek- Opčina. Cilj: Vrdela pri društveni krčmi. Skupaj 74 km 500 m, maksimalni čas 3 ure. Začetek dirke točno o poludne. Daril je sedem, in sicer zlate, srebrne, pozlačene srebrne svetinje in krasne diplome. Došlim v maksimalnem času bakrene posrebrnjene svetinje. Zmago- valec tekme vdobi še trak prvenstva. Uloga za dirkače znese 6 K in je treba poslati na društvenega blagajnika, g. Antona Podbrščeka ulica Stadion 19,1. vsaj do 20. septembra, s katerim dnem se prijave zakiučajo. Dirke smejo se le vdeležiti člani primorskih sportnih dru- štev. Natančni programi in pravila za to dirko, se bodo razposlali tekom tedna. Po dirki se bode vršila v „Nar. Domu" pri sv. Ivanu veselica, pri kateri se razdelijo nagrade. Otvoritev „Slov. Doma1 v St. Ilju. — V nedeljo je „Slov. Straža" otvorila v Št. Ilju na Štajerskem „Slovenski Dom." Udeležba je bila ogromna. Došlo je mnogo naroda iz Spodnje Štajerske in tudi iz Kranj- ske. Prišio je v Št. Ilj tudi mnogo Nemcev iz Spodnje Štajerske, da bi inotili slavnost, ali vsi poskusi so bili zanian. Na slovenski strani je bil vzoren red. Banka popolare v Trstu. — Banka popolare v Trstu inia okoli dva milijona primankljaja. Pokriti ga nameravajo tržaški irredentovci. V slucaju, da banka likvidira, bo primankljaj znašal tri milijone. Eolera. — Na Dunaju so se po- javili zopet trije slučaji kolere. Ravno- tako se je tudi v Budimpešti pojavil zopet en slučaj. V Italiji se pojavljajo sicer vsaki dan novi slučaji. vendar v manjšeni številu kakor do sedaj. Vlada bode dovolila uvoz mesa iz Argentinije. — „Reichspost" je obve- ščena, da bode vlada dovolila uvoz mesa iz Argentinije. ako se bode pri tem oprezno postopalo v zdravstvenem oziru. Poljedelski minister je že odpo- slal specialnega uradnika na AngleŠko. ki bode proučeval metodo in previd- nosti, s katerimi se pri uvozu postopa. Davek na tujce v Turöiji. — Iz Carigrada: Dusedaj niso inozeinci. na- stanjeni v Turčiji. plačevali nobenih davkov. Kakor sedaj poroeajo mlado- turški listi. se je velikemu vezirju liaki paši posrečilo pri vseh velesilah izpo- slovati dovoljenje. da bo Turčija v do- doče lahko inozemce tudi i-bdačevala. Kakor je vlada izračunala, ji bo ti\ da- vek donašal vsako leto okrog 23 mi- lijonov krön dohodkov. Mnogo pratlk se dandanes vsiljuje nasim bravcem posirni domovini. toda izbira je prav lalika. Kdor je le enkrat imel v rokah našo „Drtižinsko Pra- tiko" s podobosv. Družine. nikdar vec ne bo segel po kaki drugi pratiki. Po- sebno letošnja izdaja se bo prikupila vsakomur zaradi raznovrstnega pouč- nega in zabavnega berila in lepih slik. Zahtevajte jo povsod! Nove bankovce po sto krön umaknejo iz prometa? — 1/ Budim- pešte porocajo. daumakne avstroogrska banka nove dne 22. m. ni. prometu iz- ročene bankovce radi tega, ker se je v madjarski tekst tirinil tisUarski ozir. pisarski pogrešek. DrobHnice. Upor bosanskih kmetov.•¦— Ve- čina pravoslavnili kmetov v okolici Bu- sanske (iradiške je enodiišno izjavila. da ne dado tretjine in obenem rekli zastopnikom agov. naj nikar ne hodijo v ta namen k njim. Stvar se je takoj javila pristojni oblasti. ki je -odposlala 200 orožnikov v „uporne" kraje. Tudi vojaški oddelki so dobili uRaz. naj bodo pripravljeni. L'vedena. je stroga pre- iskava, da dožene inspiratorje tega no- vega gibanja. UVt3llllj\ ui. k>tcllliU je. prcsj'livsi se z Dunaja — odprl svojo pisarno v (iorici. Via Petrarka •>. I. luulstr. (pri mestuein vrtu. tik Trgnvskega Douia.) Uradne ure : 9.—11'. zjutraj. 3.—6. pop. Ob nedeljah in praznikih je pisarna zaprta. ZÄHVALA. Podpisani si štejemo v prijetno dolžnost se iz globine srca zahvaliti na izkazanem sočustvovanju povodom nenadne smrti našega blagega, dobrega in ljubljenega sina, oziroma brata, gospoda fosif»a ümtfitü vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so prihiteü od büzu in daleč, da izkažejo nepozabnemu pokojnikn zadnjo cast. — Posebno zahvalo pa izrekamo domačemu preč. g. vikarju za tolažilne obiske v bolezni in : J lift«.; priliki w§oiškega Domaw Mebiovana soba se odda v ulici Sv. Antona st. 10 II. nadstropje. Tvrdka Bombig & Gentilli .- je ot.vorila v öorici, na Travniku st 4 trgovino z želežjem, s kovinami, kakor tudi s hišnimi in kuhinj- skimi potrebščinami. PostFežba so] id na. ^1911 ] ašE „Družinske prorike" je ravnokar izšel in se dobiva skoro po vseh irijovinali, na debelo pa v Ljubljani: v „Katoliški bukvarni", prodajalni „Kat. tisk. društva", dalje v trgovini Ant.'Kri- sper. Vaso Petričič in Ivan Korenčaniv Trstu: prodajalna „Kato!iške,^a risk, dru- Stva". — Cena koniadu 24 vin.. po pošti 10 vin. več. Zahtevajte jo povsod in ne dajte si vsiljevati drugih pratik. Vflika zu- loira dvo-- kolcsod'K. i HO-300: Si-" j yal. stro- L jcv od VL | ' 30-250-; ^ . irrampfo-- ,. nov ol K 15 - 1500; - p!ošč