GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA celje , 11. junija 1965 — leto xv. — št. 23 — cena 30 din ^ OB JUBILEJU SE ZAHVALJUJEMO VSEM NAROČNIKOM, BRALCEM IN SO- DELAVCEM, KOLPORTER JEM, PISMONO- ŠEM TER DRUGIM, KI SO KAKORKOLI PODPIRALI NAŠA PRIZADEVANJA TER PRISPEVALI K RAZVOJU NAŠEGA LISTA. ŽELIMO, DA BI BILA VEZ MED NAMI TU- DI VNAPREJ TRDNA IN DA BI VZAJEMNO DOSEGLI ŠE VEČJE USPEHE! KOLEKTIV CT OB DVAJSETLETNICI CELJSKEGA TED- NIKA ČESTITA KOLEKTIVU IN MU ŽELI ŠE MNOGO USPEHOV PRI IZPOLNJEVA- NJU NJEGOVEGA DRUŽBENEGA PO- SLANSTVA Višji aktiv Društva novinarjev Slovenije Celje MŠIH DVAJSET LET Med časopise, večje ali manjše, se vseh dvajset let uvršča tudi naš tednik,, ki ga upravičeno štejemo med najbolj uspešna glasila pokrajinskega tiska. Iz "skromnih začetkov pred dvajsetimi leti in če- stokrat po burnih razpravah je današnji tednik po- stal glasilo, ki je že zelo izrazito izoblikovano po videzu in vsebini. Nikakor ne mislimo trditi, da je tednik dosegel svojo dokončno izpopolnitev, saj nas prepričuje pravilo razvoja, da bo moral — kakor doslej — tudi v prihodnje še bolj v korak z vsem našim družbenim razvojem. Še več: če hočemo, da bo naš list dejanski informator in mobilizator svo- jih bralcev, si bo moral vedno bolj prizadevati, da bo vsaj za drobec časa pred njimi. V času, ko dokazujemo vedno večjo potrebo in nujnost, da bi bil vsak občan ustrezno in pravočasno obveščen o dogodkih in razvoju v naši družbi, mo- ramo vztrajati, da bi sredstva za obveščanje to vlo- go tudi najbolje izpolnjevala. Sredstva za obvešča- nje so dandanes vse bolj številna, tehnično vedno bolj popolna in vsebinsko bogata. Četudi ne moremo trditi, da bi se naše glasilo moglo uspešno meriti z vsemi časopisi, mu moramo priznati, da se po- sveča vsem elementom, ki so nujni sodobnemu informatorju in mobilizatorju. Med sredstvi za obveščanje je naše glasilo — skupaj z mnogimi drugimi — v prav posebnem obe- ležju pokrajinskega tiska. Kljub številnim pomisle- kom in razpravam, ki so v zadnjem času načenjale vprašanje potrebnosti pokrajinskega tiska ob pri- merjavi razširjenosti velikih časopisov, stalnega na- raščanja uporabnikov radijskih in televizijskih sprejemnikov, moramo ugotoviti, da pokrajinski tisk ni niti najmanj prikrajšan in da se bralci zanj dejansko vedno bolj zanimajo. Naš družbeni razvoj je vedno bolj usmerjen v decentralizacijo upravljanja in skladno z vse več- jimi pravicami in dolžnostmi upravljavcev postaja vse bolj življenjsko odločilna tudi medsebojna ob- veščenost in seznanjenost z dogajanji v najožjem okolju. Sicer ne moremo pričakovati, da bi pokrajinski tisk lahko kdaj povsem zamenjal in nadomestil gla- sila širšega značaja, kakor je nemogoče tudi na- sprotno, da bi glasila širšega značaja — torej širših družbeno političnih skupnosti — mogla ustrezno izpolnjevati vlogo in naloge pokrajinskega tiska, torej tiska ožjih družbeno političnih skupnosti. Kljub temu pa se moramo zavedati, da bo med obe- ma vrstama informiranja morala nastajati vse večja povezanost, ustrezna delitev dela in ustrezno zajemanje območja in problematike. Gre torej za dejstvo, da v našem družbeno političnem sistemu in dogajanju ne moremo pričakovati nikakršne avtarkije, temveč logično in organsko povezanost od najožjega do najširšega, torej od neposrednega proizvajalca in upravljavca do najvišjega predstav- ništva našega družbenega upravljanja. Naš tednik je vseh dvajset let uspešno koračil s časom in razvojem, zabeležil je vrsto dogodkov in z njimi seznanjal krog svojih bralcev — občanov, proizvajalcev in upravljavcev. Tudi v prihodnje si bo moral prizadevati, da bo tovrstno vlogo ohranil in še izpopolnil, pri čemer mislimo predvsem na nujnost, da bo posredoval občanom pravočasno mi- sli in predloge, ki so družbeno pomembni in odlo- čilni. Vse večji poudarek bo moral zatorej posvetiti prav prehajanju informacij iz neposrednega okolja do družbenih in političnih organov ter znova v ob- ratno smer. Po dvajsetih letih razvoja in rasti našega gla- sila lahko izrazimo uredništvu in vsem sodelavcem preteklih let naše iskreno priznaje, hkrati pa že- limo, da bi v prihodnje našlo pot v glasilo še večje število sestavkov naših upravljavcev, proizvajalcev in občanov, kajti le tako bomo mogli resnično pri- čakovati, da bo naše glasilo dosledno nosilo pečat povezovalca, usmerjevalca in močno gibalno silo v vsej svoji okolici in bo s tem uresničevalo svojo vlogo informatorja in mobilizatorja misli in dejanj na našem območju. OBČINSKI ODBOR SZDL CELJE FINANCIRANJE IN DOTIRANJE CELJSKE GA TEDNIKA »PA NAJ ŠE KDO REČE, DA MU (JIH) NE DAJEJO]« ;O¥0« z liif>i#0i^OTR^-DtfNTO Jemi0 UREDNICO NOVE POTI WČ JE BILO VENDAR DRVGAČE o človeku, ki je oblikoval niVO stevilkcTnašega časopisa pred dvajsetimi leti, smo^vedeli ^ malo. le nekaj infobaiativnih ^^atkovr^odila se je v maribo- rtjt^ okupaciji sta oba^jbra- tom odšla v p^l^tižane. v parti- zanih je DELALA v AGITiraOPU — v savinjski DOLINI. bila je UREDNI- ca NOVEGA ČASA, POKRAJINSKEGA GLASILA za STAJERSKOTTO^OSVdBa DltVI SO jo iž SLOVENJ GRADCA PREMESTILI v celje za^EKRETAR- ja OKROŽNE JPROPAGANDNE KOMISI- je. TAKRAT, BILO je v MAJU 1945. LETA, je PRVIČ PADLA ODLOČITEV, naj BI celje IMELO ČASOPIS. MMl- ca 1946. LETA je SPREJELA POLOŽAJ SEFA PODRUŽNICE BORBE — za SLO- VENIJO. NATO je BILA UREDNICA TOVAfeiSA, SEKRETARKA SLOVENSKE- ga POROČEVALCA, in SEDAJ je KAD- ROVIK^ČAŠOPrSNO ZALOŽNIŠKEGA PODJETJA MARIBORSKI TISK. Se preden je vstopila se mi je zdelo, da je ona. Z nogami sem mencal pod mizo od nervoze. Rekli so mi, pojdi in prinesi intervju. Malenkost. Počutil sem se, kot da bi poizkušal zasliševati mater. Od pričakovanja sera bil napet kot struna. Previdno sem se skrival za opravičevanji in čakal na ugoden tre- nutek, ko bom lahko sprožil. Nato mi je sama ponudila šanso: »Zanimivo, papirja nam takrat ni nikoli zmanjkalo,« mi je smeje dejala. Stavek še ni niti izzvenel, ko se je v meni sprostilo. »Bilo je pravzaprav smešno. Sekre- tar okrožnega komiteja me je zadol- žil, da organiziram izdajanje časopisa. Na seji komiteja so izbrali mene za urednico. Niti pojma nisem imela, kakšno je to delo. V partizanih sem bila sicer urednica Novega časa, ven- dar so celotno grafično delo opravili v »Tehniki«, tako da meni ni bilo tre- ba vedeti, kaj je to »cicero« in kaj >^nonpareille«. Povem vam, da nisem niti vedela, kaj je to intervju, repor- taža in kakšen naj bi bil uvo^dnik. Bili smo trije. Dva nekdanja študenta — borca, eden je bil iz Celja, eden pa iz Trbovelj. Bili smo sami mladi. Kljub temu, da smo ustvarjali v takih pogojih, je bil časopis baje — dober.« Takrat je LIDIJA POTRC-DUNJA malo spala. Bila je v pravem pomenu besede samorastnik — v redakciji no- vinar, na terenu aktivist, človek z ne- koliko funkcij. »Kljub temu, da smo bili vsi več ali manj laiki, smo se strašno bali togo- sti. LFvodnike in članke so nam pisali vodilni ljudje. Bili so »tehtni«, »na- čelni« — zato smo jih s težavo kraj- šali. Želeli smo in čutili, da mora biti časopis zanimiv.« Ko danes prelistavamo tiste orume- nele številke, nas preseneti pestrost, ki žari iz njih, čeprav so nastale v drugačnih okoliščinah. Bičali so nega- tivne pojave. V eni izmed številk lahko preberemo tudi to: »CE NIMA- TE KAJ PROTI, PREDLAGAM SEBE ZA PREDSEDNIKA.« # Pravimo, da bi moral biti novinar poleg registratorja tudi liritik. Kaj mislite o vlogi novinarja pred dvajse- timi leti in danes? »Pred dvajsetimi leti je imel naj- manj tako pomembno vlogo, kot jo ima danes. Vsekakor pa odgovornej- šo. Novinar ni bil samo registrator dejanj, temveč je k njim moral tudi pripomoči. Do ljudi in do pridobitev, za katere so dali ljudje tako velike žrtve, bi mo- ral biti do kraja pošten, pa čeprav je to zanj včasih tudi neugodno. Lidija Potrč-Dunja je danes v kadrovski službi Na tej stopnji komunikacije naše družbe, ko so tudi vodilna mesta pod- vržena rotaciji, ni nujno, da je človek, ki trenutno zaseda odgovorni položaj, res tudi najboljši in najkompetentnej- ši. Potem nobena relekcija in rotacija ne bi imela smisla.« % Družbeni razvoj pušča ob sebi tudi nekatere probleme. Ali bi mogoče lahko navedli kak problem, ki ga še po dvajsetih letih rešujemo? »Kruto je bilo, da se borci, ki so bili takrat preobremenjeni z delom, niso mogli dodatno izobraževati. Na pri- mer v tovarni, kjer jim je manjkalo strokovne izobrazbe. Pozneje, ko so se, izvršile razne rotacije, je moral borec zaradi »nestrokovnosti« caplja- ti za strokovnjakom, ki se je medtem izobraževal. Danes te probleme, ali kot pravimo, borčevska vprašanja — rešujemo kot nujno zlo.« 9 V zadnjem času je postalo mo- derno vprašanje: POKRAJINSKI TISK. Kaj mislite kot nekdanja urednica o vlogi pokrajinskega tiska? »Centralni tisk je prenačelen, pre- malo konkretizira. Mogoče zato, ker ima za lokalne vesti premalo prosto- ra, ali pa, ker ima preslabo organizi- rano dopisniško mrežo. Ljudje bi o svojih problemih, uspehih in delu radi brali več, ker čutijo, da je to del, ki ostane za njimi. Časopis mora biti ogledalo, v kate- rem se odraža družbena dejavnost. Mogoče bi ravno zaradi tega človek lahko centralnemu časopisju očital, da je preoddaljen; pri tem odigravajo pokrajinska glasila veliko vlogo, ker niso samo informativno sredstvo, am- pak tudi krepijo pozitivna hotenja.« % Mogdie spremljate razvoj CT. Kako danes ocenjujete minulo ob- dobje? »Zal premalo poznam časopis, ker sem dobila samo nekaj številk, da bi lahko ocenjevala delo današnje re- dakcije. Kakšno naklado imate?« 18.000! »Naklada sicer ni merilo kvalitete, vendar je pokazatelj priljubljenosti. Torej je vaša sedanja naklada približ- no enaka tisti, kot smo jo imeli takrat, vendar s to razliko, da smo jo takrat vzdrževali, ne da bi jo naročniki pla- čevali.« # Mladi trde, da nimajo tolikšnih možnosti za izoblikovanje svojega lika, kot so ga imeli starejši med bor- bo in da se ne morejo zaradi objektiv- nih in subjektivnih vzrokov afirmira- ti. Kaj mislite vi o tem? »Oprostite, navedla bi vam samo primer moje hčerke, ki hodi v tretji razred gimnazije. Pri mariborskem radiu urejuje oddajo Mladi — mladim. Želela bi, da bi imela jaz takrat, ko sem bila stara toliko kot ona — to- likšno možnost, kot jo ima sedaj ono. Kot nekdanjo borko pa me moti, da v vseh večjih mladinskih akcijah pre- malo sodelujejo otroci naših najvid- nejših funkcionarjev. Zdi se mi, da bd morali ravno ti narediti za vzgojo mladine največ — so pa najmanj.« JANEZ SEVER OD ROJSTVA z DVAJSETLETMIKOM Preden smo se Slovenci po štirih letih pregnanstva vrnili iz Srbije domov, smo izpolnili posebne vprašalne pole. Naše podatke je potrebovala slovenska organizacija OF »Franca Rozmana-Staneta« v Beogradu, ki je pripravljala naš po- vratek. Takšna pola je vsebovala tudi vprašanje »Kateri poklic oz. kakšno delo želim opravljati v do- movini?« Imel sem za seboj že nad 20 let šolske službe, vendar nisem dosti premišljal, ko sem v polo zapisal »novinarski poklic«. Bil sem tedaj član uredniškega odbora »Domo- vine«, ki jo je izdajala naša orga- nizacija OF v Beogradu. Pripravil sem tudi več oddaj za Radio Beo- grad. Mnogo smo med vojno doživeli, dali smo svoj delež v zmagoviti NOB. Razbistrile so se nam oči, od prihodnosti smo pričakovali neiz- merno dosti. Mir, ki ga surovi fa- šizem ne bo nikdar več ogrožal, nam je obetal vse dobro. Videli smo nove pogoje za socialni in kul- turni dvig širokih množic. Njiho- vim koristim smo želeli služiti čim uspešneje. Meni se je zdelo, da bi se temu mogel najbolj približati v novinarskem delu, oproščenem spon, ki ga z njimi niso več davile protiljudske sile. A še pred vrnitvijo v Celje ju- nija 1945 sem prejel obvestilo, da me tam čakajo .naloge pri obnovi našega šolstva v celjskem okrožju. Vendar — kakor sem tudi že pred vojno izven šole sodeloval v na- prednem tisku, se tudi zdaj nisem izneveril takšni dejavnosti, ki me je vanjo vlekla notranja potreba, čeprav bi ta bila le amaterska. Po- sebno še zdaj, ko so nam po borbi in zmagi prekipevala močna čustva, delovni elan, volja do zagotovitve boljšega življenja v ugodnih raz- merah, ko naj bi ljudstvo in oblast ne bila več ločena ali celo naspro- tujoča si pojma. Podžigala me je tudi stara ljube- zen do Celja. Bil sem nanj z vsem bitjem predolgo navezan. Pregnan- ci smo se štiri leta nanj iz daljave ozirali, čutili njegovo zvestobo slo- venstvu, spremljali njegovo borbo, žalovali ob njegovih žrtvah. Naše trpljenje in boj sta veljala istim ciljem — srečni bodočnosti svo- bodnega Celja v bratski jugoslo- vanski skupnosti. Služiti temu Celju z besedo, izvirajočo iz vere in ljubezni do njega, to je človeku lahko dosti pomenilo. Vrnil sem se v Celje in se zgro- zil nad razvalinami, ki jih je v njem zapustil nacistični okupator. Vrnil sem se prav v dneh, ko je po osvoboditvi spomladi 1945 pričel spet izhajati slovenski list v Celju — »Nova pot«. Bil je to šele zače- tek takšnega časopisa, skromnega po formatu in obsegu. Toda bil je z veseljem sprejet v tedanjih te- žavah. Sodelovati pri naporih za dosego lepih ciljev v korist delovnega člo- veka, prikazovati mu smiselnost teh naporov — to je bil zdaj pro- gram prvega povojnega celjskega časopisa. Hkrati je bilo treba se- znanjati naše ljudi s številnimi vsakdanjimi podrobnostmi, s kate- rimi so se v tem času še z močno administrativnimi sredstvi urejala razna področja naše nove stvarno- sti in odnosov med ljudmi. Svojih dolžnosti se je dobro za- vedala urednica Lidija Potrč, prva in tedaj še pravzaprav tudi edina na tem celjskem sektorju dela. Se v partizanski uniformi, bistro raz- gledana, polna čuta odgovornosti, pogumna in ljubezniva, je znala organizirati in ustvarjati. Naš tednik si je na izkušnjah iz prakse uredil svojo vsebinsko raz- porejenost. Vedno je rad upošteval uresničljive želje in potrebe svoje- ga občinstva. Se vedno pomanjkljivo stalno povezanost občinskih in drugih or- ganov z občani Celjski tednik do- polnjuje z objektivnim poročanjem o sprejemanju in izvajanju sklepov v forumih in tudi z lastnimi suge- stijami. CT je dal marsikatero vzpodbudo k reševanju zanemarjenih kultur- nih in prosvetnih zadev. Se ostreje pa naj bi bil kritičen v stvareh na- šega gospodarstva, ki mu delajo škodo nekateri nedemokratični, ne- sposobni in pokvarjeni ljudje. Do- sledno naj stoji na strani našega poštenega delovnega človeka, ki mu tudi nesebično vloženi in uspešni napori še niso povsod pri- pomogli do zadovoljivega življenj- skega standarda. Vsa takšna po- zornost bo pospeševala učvrstitev pravih socialističnih odnosov v na- ši družbi. Z dvajsetletnim jubilantom sem že od njegovega rojstva v tovari- ški zvezi. Priobčil mi je vrsto res- nih in veselih črtic, člankov, poro- čil, »bodic«, »celjskih obrazov«, svečanih verzov, anekdot, spomi- nov idr. Stik z Jijim mi je v vese- lje tudi danes, ko so med uredniki lista kar trije moji nekdanji dijaki. (Vendar iz tega dejstva nikakor ne more slediti kakšna moja pravi- ca do protekcije pri njih. Zato se tudi meni zgodi, da mi kdo v ured- ništvu ostriže članek ali pa ga pre- pusti tiskarskemu škratu v nemote- no pašo.) Naš časopis se zaveda, da ni lah- ko zadovoljiti vse bralce hkrati, ker se ti razlikujejo v svojih oku- sih in nagnjenjih. Ve, da mu je t dolžnost njihovo zanimanje usmer- jati k čim vrednejšim stvarem. Bo- mo pa njegovih literarnih in zabav- nih strani vedno veseli, če bodo te dajale prednost zdravi snovi iz pre- teklega ali novega življenja naših ljudi, ne da bi zapirale oči pred širšim svetom. Dvajset let prizadevanj in uspe- hov v službi ljudstvu — to je pozi- tivna bilanca Celjskega tednika, kakor jo s pravico ugotavljamo da- nes. Zato so vredni čestitk njego- vi izdajatelji, podporniki, uredniki, sodelavci in činitelji. Nadaljna pot naj bi bila slav- Ijencu odprta. Na tej naj bi list po- večal število svojih strani in morda pričel izhajati celo dvakrat v ted- nu. Z notranjim izpopolnjevanjem naj bi dosegel še večje učinke. Ta- ko naj bi naše zveste delovne ljudi spremljal v še bogatejša in sreč- nejša desetletja ustvarjanja v miru in blaginji! FRAN ROS CT m STATISTIKA Nihče ne ve natančno, kako se je gibala naklada lokalnega Usta. V pr- vih letih je verjetno pričel z nekaj tisoč izvodi in se dolgo vrtel okoli 5.000 naklade. »Nova pot« je izšla s prilogami v 25. številkah; »Na delo« 26 številk; »Naše delo« samo 10 šte- vilk; prvič pod imenom »Celjski ted- nik« 139 številk; nato kot »Savinjski vestnik« 212 številk in znova kot »Celjski tednik« do danes 536 številk. Skupaj je po osvoboditvi izšlo 948 številk celjskega pokrajinskega Usta. Celjski lokalni list je izhajal v zelo različnih obsegih, včasih na štirih, včasih na dvanajstih, pa tudi na šest- najstih straneh. To se še danes dogaja: pred prazniki običajno izide na osmih straneh, ob praznikih pa na šestnaj- stih, čeprav bi radi, da bi redno izha- jal tudi na 16. straneh. Ce torej pri- bližno ocenimo, da je povprečno izha- jal na 10. straneh, pomeni to, da je v dvajsetih letih izšlo v 1 izvodu 9480 strani celjskega lista. To je prav de- bela knjiga o življenju pokrajine med Logarsko in Sotlo. Za tako knjigo pa je bilo potrebno natipkati 75.840 stra- ni, kar so opravili dopisniki in zu- nanji sodelavci. Če vzamemo, da je na strani povprečno 40 tiskanih vrstic, so časnikarji morali napisati 6,067.200 svinčenih vrstic, stavci v tiskarni pa jih postaviti. Podatki kažejo, da je v prvih dese- tih letih Celjski tednik izhajal pov- prečno v 5000, v drugem desetletju pa v 13.000 izvodih. To pomeni, da je povprečno vsaka številka izšla naj- manj v 9.000 izvodih. Vsega so torej natiskali okoli 86,320.000 časopisnih strani. Ce bi vse izvode celjskega gla- sila zložili, bi dobili skoraj 4 km vi- soko skladovnico ali točneje 3923,62 m visok stolp. Naklada tednika je iz leta v leto vztrajno rastla. 1960 je dosegla že 10.000 izvodov, današnja številka pa je izšla v 18.000 izvodih. Predvideva- mo pa, da bomo konec leta dvajset- letnico lahko počastili tudi z 20.000 naklade, zlasti še, če bomo dokončno uredili sotinanciranje lista. Kakšno vlogo v družbi pa ima celj- ski pokrajinski list? Včasih se niti ne zavedamo, kako je pomembna. Sta- tistični izračun kaže, da vsak izvod časopisa preberejo povprečno štirje ljudje. Ce je tako, prebere danes »Celjski tednik« vsaj 72.000 občanov. Ali ni to najbolj enostaven množičen sestanek, ki ga drugače vsak teden sploh ne bi bilo mogoče izvesti? Dosti- krat pozabljajo na to — zlasti v skup- ščinah in zlasti takrat, ko je potrebno odločati o sredstvih za obveščanje. anekdota NEZANIMIV DROBIZ Novinar Janez Sever je odgo-_ voren tudi za dogodke na so- dišču. Bil je pozen in je klical in- tormiranega znanca telelonično. Prosil ga je, naj mu diktira ob- sodbe zadnjega tedna. Sever piše, piše in vedno bolj slabe volje je: — Počakaj. Kaj mi ponujaš te mesečnike, nimaš nič od pet tet navzgor? Trda plat i novinarskega dela z ZADNJE SEJE IZDAJATELJSKEGA SVETA SEDASjrpFlOŽATm PERSPEKTIVE Na zadnjem posvetu predsednikov občin so znova razpravljali o zagoto- titvi sredstev za CT in sklenili, da je to potrebno zajamčiti. Izdelati smo morali poročilo o finančnem poslovanju v prvih štirih mesecih in variante o tem, kako bi lahko s skr- čenim obsegom zmanjšali stroške. Ne bo narobe, če s tem seznanimo tudi javnost. Za izdajanje CT potre- bujemo letno 81,543.160 din sredstev. Od tega smo predvideli, da dobimo z naročninami in ekonosko-propa- gandno službo 37,250.00 din sami, razliko bi morala pokriti družba s posebnimi sredstvi. Občine so doslej podpisale pogodbe za 20,546.000 din, 00 SZDL pa je nakazal 4,000.000 din. Po notranji reorganizaciji in glede na to, da nismo zvišali nakla- de, kot je bilo predvideno, smo lah- ko znižali plan na eni strani za 5,670.000 din, na drugi strani pa smo morali dodati nepredvideno pora- ščanje cen za papir in poštne uslu- ge. Papir se je letos podražil za 63 din, poštne usluge za 1 izvod časopi- sa pa od 0,80 din, kar na 3,60 din. Oboje zvišuje naše stroške za din 2,082.480. To pomeni, da smo plan iz- datkov lahko znižali samo na din 77,954.680. Tako nam za letošnje ne- moteno poslovanje manjka 16,158.680 din. Ce bi celjska občina ohranila- do celjskega pokrajinskega lista pC>do- ben odnos, kot lansko leto, bi težave bile dosti manjše; tako pa je dolo- čila za CT dejansko polovico manj sredstev, kot jih je dala lansko leto. Lani je namreč podjetje bilo opro- ščeno davka na osebni dohodek, ki se je stekal za pokrivanje stroškov »Celjskega tednika«. Ce bo celjska občinska skupščina tudi letos spre- jela enak sklep, potem se bodo fi- nančne težave pri izdajanju CT zelo omilile in ne bi bilo več težko do- končno zagotoviti nemoteno izhaja- nje časopisa. Tako negotovo stanje pa hromi tudi delo v uredništvu, kvari delovne odnose in onemogoča dolgoročnejše programiranje razvo- ja CT, kar bi bilo nujno. Izdelali smo preglede, kako bi bi- lo, če bi občinam razprodali list po straneh in skrčili obseg na 8 strani glede na sredstva, ki so trenutno za- gotovljena. Stran CT pri sedanjem obsegu 12 strani stane 6,496.223 din; če bi enostavno skrčili obseg na 8 strani, ki se zvišali stroški na eno stran na 8,641.623 din, ker ni mogo- če zmanjšati fiksnih stroškov. Ob- enem pa bi se prav gotovo zmanj- šali še lastni dohodki glede na na- ročnine in ekonomsko-propagandno službo. Ugotovili smo, da bi pri se- danjem stanju, ko je nepokritih okoli 16 milijonov, pri obsegu 8 stra- ni ostalo nepokritih še vedno din 11,337.480. Izdajateljski svet je skle- nil, da se zaradi take razlike ne iz- plača krčiti obsega CT, temveč je potrebno čimprej urediti, da bodo sredstva zagotovljena. Zanimivo pa je, da bi se pri 16 straneh stroški na eno stran spet zmanjšali na din 5,447.000. Ce občine odkupijo list po načelu »daj — dam«, pa bi si glede na pogodbe, ki so jih podpisale do- slej, zagotovile naslednji obseg stra- ni: Celje 1,07; Žalec 1; Šmarje, Mo- zirje, Laško po 0,31 in Šentjur ko- maj 0,20 strani. Občina Žalec je edi- na, ki je sledila predvidenemu klju- ču in je tudi glede na prostor zado- voljna. Celje bi si vsekakor moralo zagotoviti dosti več strani, prav ta- ko ostale občine. Naravnost smešno bi bilo, če bi hoteli uveljaviti to na- čelo za šentjursko občino, kjer ima vsaka tretja družina naš tednik, pa Izdajateljski svet na svoji zadnji seji bi jim odmerili v vsaki številki sa- mo skromen stolpec na strani. Verjetno bi bilo prav, če bi si ob- čine pogodbeno zagotovile prostor v časopisu glede na svoje potrebe in tako dejansko CT sprejele kot svojo last in svoje sredstvo za obveščanje občanov, obenem pa omogočile, da se delo uredništva utrdi in razvija brez negotovosti na čvrstem sode- lovanju z občinami. . LR ČESTITKE ZA DVAJSETLETNO VZREJO VLADO SMEH Kaj veselega, pravite? Hja, kje pa potlej naj sploh začnem? In v kakš- nih normah naj se gibljem? Res ne vem. Bilo je mnogo tega, veselega, smešnega, tragikomičnega, burka- stega, grotesknega, smešnega do solz in solzavega do smeha. Bilo je tega še in še, v teh sedemnajstih le- tih, odkar Sem se kot predmet rever- za, ki ga je podpisal takratni ured- nik »Slovenskega poročevalca« Ce- ne Krajne, pojavil kot neznana in- ventarna številka pri celjskem časo- pisu. Celjski časopis. Pravo ime za ta fenomen, ki mu je sojeno, da svojo dvajsetletnico praznuje pod petimi legalnimi imeni, pod neštetimi imeni kot nerealiziranimi proizvodi raznih anket in pod prav tako številnimi vzdevki, ki so mu jih prisodili nje- govi zvesti bralci. Mimogrede pove- dano je bila prva reorganizacijska misel vsakokratnega urednika celj- skega časopisa — sprememba imena, kot avtoritativen zunanji znak nove metle. Ce upoštevam dvajsetletnico, si ne morem kaj, da ne bi zahteve po nečem veselem povezal s iunkcional- nosljo jubilejne institucije, z nalogo obveščanja. 2al je to nemogoče, če- prav si že dolgo želim, da bi prebr- skal nad osemsto številk, ki so izšle poiskal vse liste obljube, obete, načrte in plane, ki so prek naših strani bile obetane po geslu: oblju- biti je eno, obljubo držati pa spet ^rugo. To je nekaka enotnost proti- slovij, v kateri tiči vzrok, da po na- ^ih napovedih še vedno nismo — v komunizmu. Sicer pa, kaj je v tem sploh smešnega. Naj se lotim delovnih navad? Bom, toda te so odvisne od marsičesa.' Prvič novinarji niso kakšna kasta, zato prinašajo navade iz raznih-druž- benih slojev s seboj. Drugič je usod-' ne važnosti objektivna stvarnost, ki se pri celjskem časopisu deli na trii obdobja. V prvem obdobju administrativne- ga »urejevanja«, ko se ni natanko vedelo, kdo piše, kdo bere in kdo. plača, je časopis nastajal navadno posredno. Tiskarna se takrat še ni bila navzela novotarij, kot so roki za oddajanje rokopisov, rentabilnost in podobno. To je omogočalo uredni- ku Lojzetu Jurcu, da je med končnim oblikovanjem časopisa ob pogledu na sumljivo praznino »skočil« še po nekaj člankov. Dobiti članek od kakšne avtoritativne osebnosti, ni bilo nič težje kot danes, le da so bili takrat ljudje, ki so združevali' nešteto ključnih iunkcij na svojih plečih, težje dosegljivi. Preteklo je navadno nekaj ur in v tiskarni smo- potrpežljivo čakali, zavedajoč se svojega agitpropovskega poslanstva. Tako smo prečuli noči, da bi potem zjutraj lahko vzklikali od navduše- nja, ker smo dobili z merodajnega- mesta kilometrski članek, ki je po naši, čisto subjektivni sodbi, bil da-' leč važnejši od vsega onega, kar[ smo pravkar začeli tiskati. Jovo na-' novo! Spet sem jo zavozil. Kaj je v tem' spet smešnega? Delovne navade. Burka bi bila, če bi se spomnil vseh tistih situacij v zvezi z navzočnostjo novinarjev, ki niso bili tam, kamor so jih povabili, ki so bili nekje, pa čeprav jih niso povabili, ki niso bili tam, kjer bi jih ljudje radi vi- deli kot oko in uho javnosti in ki so spet bili tam, kjer se jih niso na- dejali, ki so bili tam, kjer so nepre- stano opozarjali: to pišite, to je za javnost, to ne pišite, ker je to zaseb- no mnenje, ki ni za javnost (čeprav ne vem, ali je prav, da družbeni de- lavec uporablja idejno družbeno nadgradnjo kot vir za privatno pri- spevanje). Sicer smo pa o podobnih postopkih v sieri materialne baze tu- di pisali —■ načelno. Kaj pa ekonomska osnova? Je tu bilo kaj veselega? Pač. V tistem prvem obdobju, ki sem ga že omenil, je bilo najlažje. Račune so porav- navali »nekje zgoraj«, zato nismo imeli nikoli dolga — denarja pa tudi ne. Taki ekonomski osnovi je odgo- varjala nadgradnja, že prej omenje- no posredno urejevanje — od zgo- raj. V času Toneta Masla so nastopila leta »liberalizacije«. Zaton admini- strativne distribucije je privlekel iz pozabe — reklamo. Časopis si je priboril delno ekonomsko neodvis- nost, nakopal pa si je še en, mnogo širši vplivni element, ki se je zrcalil na naših straneh. Zdaj se je pojavil nov lenomen, ki ga prej nismo po- znali, ko še nismo imeli denarja, s katerim je bilo treba gospodariti, zlasti še, ker sva z urednikom Ma- slom zbrala kapital na kolesih (bi- ciklih) po vsem celjskem okraju. Ce se prav spominjam, smo doživeli ce- lo letno bilanco, ki je pokazala ak- tivo. Finančna politika pri našem časopisu je bila pod vplivom zuna- r}jih razmer — torej ne razmetavaj! Zavoljo varčevanja je bilo tudi ne- kaj žrtev. Menda so »celjske bodice« v listu vzele v slovo ravno v času »pravilniške linije«, ko naši srboriti rimarji niso znali razumeti, da mi ni- smo bili krivi, če za pisanje verzov še niso iznašli pravilnika, pa smo se ravnali po aritmetičnem povprečja dohodka tistih, ki niso bili vključeni v pravilnik in tistih na spodnji meji tarif... Kaj veselega? Saj res! Kje sem že ostal? Pri ekonomiki. Torej bilo je' veselih trenutkov. Recimo, kadar nam je tiskarna črtala dolg, kadar je kak dolg zastarel, kadar je bila re- dukcija toka pa nismo izšli, kadar je bilo malo papirja, pa smo izhajali na* dveh ali štirih straneh za isto ceno. Prej sem omenil, kako so usahnile »bodice«. Niso bile same na spiska odpisanih. Imeli smo več rubrik, ki smo jih korajžno začeli, pa je za-^ zvonil telefon, pa se spozabilo sodi- šče nad svobodo tiska, pa so oneme- li viri informacij, ali pa smo eno- stavno pozabili, da smo uvedli neko rubriko. Obnavljali smo jih zaradi pripisov na karticah z glavno vsebi- no »odpovedujem časopis«. Tako smo ugotovili, da ljudje najraje be- rejo kdo se je s kom poročil, kdo umrl. kakšne so v Celju cene, skrat- ka vse tisto, kar mi tako nepoprav- ljivo podcenjujemo in tiskamo v drobnem tisku. Eh, bilo je še veselih dni, tudi zdaj, ko časopis živi v obdobju pri- lagojevanja »širokim interesom množic«, ki pa so to funkcijo zaupa- le posameznikom, da odločajo o tem, ali naj Celje ima časopis, pri čemer eni zagovarjajo tradicijo, drugi pa spet, da ne. Morda zato, ker časni- karska tradicija v Celju sega v Je- retinove čase, ki pa politično (časi namreč) niso dobro zapisani v zgo- dovini. Morda imajo prav, saj ni nujno, da mora socializem vleči za sabo vsako dediščino in tradicijo preteklosti! Oprostite, vedno me zanese. Da, da. Bilo je veselih. Takrat, za primer, ko smo se poročili s tiskarno, pozne- je tudi z celjskim radiem, pa ko naj bi postali zavod in nismo postali in spet takrat, ko je bilo ugotavljeno, da je časopis bigamist in se je moral ločiti od žene mlajšega datuma — od radia. Potem smo poslali snubca, se- danjega urednika Rudija Lešnika, po širnem okraju (ki je tudi že premi- nul), da uresniči naš trden sklep, da postanemo poligamisti. Ker vem. da je ljubezen opotekljiva reč, bi me zanimalo, kako je z dotami... 2al ne vem prav nič, ker sem se med- tem spomnil, da ni nikoli nič pre- pozno in šel študirali. Spet nič smešnega. Vsi moji štirje uredniki bodo vedeli povedati, da se mi je že večkrat to pripetilo. To namreč, da sem oddal »izdelek«, ki je bil v premočrtnem nasprotja s prvotnim namenom. Sicer pa vesele in burkaste dogo- divščine pri resni instituciji, kot je časopis, niso neka povezana celota, temveč fragmenti. Zato vas prosim, dragi aktivni kolegi, oprostite! Tiste smešne sem dodal v fragmentih, pa jih raztrosite po jubilejni številki kot mašila, ki so našemu stanu pri- zadejala več preglavic kot vsi eseji in uvodniki skupaj. Jure KRAŠOVEC PABERKI IZ »NOVE POTI« • PABERKI IZ »NOVE POTI« Po osvoboditvi je Celje prvič izda- lo svoj časopis 2. junija 1945. To je bila »Nova pot«, predhodnik današ- njega »Celjskega tednika«, informacij- ski vestnik OOOF Celje. Nastal je skoraj čez noč in znajti se je bilo po- trebno čisto po »partizansko«, še da- nes pripoveduje prva urednica Lidija Potrč, takratni sekretar Okrožne pro- pagandne komisije. V napovedi bral- cem »Nove poti« je pisalo: »Da bi prebivalstvo našega okrožja informirali o vseh problemih kakor tudi o vseh tekočih dogodkih v našem, okrožju ter ga seznanjali z ukrepi in odredbami vojaških in civilno uprav- nih oblasti, je Okrožni odbor OF Celje začel izdajati lokalni časopis »Nova pot«. Kakor je namen vsega našega časopisja, da je veren odraz mišljenja našega ljudstva, tako ima tudi »Nova pot« pred seboj cilj, da podaja naše- mu prebivalstvu čim popolnejšo in ob- jektivnejšo sliko našega okrožja, Ce hočemo to doseči, bomo morali sode- lovati prav vsi. Zato naprošamo vse bralce, da nam pošiljajo iz svojih kra- jev poročila in dopise ,,. Da bi zado- voljili vse plasti našega prebivalstva: kmete in delavce in inteligenco, da bi časopis postal naš, res ljudska last, prosimo vse bralce, da nam sporoče želje o ureditvi našega lista... Le če bomo pri časopisu res vsi sodelovali, bomo dosegli tako kvaliteto, ki bo nas vse zadovoljila.!« Časopis je odraz življenja, zato gor- nja napoved lahko velja tudi danes, ko je celjski list opravil že dvajset- letno pot. Časopis nosi pečat svoje dobe in tudi »Nova pot« je izraz po- treb izpred 20 let, odraz poleta, ki ga lahko daje zmagovita revolucija. Prvi članek na prvi strani »Nove poti« se je začel z naslednjimi stavki: »V četrtek, 31, maja 1945 se je na- vsezgodaj razširila vest, da pride mar- šal Jugoslavije Josip Broz Tito v Celje. Takoj so se pričele zbirati po ulicah množice ljudi. Videl si delavce iz cin- karne, zraven njih tovariše iz tovarne ■VVesten s svojo zastavo, železničarje z godbo, ženske z zelenjem, mladino in pionirčke s cvetjem in zastavica- mi... Ko je stopil maršal Tito iz av- tomobila, je zaigrala godba in v imenu III. jugoslovanske armije je raportiral dežurni podpolkovnik. Nato ga je v imenu celjskega okrožja pozdravil sekretar tov. Gašperič Maks .,.« Danes po 20. letih bi morda marsi- kaj pozabili, če tega ne bi zapisal celj- ski lokalni list, ki pa je svojo vsebino črpal iz širokega območja od Brežic, Trbovelj do Logarske doline in Po- horja. V posebni rubriki »Ne smemo pozabiti . . .« je opisoval okupatorjeve zločine. »Ne smemo pozabiti, da je samo 23. avgusta 1941. poslala celjska gestapo iz »starega piskra« 160 Slovencev v koncentracijsko taborišče Mauthaus- en; da so celjski gestapovci obešali svoje žrtve za pete pod strop in jih ure dolgo pretepali z žilavkami; da so tudi naši domači izdajalci na najpod- lejši način mučili naše najboljše bor- ce za svobodo in da se bodo mnogi domači zločinci skušali vriniti v našo ljudsko oblast in naš narod ovirati pri njegovem obnovitvenem delu; da je po uradnih nemških podatkih šlo skozi kaznilnico v Begunjah preko 10,000 oseb, od katerih so jih nad tisoč po- morili, ostale pa odpeljali v taborišča smrti...« V sestavku »Krvavi žegnani stude- nec« piše: »Komisija za ugotavljanje zločinov pri Okrajnem odboru OF na Vran- skem je odkrila zločin nacističnih kr- vosesov, ki je terjal 62 smrtnih žrtev. Ko so Nemci vršili ofenzivo v Zgprnji Savinjski dolini, so domači izdajalci izdali nekatere partizane, ki so se skri- vali pri gorskih kmetih. Krvi željna nemška in vlasovska policija na Vran- skem je ranjene in ozebljene partiza- ne brez vsakega procesa postrelila. V gručah so jih vodili k takozvanemu »Žegnanemu studencu« pri Vranskem, jih razvrstili nekaj korakov pred se- boj in jim ukazali naj gredo proti gozdu. Nato so od zadaj streljali na- nje in potem še na tleh ležečega vsa- kega ustrelili v glavo,« Ob spominih na krvave zločine je »Nova pot« na drugi strani še bolj prikazovala delovno vnemo prebival- stva, ki je obnavljalo ruševine. Udar- niško delo je bilo ljudem v ponos, zla- sti mladina je zgrabila za lopate in krampe. »Najbolj se je v udarniškem delu izkazala mladina tekstilne tovarne »Metka« v Celju .,. Mladinska delov- na brigada okrožja Celje je s svojim udarniškim delom obnovila zapuščeno Krško polje. V delovni brigadi so za- stopani okraji: Celje-mesto, Celje-oko- lica, Šoštanj, Šmarje, Laško, Revirji in Krško ,., Prva okrožna delovna ak- cija pa ne bo zadnja, temveč šele prvi večji prispevek pri obnovitvenem de- lu in mi, mladina, obljubljamo, da bo- do Krško polje, ki je bilo po fašistih tako uničeno in opustošeno, kakor tu- di vsi ostali predeli naše dežele, v najkrajšem času obnovljeni in obde- lani,« »Otvoritev gledališke sezone! Okrožno gledališče v Celju otvori v nedeljo, 8. julija 1945 gledališko sezo- no z Borovimi »Raztrganci«, Predsta- ve se vrše v Domu ljudske prosvete (prej Narodni dom). Občinstvo opo- zarjamo, naj si nabavi pravočasno vstopnice pri dnevni blagajni. Ne za- mujajte in pripravite drobiž!« Takrat je bila stiska v dvorani, naši ljudje so bili željni lepe slovenske besede! 23, novembra zasledimo članek o prvih gostovanjih celjskega okrožnega gle- dališča. »V soboto, 24. 11. bo okrožno gledališče gostovalo z Golarjevo »Vdovo Rošlinko« v Slovenski Bistri- ci, v nedeljo v Slovenskih Konjicah, Zasedba vlog: Rošlinka — Helena Raj- hova; Manica — Marica Frecetova; Janez — Jože Tomažič; Balantač — Avgust Sedej; Gašper — Gustl Gro- belnikj T^inče — Milan Krašovec; Tončka — Anja Mačkova; harmonikar — Rado Jež. Režija: Jože Tomažič.« In še nekaj kratkih vesti iz gospo- darskih organizacij po »Novi poti«: # Delo v celjskih opekarnah je v polnem teku. Proizvodnja znaša od 30 do 45 tisoč komadov opeke dnev- no. Dne 26. junija so se delavci še po- sebno potrudili; kot udarnice dela so se pokazale tovarišice: Rezar, Cokar, Križan, Ržen in Steklič. # Za neobsejano Krško polje je šoštanjski okraj zbral 667 kg semen- ske ajde in 275 kg prosa. # V okraju Kozje kaže ljudstvo iz- redno veliko zanimanje za naše časo- pise. V nekaterih krajih se dobesedno trgajo za slovensko čtivo. # V pedagoški tečaj za pomožno učiteljstvo je 1. julija bilo sprejetih 8 gojencev in 44 gojenk iz okrajev Celje-mesto, Celje-okolica in Šmarje. Tečaj je otvorila načelnica prosvetne- ga oddelka pri OOOF Celje Liza Ve- nišnikova, spregovorila sta tudi po- slanec mJnistrstva prosvete Bogomil Gerlanc in okrožni šolski nadzornik Fran Roš. % Celjani udarniško obnavljajo me- sto. Doktorji, inženirji in uradniki so se pridružili delavcem in mladini. Cla- oi okrajnega odbora OF so se pod vodstvom tov. Lenke porazdelili med ostale in krepko pomagali. V soboto so pregledali delo: najboljša je bila druga četrt. 9 Prvo zasedanje okrajne narodno osvobodilne skupščine Celje-mesto je bilo 12. avgusta 1945. V izvršni odbor so bili izvoljeni: predsednik Vladimir Močnik, podpredsednik Emilija Gab- rovec, tajnik Kamnikar Hinko, odbor- niki: Rudi Cilenšek, Simon Lešek, An- ton Dobrotinšek, ing. Janko Strukl, Drago Komerički in Melhijor Jošt. Pred 20. leti je »Nova pot« zaorala temelje »Celjskemu tedniku«. List se je v dveh de- setletjih razvijal vztrajno, zdaj v boljših zdaj težjih razmerah. Vedno pa je bil ljudstvu po- treben. Samo dva meseca ga nekoč ni bilo v ietu 1945, pa je moral spet iziti. Nekaj ted- nov je minilo, odkar je izšla zadnja številka »Nove poti«, so potem zapisali. Bilo je već razlogov, da smo prenehali z izdajanjem na- šega lokalnega časopisa. Vendar pa vsi ti raz- logi niso tako močni, da bi odtehtali živo po- trebo po Ustu, ki bi se predvsem bavil z na- šimi okrožnimi razmerami in problemi. Šele ko smo časopis ustavili, smo videli, kako tes- no je bila »Nova pot« povezana z Ijudskuni množicami. Cel kup dopisov, vprašanj in pri- tožb smo v tem času prejeli. z vseh koncev našega okrožja prihajajo dopisi, na podlagi katerih smo se odločili, da znova oživimo ča- sopis, ki pa naj ne bo le registrator važne j- ših dogodkov, ampak predvsem usmerjevalec vsega političnega, gospodarskega, javnega in prosvetnega dela celjskega okrožja ... Z »No- vo potjo« na pot do končne zmage! Tako celj- ski list ni mogel usahniti, čeprav je že dosti- krat brodil po težavah in še danes ne more brezskrbno naprej. V prvih desetih letih je petkrat spreminjal ime. Šele zdaj smo to do- končno ugotovili, ker nam je s podatki po- stregel prof. Novak, upravnik Studijske knjiž- Ttice, ki edina hrani gradivo celjskega lista, »Nova pot« je izhajala od 2, junija do 3. de- cembra 1945, pod Imenom »Na delo« od 13. aprila do 5. oktobra 1946, kot »Naše delo« od 12. oktobra do 24. decembra 1946. Z novim letom 1948 je list prvič dobil sedanji naslov »Celjski tednik«, toda 11. novembra 1950 so naslov spremenili v širši »Savinjski vestnik« in šele 1955 je znova prevzel ime domačega mesta »Celjski tednik«, pod katerim je kot glasilo Socialistične zveze dočakal svojo dvaj- setletnico rojstva. Prepričani smo, če bi da- nes list prenehal, da bi se ljudje prav tako zavzeli za njegov obstoj, kot so se takrat, ko je samo za nekaj časa izostal. Pokrajinski list odseva življenje določenega zaključnega pod- ročja in svoj čas; na straneh celjskega lista, pa naj je nosil takšno ali drugačno ime, diha življenje celjske pokrajine in sosednjih ob- močij, kot diha iz »Nove poti« dinamičen čas prvega leta v svobodi. »Celjski tednik« prera- šča občinske meje in upajmo, da bo živa vez med občani pokrajine, ki so si nekoč tako živo želeli glasilo celjskega okrožja. L. R, Tisk Je najmočnejše obveščevalno in propa- gandno sredstvo; ne imenujemo ga zastonj sed- ma velesila. Tega se je dobro zavedala Partija, ko je bila v ilegali, še bolj Osvobodilna fronta'v drugi svetovni vojni. Partizanski tisk je imel v borbi proti okupa- torju svoje temelje v ilegalnem partijskem tisku, Id je imel ogromne izkušnje. Te izkušnje je izred- no^ spretno uporabil partizanski tisk. Kakor je bil ilegalni tisk udarna pest Partije, tako je bil partizanski tisk najmočnejše orožje Osvobodil- ne fronte v neenaki borbi z okupatorjem. 1934 Prva znana ilegalna partijska teh- nika na terenih bivšega celjskega okraja je bila pri Kuniki Kotnik nad Grajsko vasjo v Savinjski doli- ni. Ker je bil teren posebno ugoden v Preboldu, kjer je bila tekstilna tovarna, je bila partijska celica močna. Sprejeli so sklep, da ustano- ve partijsko tehniko. Pisalni stroj s širokim valjem jim je 1. 1934 pri- skrbel Lojze Hockraut, ki ga je iz Trbovelj prinesel preko Mrzlice v Prebold. Anton Kotnik, ki je bil glavni organizator tehnike, je pričel z delom. V tem času so se pričele aretacije partijcev po vsej Savinjski dohni. Med prvimi je bil aretiran tudi Anton Kotnik in komaj pričeto delo je prenehalo. Stroj so zakopali na Kotnikovem posestvu. Izkopan je bil šele po osvoboditvi. Sedaj se nahaja v Muzeju revolucije. 1938-1939 Ko so komunisti-robijaši Franjo Vrunč, Milan Apih in France Hribar prišli iz zaporov v Sremski Mitrovi- ci, so se naselili v Joštovem mlinu v Medlogu pri Celju, kjer so z nekaj starimi tkalnimi stoji ustanovili »rdečo tkalnico«. Tu je bilo tudi sre- dišče partijskega dela za Celjane in okolico. Ustanovili so partijsko teji- niko, ki jo je vodil France Hribar, Tehnika je bila v njegovem stano- vanju v Mimikovi hiši v Medlogu. Ta tehnika je bila nekako nadalje- vanje ilegalne partijske tehnike, ki je bila 1. 1938 pri Hribarjevi mami Neži v Šentlovrancu, Medloška teh- nika je pričela z delom maja 1939. Služila je predvsem za paraliziranje izredno močne Hitlerjeve propagan- de. Izdelala je kakih 10 letakov s protihitlerjevsko vsebino. Naklada je bila 2000—3000 izvodov vsakega letaka. Središče razpečavanja teh letakov je bila Zabukovica, Šoštanj, Prebold, štore in Šentjur, 1940 Ko je tehnika v Medlogu preneha- la, so ustanovili tehniko pri Plaska- nu v Šentrupretu v Savinjski dolini, ki jo je vodil dr. Dušan Kraigher, ki je 1. 1940 skupaj s Slavkom Šlan- drom odšel v ilegalo, da sta se tako izognila aretaciji. V letu 1938 je pričela delovati tudi ciklostilna tehnika okrožnega komi- teja KPS v Celju, ki jo je vodil Mi- lan Boršič. Tehnika je bila na pod- strešju Boršičeve hiše v Vrbnem pri Šentjurju. Razmoževali so ilegal- ne letake, Komunistični manifest in podobno. Tehnika je delovala do 1940. leta. 1941 Zanimivo je tudi, da je bil v Ce- lju spomladi 1940 v delavnici, ki sta jo imela Skvarča in Sarajkič, izde- lan prvi tiskarski stroj za Partijo. Načrte zanj je izdelal Milan Apih. Ko je stroj preizkusil dr, Kraigher pri Dobrotinšku v Šentjurju, ga je Milan Boršič odpeljal na javko v Jezici pri Ljubljani. Od tu je bil od- peljan v Tacen in nato v Sadinjo vas, kjer so 1941 tiskali ilegalno »Ljudsko pravico«. Prvo znano ilegalno tehniko, ki je nastala po okupaciji, lahko imenu- jemo Skvarčevo tehniko, ki jo je imel Janko Skvarča na podstrešju tovarne voLnenih odej v Škof ji vasi. Ko je bila ustanovljena Celjska če- ta, je tehnika prenehala z delom, ker je Janko Skvarča odšel v partizane. V Jezercah pri Šentjurju je bila tehnika pri Joštovih, ki jo lahko imenujemo nadaljevanje Skvarčeve tehnike. Po izdaji pri Joštovih je prenehala z delom. V tem času so bile na naših tere- nih še ilegalne tehnike: tehnika v Božičevi trgovini v Stanetovi ulici, tehnika pri Frecetovih, Cesta na Do- brovo, tehnika pri Jagriču, Cesta na grad. To tehniko so imenovali tudi Igorjeva tehnika, po njenem organi- zatorju. Z izdajo koncem oktobra 1941 so vse te tehnike prenehale. V Spodnji Savinjski dolini je de- lala tehnika na Cukalovem kozolcu v Ojstriški vasi. Nadaljevanje te teh- nike je bila Šprajčeva tehnika, ki je delovala do Šprajčeve smrti na Bre- žiškem pohodu. Nad Rimskimi To- plicami je delala tehnika piedicinca Jožeta Tovornika, ki so ga zajeli Nemci med trosilno akcijo v Zabu- kovici avgusta 1941. V Gornji Sa- vinjski dolini so ob koncu oktobra osnovali tehniko pri Miklavčevih v Mozirju. Ustanovili so jo mozirski aktivisti. Delala je do decembra 1941, 1942 Zarodek prve tehnike na Kozjan- skem pada v pomlad 1942. Ta prva tehnika se je imenovala Dušanova tehnika. Delala je pri Grabenski ma- mi v Podpeči pri Šentvidu, kasneje se je preselila na Bohor. Iz te teh- nike se je razvila tehnika Aškerc. Na Kozjanskem so bile kasneje še tehnike Matija Gubec, Teko, Preše- ren in Kozje. 1942-1943 Med pomembnejšimi tehnikami sta na našem terenu posebno dve tehniki: Robida in Cankar. V Spodnji Savinjski dolini so je- seni 1942 ustanovili nad Grajsko va- sjo tehniko Robida, ki jo je vodil Anton Kotnik. Izdajala je Radijski vestnik v 1200 izvodih. 1943 so tiska- li že brošure in razne propagandne letake in ponatise centralnih listov, ki so v tem času zelo neredno pri- hajali na Štajersko. Ta tehnika je zalagala s tiskom Savinjsko dolino in deloma tudi revirje. 1944 Za časa osvoboditve Gornje Sa- vinjske dohne poleti 1944 se je ta, kakor tudi večina ostalih tehnik pre- selila na osvobojeno ozemlje na Ljubno. Po ponovnem vdoru Nem- cev se je tehnika Robida zopet pre- selila v hribe nad Grajsko vasjo, kjer je delovala do osvoboditve. Skoraj v istem času kakor tehni- ka Robida so na pobudo pokrajin- skega odbora za severno Slovenijo ustanovili tehniko Cankar v hribih pri Šmiklavžu pri Preboldu. To je bila prva večja tehnika na naših te- renih, ki je bila v tem času tudi glavna štajerska tehnika. Prvi teh- nik je bil Rado Zakonjšek-Cankar, pomagal pa mu je pokojni Franc Hribar iz Prebolda. V letu 1944 je postal Zakonišek pokrajinski teh- nik, njegova naloga je bila organiza- cija vseh štajerskih tehnik. Tehniko Cankar ie zalagal z vsem potrebnim materialom »Nabavni sektor Nestl« na Šmohoriu, ki ga je vodil Nestl Žgank. Tudi tehnika Cankar se je ob. osvoboditvi preselila v Gornjo Savinisko dolino. Izdajala je Novi čas. Borbeno Slovensko, Radio po- ročila, Pregled dogodkov in razne letake in parole. Ta tehnika je na- tisnila tudi sliko maršala Tita. Na naših terenih je delovalo za časa okupacije nad 30 ciklostiJnih tehnik. Osvoboditev Gornje Savinjske do- line in Kozjanskega leta 1944 je za razvoj partizanskega tiska izredno pomembna. Na osvobojeno ozemlje se je preselila večina tehnik, kjer so lahko nemoteno vršile svoje po- slanstvo. Vse te tehnike so vodili po- litični forumi in vojaške edinice. Za časa osvoboditve Gornje Sa- vinjske doline so se tja preselile tudi partizanske tiskarne. Koordini- rano delo partizanskih tiskarn je usmerjal grafični oddelek za Gorenj- sko. Štajersko in Koroško, ki ga je vodil Gojmir Melik. V Gornjo Savinjsko dolino so ko- nec septembra 1944 pripeljali iz Mo- ravske tiskarski stroj znamke »Vik- torija«, ki so ga dobili v tiskarni Weit na Viru pri Domžalah. Kmalu nato pa so pripeljali iz partizanske tiskarne na Javorščici v Moravski dolini še dva stroja. To prvo tiskar- no, ki so jo imenovali »Krim« s ši- fro »4-M«, so postavili v vasici Brdo nad Šmartnim ob Dreti. Oktobra 1944 se je zaradi konspirativnosti preselila k Enciju v Mačkov kot pri Novi Štifti. V tej tiskarni so tiskali »Ljudsko pravico«, »Kmečki glas« in brošuro »Sovjetska žena v veliki osvobodilni vojni«. Poleg tega je iz- delala ta tiskarna še okrog 60.000 izvodov raznth tiskovin. J Skoraj istočasno kot tiskarrw »Krim« je pričela z delom »PodruŽ' niča partizanske tiskarne«, ki je ime- la šifro »8-M«. Tu so tiskali »Slovenj ski poročevalec« in okrog 80.000 vodov najrazličnejših tiskovin. Ta tiskarna je bila pri posestnik^ Kranjcu v Bočni. Po vdoru NemceV v Zadrečko dolino konec oktobra tiskarna prenehala z delom. Osebj je odšlo na Dolenjsko. Konec oktobra 1944 je prišla ' Kamniške Bistrice še tiskarna »Pr vica« s šifro »7-A«. Naselila se je p kmetu Jelšniku v Lenartu pod Lep natko. Tu so tiskali »Slovenski pof čevalec« in brošuro »Pravljica o o vobodilni fronti«. Ta tiskarna je lala do pričetka nemške ofenzive 0^ osvobojeno ozemlje decembra 1941 STANE TERCAK Dosedanji uredniki našega tednika RADO ZAKONJŠEK Celjski časopis je običajno z vsa- kim novim urednikom menjal tudi svoje ime. In tako se je torej zgodi- lo, da se je s prihodom savinjskega rojaka Rada Zakonjška preimeno- val v časopis »Na delo«. Bil je ne- umoren. Očala so suhljatemu in dol- gonogemu uredniku, ki je prizadev- no tekal z gradbišča na gradbišče in zbiral podatke o prostovoljnih urah celjskih meščanov pri obnovi me- sta, dajala videz sentimentalnosti. Žal Rado ni v pravem času začel izdajati kuharskih receptov in na- svetov, kajti z njimi bi časopis »Na delo« vsekakor zrasel v očeh savinj- skih gospodinj. (Pripominjamo, da je kasneje to popravil z izdajo knji- ge). Že po dobrem letu je odšel iz Ce- lja in celjski časopis je prvič in zad- njič doslej zašel v obdobje daljšega molka. Kolikor vemo, je Rado Za- konjšek kasneje bil nekaj časa ured nik »Večera«, zatem pa se je sloven- ski javnosti predstavljal pri »Tova- rišu«. In pred desetimi ali enajstimi leti se je skupaj s tremi tovariši predstavil slovenski javnosti kot pi- satelj. Kdorkoli prebira partizansko prozo, ga pozna kot soavtorja knji- ge »In minula so leta«. In potem za dolga leta ne vemo, kje vse je bil. Letos se je pojavil na našem področju kot kandidat za re- publiškega poslanca in zvedeli smo, da je zaposlen v »Ljudski pravici« v Ljubljani. LOJZE JURC 1948. leta se je prvič rodil »Celjski tednik« in sicer na pobudo novega urednika Lojzeta Jurca, ki je takrat prijadral v Celje. In kot da je Lojze prinesel v Celje vse veliko — bil je atletske postave in preresen ali pre- vesel; naslovi so postali z njegovim prihodom nekako veliki in dolgi. Celjski aktivisti ga imajo še danes v spominu — kamorkoli je privihral, kajti mudilo se mu je vedno — je pritiskal na aktiviste in tudi s komi- tejem je porožlal, če ni kdo kaj na- kracal. Začuda pa je Celjski tednik s prihodom Lojzeta obubožal z ilu- stracijami, čeprav je Jure poklicno zvezan s fotoaparatom. In tako je dve leti Jure zbiral član- ke, kajti sam je raje urejal, kot pi- sal. In ko so ga zasnubili v Ljublja- ni, se je preselil k ljubljanskemu radiu; toda nenadoma ga je znova zamikal njegov poklicni konjiček in dolga leta nam je v »Ljudski pravi- ci« s-fotoaparatom beležil slovenske novosti. Toda objektiv in svetlomer bržčas res še nimata prave cene v slovenski sedmi sili, kajti Jure je ne- nadoma spoznal, da ga bolj potrebu- jejo pri Zavodu za napredek gospo- darstva, kjer ima snematelj delov- nih procesov in varnosti dela večjo ceno. Krivični pa bi bili, če bi pozabili povedati, da je Celjski tednik pod Jurcevo »vlado« prejel pohvalo in nagrado. BRANKO GOMBAČ Ne spomnim se točno, koliko časa sem bil na mestu urednika celjske- ga časnika. Vem samo to, da sem bol.) slabo opravil svo.i posel, zato ker sem se premalo spoznal na kme- tijstvo in živinorejo. »-Forsiral«, ka- kor temu pravi.jo, sem samo kulturo. Takrat, v jeseni 1949 smo se gleda- liščniki borili predvsem za to, da bi imeli svoje poklicno gledališče. Ča- sopis pod mojim vodstvom nam je bil seveda v veliko pomoč. Objavil sem zgodovino celjskega gledališča po vojni, ko si je Milan Skrbinšek zastavil nalogo organizirati poklicno gledališče v Celju. Pričeli smo široko javno diskusijo o novi celjski lite- rarni reviji, o bodočem poklicnem gledališču itd. Vse to je bilo preveč (še za dandana.šnje dni — op. ur.)! Naročniki so se pričeli pritoževati, da je preveč kulturnih razglabljanj, premalo pa člankov z drugih podro- čij družbenega življenja. Urednik ni opravil izpita zadovoljivo, povezal je culo in se odpravil za stalno tja, ka- mor ga je vleklo srce — v gledališče. Moj izlet v uredništvo Savinjskega vcstnika je bil kljub porazu zani- miva epizoda v mojem življenju, in jasno potrdilo, da res nisem sposo- ben za kaj drugega kakor za — gle- dališkega komedijanta. P. S. Ne samo komedijant, saj je v komedijah nastopal bolj malo, am- pak predvsem režiser, ki se ni uve- ljavil samo doma, pač pa tudi v Trstu in na Poljskem. Bil je gotovo edini urednik, ki mu je malone uspe- lo napraviti iz Savinjskega vestnika biografski leksikon. TONE MASLO Celjski tednik je v petnajstih le- ti, kar si ga urejeval, prav gotovo -rešel nekaj kritičnih obdobij. Ka- -^ra misliš, so bila najbolj težka?« ♦Ko sem prišel k »Celjskemu ted- tku«, sem tam že našel Jureta Kra- jvca. Čeprav je časopis takrat iz- ;ajal v manjšem obsegu in je bilo adi delo drugačno, menim, da je iilo to najtežje obdobje Celjskega ddnika. Časopis je takrat izhajal a dveh, oziroma na štirih straneh i v nakladi 6000 izvodov. Tednik pa ; je znašel v težkem položaju še ikrat. To je bilo takrat, ko sta re- ablika in zveza ukinili bonitete ča- ^pLsnim podjetjem.« In kaj meniš o položaju, v kate- n je Celjski tednik zdaj?« »Prav gotovo je žalostno, da se tednik prav ob dvajsetletnici svo- jega izhajanja bori s tolikšnimi fi- nančnimi težavami. To je razumlji- vo tudi zaradi tega, ker toHko pou- darjamo vehko vlogo informiranja in pojmujemo list tudi kot tribuno, s pomočjo katere lahko občan vpli- va na samoupravni mehanizem. Teo- rija in praksa pa se včasih razhaja- ta.« »Nekateri menijo, da ne bi bilo preveliko škode, če bi Celjski tednik ukinili. Kaj praviš ti o temi?« »To so neodgovorne govorice. Me- nim, da celjsko območje takega kul- turnega škandala ne bi smelo dovo- liti.« »Kako pa se ti počutiš — zdaj, ko srečuješ Abrahama?« »HM, jaa, je hu ...« Vso srečo in še veliko let zdravja in uspešnega dela, tovariš Maslo! JURE KRAŠOVEC Naš Jurčok, ki je bil včasih tudi Jur, je bil edini povojni urednik celjskega časopisa, ki je kar dvakrat uzdil pokrajinsko sedmo silo. Prve nauke o novinarstvu je pribosope- til na osnovni šoli v Laškem, potem pa je z večjo žlico zajemal znanje na celjski gimnaziji, dokler ga niso odvlekli v Nemčijo na prisilno de- lo. Ni pa bil eden tistih, ki bi zdel tam, kamor ga daš, in nedolgo zatem je pobegnil domov in v partizane. Bil je\urir in to hraber kurir. To- da novinarska žilica mu ni dala mi- ru in kaj kmalu ga srečamo kot so- delavca bataljonskih in brigadnih biltenov. Bil je ravno tistih let, da je up i formo obdržal še po vojni in to v Titovi gardi, kjer je tudi vrtel pero v biltenu II. bataljona gardne brigade. Pa ne le pero, tudi jezik mu je tekel in ko je odložil SMB (sivoma- slinasto bojo), se je uveljavljal na družbenem področju. In ko se je mladina odločila, da bo s svojim de- lom pomagala pri obnovi domovine, je med njo tudi Jur; od prvega dne na progi Brčko—Banoviči, do zadr njega dne na progi Šamac—Saraje- vo. Tjakaj je odšel kot dopisnik Slovenskega poročevalca in je kot pomočnik kulturnega urednika so- deloval v uredništvu »Borba na omladinskoj pruzi«. Pred sedemnajstimi leti pa se je oženil s Celjskim tednikom. Od Po- ročevalca so ga poslali kot novinar- sko pomoč v Celje. Ko je odšel odgovorni urednik Jure, je Jure mesec dni krojil vse- bino. Zatem pa je po dolgem deset- letnem »peresanju« znova prijel vo- lan v roke novembra 1963. leta in ga vodil vse do svoje ponovne odločitve za študij. Prvi predsednik izdajateljskega sveta Prvega predsednika izdajateljskega sveta, Staneta Sotlarja lahko najdete v štorski železarni, kjer je vodja splosnccffi sektorja. Tam sva se tudi pomenkovala <\ delu izdajateljskega sveta, prvega družbenega organa, ki je bil imenovan ob ustanovitvi časo- pisnega podjetja »Celjski tisk«. »Dolžnost predsednika izdajatelj- skega Sveta sem prevzel kot predsed- nik uredniškega odbora Celjskega ted- nika. To je bil namreč organ, ki je vodil politiko lista vse dotlej, dokler ni prišlo do združitve celjske tiskarne in tfcdnika. Izdajateljski svet je kas- neje urejeval tudi finančno plat delo- vanja časopisa. No, s tem so bile ved- no težave. V času mojega »predsedo- vanja« je prišlo tudi do dveh po- membnih združitev — do združitve tiskarne in tednika in do priključitve celjskega radia.« »Zanimivo bi bilo torej vedeti, kaj menite o kasnejši ločitvi »Celjskega tiska« in radia?« »Mislim, da nobena cepitev sil ni smotrna, pa naj bo to na katerem koli področju.« »Mislite, da je na območju, na ka- terem »Celjski tednik« deluje, potre- ben tedenski časopis?« »Prav gotovo! Dnevniki, ki so v ylavnf;m republiškega pomena, bralcu tega, kar mu nudi tednik, ne morejo dati. Da je obstoj »Celjskega tednika« nujen, pove tudi število naročnikov, ki ni majhno. Bralci imajo list radi in njihovo mnenje moramo spoštovati.« I. B. 20 let Celjskega tednika Te dni praznuje kolektiv celj- skega tiska dvojni jubilej. Dvaj- seto obletnico zmage nad okupa- torjem in dvajseto obletnico iz- dajanja Celjskega tednika. Hitro sta minili dve desetletji. V izgradnjo socializma se je vključila že mladina, rojena po osvoboditvi, ki ve, s čim smo le- ta 1945 začeli in koliko težav je na poti do danes bilo le iz pripo- vedovanja živih prič in iz zgodo- vine. Okrog nas so bile leta 1945 ruševine, a v naših srcih dovolj volje, da do kraja izvršinm v na- rodno osvobodilni vojni začeto socialistično ■. revolucijo. Na tej težki, a zmagoviti poti nas je zve- sto spremljal Celjski tednik, glas- nik ljudskih teženj, kažipot nove poti in niobilizator za napredne ideje in akcije. Dne 2. junija letos je minilo 20 let, ko je na pobudo takratnega Okrožnega odbora Osvobodilne fronte Celje izšla prva številka, ki je nosila za tiste čase'•značilni naslov »Nova pot«. V dvajsetih letih je časopis petkrat spreme- nil .svoje ime, menjali so se usta- novitelji, uredniki in sodelavci,'le ^no je bilo časopisu svojstveno in stalno — stalno se je večal, ta- ko po obsegu in po izvodih, ne- prestano je izboljševal vsebino in ^'edno več je bilo tistih, ki so z ^■onimanjem in veseljem segali njem. Da je Celjski tednik svojo vlo- go uspešno opravljal, nam doka- zuje poleg drugega tudi to, da je bil ob svoji desetletnici obstoja leta 1955 od Glavnega odbora SZDL v Ljubljani ocenjen kot najboljši pokrajinski list v Slo- veniji. Nemogoče si je predstavljati, da bi v preteklosti na teritoriju celjskega okraja ne imeli časopi- sa Celjski tednik. Saj je bilo to poglavitno glasilo, ki je sproti obveščalo prebivalce o dejavno- sti družbeno političnih skupnosti in družbenih organizacij tega področja ter obratno te forume o hotenju občanov in o njihovih problemih. Če problem Celjskega tednika v preteklosti tako ocenimo, je njegov pomen v prihodnje še to- liko večji. Družbeno upravljanje je danes postalo neločljiva ustav- na pravica, ki se je vsak občan vedno bolj zaveda. Zaveda pa se tudi tega, da je družbeno uprav- ljanje le gola fraza, če občan ni točno in hitro obveščen o vseh problemih, ki so za njega po- membni. Za našo družbeno ure- ditev, v kateri želimo doseči čim širše in zavestno sodelovanje ljudstva pri odločanju, je obve- ščanje torej zelo važno. Seveda pa ne smemo pri tem imeti v mi- slih le obveščanje od zgoraj na- vzdol — se pravi sporočanje kaj so npr. samoupravni organi druž- beno političnih skupnosti, delov- nih organJzacij itd. sklenili. Če trdimo, da so samoupravni orga- ni izvrševalci volje delovnih lju- di, potem je nujno, da so ti s ho- tenji delovnih ljudi seznanjeni. To pa zahteva tudi obveščanje v nasprotni smeri, ne samo od vzgoraj navzdol, ampak tudi od spodaj navzgor. Prav za samo- upravljanje je značilno, da zahte- va obojestransko obveščanje. Čim več bodo občani vedeli, tem bolj jih ho zanimalo, a tudi ten^ bolj aktivno bodo v samoupravljanju sodelovi. Vstava SFRJ zaradi pomemb- nosti obveščanja za samouprav- ljanje v posebnem členu določa, da je pravica slehernega občana, da je obveščen o sklepih pred- stavniških organov in tudi o skle- pih organov v organizacijah, kjer je zaposlen. Prav tako je njegova pravica, da daje kritične pripom- be in predloge. Podobna (\oločila vsebujejo tudi statuti občin in delovnih organizacij. Za realizacijo teh ustavnih do- ločil je eden od najbolj uspešnih sredstev časopis. Ker Celjski tednik — kakor tu- di časopisje v celoti — še ni uve- ljavil ekonomskih cen, je vpraša- nje, kdo naj krije razliko v ceni pri njegovem financiranju. Prav gotovo so tu poklicane v prvi vr- sti občine, ki so najširše samo-^ upravne enote, katerim Celjski tednik služi kot element samo- upravljanja in njegovega utrjeva- nja. Do nedavnega, ko je bil Celjski tednik še glasilo Okrajnega odbo- ru SZDL Celje, s financiranjem ni bilo težav. Ko pa je ta prene- hal obstajati je priporočal, da prevzamejo ustanoviteljske pra- vice in skrb za financiranje obči- ne bivšega celjskega okraja, brez zasavskih občin. (Te so soustano- viteljice Dolenjskega lista). Ra zen občine Velenje, ki je ustano- vila svoj časopis in občine Slo- venske Konjice, ki tudi trdi, da jim zadošča drugo časopisje, so .soustanoviteljice Celjskega ted- nika vse ostale občine bivšega celjskega okraja. Žal pa sta se le dve obvezali v celoti prispevati denarni znesek, ki odpade nanje; medtem ko so se ostale obvezale pokriti le del predvidenega zne- ska. Znane so nam finančne teža- ve, s katerimi se borijo nekatere občinske skupščine, toda te teža. ve ne bi smele otežkočati normal- no delo Celjskega tednika, ki ima sedaj, ko stopa v tretje desetlet- je, pred seboj še važnejšo druž- beno vlogo. Slavko Verdel GOSPODARSKA RUBRIKA J02E KLAlSiCNlK ■*^od hodiš zadnje dni?, — me je povpra- šal direktor sodobne kavarne. — Veš, zadnjič S) nas pripravil ob užitek. Tisti direktor, o čigar strojih si pisal, te je iskal. In dodal je tiho, na uho. — Roko je tiščal v žepu. Si misliš, kaj je držal? — Utrujeno sem se nasmehnil, čeprav me je spreletelo. Pač spada k mojemu kruhu, sem si dejal in odšel domov. Bil bi to lep večer v krogu družine, če ne bi . . . Ob sedmih je pozvonilo. Telegram. — Ob osmih sestanek tam in tam. Pridejo pomemb- ni tovariši. — 2e uvodoma so me opozorili, da ni za jav- nost. Bil sem med samimi direktorji in ne- kaj drugih je prišlo naokrog; šlo pa je za di- rektorje. — Tako in tako. Če samoupravni organi na- menijo direktorju darilo (hišo, avto ali kaj podobnega) in je ta direktor vrsto let bil tvoren, potem je to pač dopustno. Torej, do- pustno, toda ni za javnost. Baje je sedaj dru- gače- — Drugega dne sem bil na okrajnem sindika- tu. — Tovariši, to nikamor ne vodi, da ima- jo delovni ljudje osebne dohodke pod 25 tisoč dinarjev. — Gre za enotno akcijo! Akcija je stekla. V časopisju, v podjetjih, vse je lepo teklo, le pri storilnosti se je ne- kam zataknilo. In ko si prišel naokrog in se zapletel z direktorjem v pogovor, je letelo po tebi: — Pišeš že, pišeš o storilnosti, toda saj sam vidiš, da vse to pomeni le manjše sklade in zapik. Sicer pa je vse to bilo za javnost. — In resnicoljubnost — nak, spolzek je ta led in vse preveč bumeranškega je v njej. Neka- teri celo pravijo, da resnicoljubnost ni taktič- na, kajti življenje družbe ima vendarle svoje kodekse, ob katerih novinar pač ni »grani- čar«. Sicer pa sem se spomnil nedavne seje, na kateri smo glasovali o osebnih dohodkih do- ločenih ljudi. Tako strpno je potekalo vse. Ln član odbora je predlagal 170 tisoč za pr- vega in 140 za drugega. Predsednik je ganjeno zmajeval ter pripom- nil, da bi v podjetju imel toliko ali celo več, toda da se mi' zdi le preveč. In ker je bil zelo dosleden, smo z obžalovanjem izglasova- li 160 tisoč za prvega in 125 za drugega. Nekaj dni zatem pa je krajevna skupnost sklicala sestanek in udeležba je bila piškava. In tisti, ki tehta 160 tisoč (dinarjev seveda), je v ostrem tonu povedal, da ljudje najbrž le predobro živijo in jih zato nikakor ne za- nimajo njihovi problemi. Ta logika me je pokosila. Občutek sem imel, da bi moral vztrajati, da se njegova plača izenači s tisto, ki bi jo imel v podjetju?! Pa ti enkrat zajadrava s sotrpinom v neko tovarno, kjer so med delom imeli sestanek. Nekaj je bilo narobe. In kaj vse so pripove- dovali! No, čez čas pa sva izvedela, da sva na silo vdrla v tisto tovarno in da sva s po- klicno izvežbanostjo poiskala znane nergače. In užaljena sva bila in hotela tožiti. Toda, prijatelji so naju pomirili. Kajti jasno je, da je novinar zato tukaj, da ga tožimo, če ga polomi, in ne zato, da bi tožil. Torej? Pred tedni mi je urednik nardčil, naj po- iščem domače zanimivosti. Bilo jih je mno- go, le ko mi je kolega svetoval, naj poiščem podjetje, kjer si uprava ni vzela samouprav- ljanja v zakup, sem slabo naletel, kajti . . . No, raje vam bom povedal, da stanujem v mestu, kjer so investicije pojem. Le zadnja leta jih že leta čakamo. In verjemite, to da- je impulz nestrpnosti, še posebej, če v teh prilikah ne nosiš črnih očal. Marsikateri so- meščan mi potoži, da si v njihovem podjet- ju že petnajst let deli funkcije samoupravnih organov pet tovarišev. Nisem uspel prepri- čati godrnjavcev, da jim pač gre zaupati. In ker vem, da smo pred novo investicijsko nestrpnostjo, ki ume včasih biti evropski VVEST brez VVILDA, bom pač zaprosil za orožni list, saj sem vendar družbeno politični delavec — mar ne! JOŽE KLANCNIK GLAVNI UREDNIK RUDI LEŠNIK ODGOVORNI UREDNIK DRAGO HRIBAR UPRAVA: DANICA FRECE, KAZIMIR MERMOLJA, JOŽE STROPNIK, DŽELA PERC IN IMANJA FONDA. (OSNUTEK PRIREJEN ZA SPECIFIČNO RABO) Živim od tistega, kar slednji dan vsaj dvajset konferenc prinese, kar posreduje forum in organ oziroma kak diskutant iznese. A to ni jajce! — Problematika, ki le podoben, trši ima oklep, ki pa sicer je tudi zaokrožena v zaključke ali kakšen sklep... Ce kdaj se zamaši mi sluhovod, če torej nimam dobrega posluha in še prisluha, če kak proizvod preveč osebnega je duha; če v čem zastopam kritično stališče, ki je nasprotno linijskemu prav in jo s peresom mahnem na bojišče brez ščitne maske, razoglav — za takšne sorte eksemplarje poznamo kratke seminarje. Kočljivo! Kajti v takšni bitki novinar vedno doživi poraz, mu v bučo namreč prilete očitki v obliki grčavih in topih fraz: nekonstruktivno in neobjektivno, dezinformacije... (Retrospektivno). Drugače brusim si podplate; družine svoje skoraj ne poznam, poslušam vse mogoče referate s področij, s polj ,od tu in tam... Vprašanje moje eksistence ni kritično in vse dotlej ne bo, dokler bodo na svetu konference, sestanki, seje in še drugih sto oblik družbenega življenja, kjer ista problematika se menja ... DRAGO HRIBAR P o skakanju od tega do onega, pa zopet od onega do tega, sem končno po nekaj urali imel v žepu dovoljenje, da jih lahko obiščem. Urednik mi je rekel: HOČEM REPORTAŽO. Bila je sobota. Ob križišču proti Zgornji Sa- vinjski dolini sem izstopil. Nobenega prevo- za. Začelo je snežili. Spustila se je noč. Poz- no ponoči sem zagledal utripajočo rdečo luč. Cestaiji so plužili cesto. Po dolgem prosja- čenju so mi dovolili, da sem delil s še dvema prostor v majhni kabini na plugu. Ko smo se v Lučah ustavili, sem stal čepe. Zgodaj zjutraj sem nadaljeval proti Logarski. Pri- nesel sem reportažo. Po dveh dneh z zmrz- njenimi prsti. Papir prenese vse — pravijo, toda kljub temu jaz nisem prepričan v to. Kolegova žena je rekla: »Navadila sem se, da moram moža deliti. To sem sprejela, ker mi drugega ne preostane.« Tudi ljudje pre- nesejo vse. Toda kljub temu nekateri malo. Zal. Pozabil sem, kako je ime kraju. To ni važ- no. Niti ni važno, kako je ime njemu. Na zadnji planšariji so mi rekli: samo naprej po tej poti, pri tisti smreki v hrib, nato kmalu za tem pri stolpu navzdol, ko pridete ... Sel ZUNANJA RUBRIKA i JANEZ SEVER ' sem in hodil. Začel se jc spuščati mrak, od Ojstrice se je počasi približeval temen, čr.i — oblak. Sam sem bil. Rad bi čez Krašico v dolino, v Nazarje, do toplega prostora. Na- to sem zagledal leseno kolibo. Toda iz dim- nika se je kadilo in pred vhodom je stal sta- rec. Razveselil sem se ga kot otrok. Dobil bom vode in zvedel bom, kje sem. »Dober večer oče,« sem dejal. Veter je moje besede zlil v žvižganje, ki se je lovilo v njegovo ko- smato brado. »Vrag ga naj vzame, že dva tedna ga čakam,« je dejal. Gledal je v nebo proti Ojstrici. Nevede sem stopil korak na- zaj. »Bi mi povedali, kje lahko pridem,« sem poskusil. »Prokleto pasje življenje,« je zopet na glas zamrmral. Hotel sem že pobegniti, ko se je starec ozrl vame in rekel: »Poglej sinko, že dva tedna ga čakam. Razumeš? Dva tedna. Njega pa ni. In sedaj se vleče, kot da bi imel jaz še vse življenje čas čakati ravno njega, tega prekletega . . .« Mogoče se mu je kaj zgodilo, sem ga poizkusil potolažiti. »Kaj se mu je zgodilo,« se je zadri. »Ne mudi se mu raztrgaucu, pa amen. Pasje življeaje.« Zrl je mimo mehe v nebo. Povedal mi je, kje lahko pridem v dolino, nato sem ga zaprosjl še za malo vode. »Nimam je, sinko, saj zato ravno čakam na njega, kot vrag na grešno dušo. Njega pa ni in ni. Že celo popoldne ga gle- dam.« Grem jaz ponj sem se ponudil. »Kam, sinko, kam? Sicer bo pa danes prišel, glej je že čisto blizu. Grem, pa znova pristavim lo- nec, zdaj bo zagotovo prišel. Že štirinajst dni ga čakam. Končno bom pil kavo. Vsak dan BREZ BESED* TEHNIČNI UREDNIK BORIVOJ WUDLER samo to smrdljivo mleko. Mleka ti dam koli- kor hočeš, tudi rum, vodo pa čakam.« Spil sem mleko, starec pa je stal pred kolibo in zrl v nebo. Zdelo se mi je, da ni z njim ne- kaj v redu. Šele pozneje sem ugotovil, da res čaka, že štirinajst dni, medtem mu je nekaj- kal pred nosom zavil mimo, čakal je in ča- kal — na oblak. Ko sem čez dobro uro prišel do »angleške« barake, so začele padati debe- le kaplje. Bilo je mrzlo, bil sem premočen do kože, toda spodaj v dolini sem še videl zad- njo luč, torej sem doma ... Po štirinajstih dneh ga je starec le dočakal. Oblak in z njim vodo . . . JANEZ SEVER Nikdar si nisem mislila, da je pi- sati o »svojem kruhu« tako zoprno. Takole postaviti človeka pred dej- stvo in mu naročiti, naj pove to, kar si včasih samo misli, je — milo po- vedano — kruto. Toda povelje je tu, poizkusimo ga izpolniti. Moj kruh je pravzaprav tak kot vsak drug. Bolj črn je kot bel in bolj zasoljen kot bi bilo treba. Le v očeh drugih je včasih lažji, kot je v resnici. Zadnjič mi je nekdo dejal: »Ti vsaj govoriš lahko in se prepiraš!« To drži, zlasti poslednje — samo, da to pusti včasih grenak okus v ustih. Govoriti, kakor nekateri mislijo in povedati vse, kar se človeku zdi, pa tudi pri časopisu ni mogoče. Ta kruh je namreč tako dolgo bel, do- kler ne postaneš »zaletav, nepremi- šljen, iznad družbe, neobjektiven...« ail kako drugačen kot je v večini, kar je hudo relativen pojem všeč. Novinar išče svoj kruh tam, kjer NOTRANJA RUBRIKA IVICA BURNIK je zaželen, pa tudi tam, kjer ga niso veseli. Takrat jc to poklic čakanja v sobah tajnic, nezaupanja, zadrege in oklevanja. Včasih pustijo člove- ka na cedilu tudi takrat, ko to naj- manj pričakuje. Napiše na primer, da je že čas, da nehamo govoriti o tem, »da je treba skrbeti za delov- nega človeka, ko pa so le-ti vendar že dovolj usposobljeni, da sami skr- bijo zase«, pa tisti, ki je to dejal, avtoritativno izjavi, da kaj takega ni nikoli povedal. Ali pa na primer verjameš človeku, ki se pritožuje čez zobozdravnika, to napišeš, pa potem izveš, da ne gre za zobozdrav- nika, temveč za dentista. Bistvena razlika! Moj kruh je torej bolj črn kot bel. Morda je s tem nekaj podobnega kot z žuljavimi rokami. Tisti, ki jih ima, je lahko ponosen nanje. Ni mi torej žal, da je moj kruh tak, kot je. Pri srcu mi jc in dolgač bi mi sicer bilo. Rekli so mi, naj o svojem kruhu napišem izpoved, dolgo tipkano stran in pol. Zdaj je šele ena. Nekoč pa mi je nekdo svetoval, naj s svoje duše sedme tančice rajši nikar ne snamem. Pustite, da jo obdržim tu- di zdaj. IVICA BURNIK Seme krvavečega Dragi Drago! Ko si me nedavno tega vabil, naj kaj napišem za jubilejno številko CT, sem se obradoval — kot otrok, ki je za hipec pomislil, da se bo zdaj pa le lahko svobodno »izkašljal« ... Cez teden pa mi je skrb znova razorala čelo, zakaj skozi lobanjo mi je bila vrezala »strelica«: POZOR! VISOKA NA- PETOST! Ob jubilejih je obvezna izbrana, uglajena, po- hvalna, svečana beseda, meni pa se tako rado za- reče! Pravijo, da sem »savinjska buča«, pri kateri so sicer vredna jedrca — »bučke«, vse drugo pa se jeseni seseklja — svinjam za pičo ... Tovariš odgovorni, pišem ti potemtakem pismo, novinar — novinarju. Ti odgovarjaš, torej ti je na voljo izbira: objava ali »koš«. Svetujem ti raje drugo kot prvo, kakor bi verjetno v takem pri- meru tudi Francoz pomislil: »Charles, mon cheri! Cela Te pourrait nuire«! Včeraj mi je v stavnici Tiskarne v Ljubljani, kjer sem bil posredoval zadnje uredniške korektu- ■ re za prilogo »DELO-RTV«, po moji nerodnosti iz aktovke izpadel CELJSKI TEDNIK. Visoko-kvalifi- cirani grafik ga je vljudno pobral, pogledal in že na stežaj razprl svoje veke: »Oho!« Potem je listal. Zares listal. List za listom. Med- tem pa zdaj napel šobo zdaj stegnil vrat močno na- prej zdaj usločil hrbet, zdaj pa zdaj pa podrsal z dlanjo po pultu ... Ko sem interveniral, češ, »No, kaj?!«, je zabil: »Nove črke! ,Prima' zlomljeno! To je — .cajteng'!« In moj prsni koš se je — v obsegu — povečal za kak cm prav gotovo ... »No, vam gre za obliko, meni pa bolj za vsebino! Pri CELJSKEM so že precej odstranili ,tisto* s či- mer so poprej mazali ,novinarsko kožo'; ja, ja — zdaj so začeli dihati, pa jim spet — teman oblak zastira nebo! Kljub OSMIM SO-USTANOVITE- LJEM! (Pardon, šestim! op. ur.). Misel mi beži v preteklost — v leto 1848! CELJSKE SLOVENSKE NOVINE — od 3. okto- bra 1848 dalje: »TOTE NOVINE PRIDEJO VSAKO SABOTO NA SVETLO ...« Skok za pol stoletja! DOMOVINA — »politični časnik« — v Celju — od 2. maja 1891 do 30. de- cembra 1908 vzdrži in uspeva — polmesečnik, po- tem 3 krat na mesec, od 1896 tednik, od 1900 2 krat na teden, od 1906 3 krat na teden... »Zgodovinsko naključje«? »Takrat med ured- niki DRAGOTIN HRIBAR«, zdaj na las podobno ime in priimek! Spet skok skozi čas — za pol stoletja! V Celju — od 1934 do 1937 — tiskajo DVA lista HMEUAR, pa NOVO DOBO, pa CILLIERZEITUNG. pa... KAM PLOVEMO — 20 let po 1945? Pred dvema mesecema ali kaj sta me dva žalska študenta prosila, naj predavam o SAVINJSKIH ZANOHTNICAHI Priznam, da sem se skraja kar sprenevedal, zakaj dvom je segel v moje srce: Al' jim gre le za zapis, da so organizirali kulturno pre- davanje, pač eno k mnogim, ali pa jih morda zares zanima preteklost ,Hmeljarije'? 2alec me je »obogatil« z enakimi izkušnjami .• • Na pragu letošnjega leta so me za nekaj podobne- ga že bili poprosili iz krajevne organizacije SZDt« Obljubil sem jim bil — a v drugič ,se niso pojavili'' Verjetno zanje ,snov' ni privlačna?! Delegacija Kluba študentov ljubljanske univerz* z območja občine 2alec pa je prišla k meni znovai tudi še potem, ko sem moral prvo dogovorjeno predavanje odpovedati, zavoljo moje bolezni močan prehlad! Tako smo se zbrali na Tehnični fakulteti v Ijani, ob 20. uri. Pričakalo jih je — na prvo ok* — 25, potem pa se jih je še nekaj »nakapalo . • Pripovedoval sem dobri tridesetorici... Poprej sem se bil namenil, da bom takoj prekini'' čim bi v avditoriju ugotovil .zehajoča usta ...' ^ bilo treba! Trideset vame uprtih parov oči... Ko sem z«' ključil, je bilo 22 ... Presenečala so me vprašanja, v dvorani in ». pozneje v gostišču PRI URSKI, kamor so me povabili — na skromen prigrizek in ,kak liter. •' RAST|N RAZVOJ CELJSKE TISKARNE Ob osvoboditvi leta 1945 sta v Celju obstajali dve tiskarni. Tiskarna brata Rode & Martinčič je bila v privatni lasti, leta 1946 pa je bila nacionalizirana in je dobila ime Celjska tiskarna. 1. ju- lija 1948 je bila priključena k Blasnikovi tiskarni v Ljubljani kot njen obrat v Celju. Drugo tiskarno, h kateri je bila v času okupacije priključena Zvezna tiskarna, je kmalu po osvoboditvi pr^Dolgo je že,« je dejal in pomahal s praznim rokavom. Bilo je 46. leta na Raduhi. Usmerjal sem drevo, ki je raslo ob skali, z zadnjim zasekom. Pa je zdrsnilo, me potegnilo in že mi je trlo roko kot med valji. K sreči ;3a' je ostalo le pri roki. Ja. Kliub ;emu pa so gozdovi moj dom. Sedaj sem upokojen. Imam 34 tisoč penzije in 6 tisoč invalidnine. Nekako kar živiva z ženo. In kaj da sodim o Celj- skem tedniku. Vem, da imate letos 20-letnico. Na kratko: všeč mi je, če- prav tisto o športu ne berem. To ni zame. Dozdeva pa se mi, da pišete vse preveč o Celju. Poizkusite še kaj več o odaljenih okoliških krajih. In še to: pozimi mi je kar prekratek.« Da. 20-letnica. Žal, upajmo, da za- radi pogojev finansiranja ne bo naš list celo poleti postal >>prekratek«. Vsem nikoli ne ugodiš Dober streljaj od ceste v hrib sto- ji na sončni strani domačija MIHE TRŽANA. Našel sem ga v gospodar- skem poslopju, kjer sta z zetom ne- kaj preurejevala. »Ja, težko živlejnje je tu v hribih, vendar sem se tu rodil in bom tu umrl,« je dejal nekoliko otožen. »Pred nekaj več kot dvajsetimi le- ti so isto noč odšli v partizane štirje Tržani. Med temi sta,bila dva moja. Eden je po nekaj mesecih padel v zasedo in so ga ujeli. Kmalu za tem so ga v Frankolovem obesili. Vidite, žalostno je na tem svetu.« »Veste, včasih sem razpoložen, včasih pa zaidem v neko otožnost, da se sam sebi zasmilim. Takrat bi najraje izginil s sveta. Kaj hočemo, star sem in sam. Predvsem sam.« »Čemu ta otožnost?« sem dejal. »Glejte vreme je kot v aprilu, torej je poletje še pred nami.« »Da. Šestinosemdeseto. Prekosil sem že deda za eno leto.« šele tedaj sem ga pobliže pogledal. Ne, tega mu ne bi prisodil. Vsaj na zunaj ne kaže. »Miha, vi ste verjetno najstarejši bralec CT, ki ga ima že od vsega za- četka. Verjetno bi nam lahko mar- sikaj povedali o njem. Na primer, kaj vam v CT ni všeč.« »Časopis mi v glavnem ugaja, dru- gače bi ga že odpovedal. Povem vam, da me po novem letu z vsako številko presenetite. Verjetno vam ta ali oni potoži, toda vsem ne mo- rete ugoditi. Jaz pogrešam več poli- tike. Zanimajo me predvsem dogod- ki po svetu. Moje stare oči moti tudi tista drobna pisava, kjer je vse sti- snjeno, in to pogosto tiste stvari, ki so najbolj zanimive. Pa še nekaj. Prebiram zapiske s sodišč, čujte, vse te goljufe, tatove in tiste, ki poneverjajo, premalo ka- znujejo. In kdo pride iz zapora, dobi še boljšo službo, kot jo je imel prej. Pošten delavec pa iz dneva v dan vstaja že ob štirih zjutraj,'*da pride v dolino pravočasno in zasluži tistih trideset tisoč dinarjev. Pa kljub te- mu med lopovi zasledimo le redko- kdaj delavca.« — Trudimo se, da bi naše bralce seznanjali tudi z raznimi dogodki in uspehi v gospodarstvu, kulturi in drugih področjih. Ali smo uspeli? »Kot nekdanji živinorejec opažam, da smo v živinoreji nazadovali. Vsaj na tem področju, ki ga poznam. Ži- vinorejci okrog Planine smo bili ne- koč znani s svojo živino daleč nao- koli. Sedaj pa... Kaj vi novinarji ne morete ničesar ukreniti, da bi ukrotili te cene. Tako več ne bo šlo. Pomislite, da sem do nedavnega do- bival 1.200 dinarjev priznavalnine za svojega sina. Če bi kadil, mi ta vsota ne bi bila dovolj niti za ciga- rete. Drži', da dvigamo plače, toda ob tem tudi cene lezejo navzgor. To bo šlo v nedogled. Kaj pravite?« Povedal sem mu o zamrznjenju cen. Na obrazu sem mu razbral, da dvomi v uspeh tega ukrepa. In kaj, drugega bi mu naj povedal? J. S. ŽALSKA ISKANJA... Poiskati nekoga v Žalcu, če veš sa- mo ime in priimek ter hišno številko (kar običajno le zadostuje!), ni tako preprosto. Tostran in onstran magi- strale — reke, kjer se v zadnjih dneh pridružujejo belim in rdečim tabli- cam (katerih začuda ni malo!) črne in druge in še in še, povpf&šuješ in upaš. ta bo vedel, toda... nič ne pomaga. Še en šprint in še en. Komaj si odnesel živo kožo. Dež, mlSke in blagodejna prha brozge. Šele čez čas srečaš pismonošo, ki ti pojasni, da je iščoči prav v tej smeri >^Nekje na levi pred nadvo- zom!« In še nekaj: nevarno »plava- nje« čez cesto te obogati; spoznaš, da so Žalec razdelili po številkah v vi- soki-desni in nizki-levi del. Smer je znana in iskanje je lažje. Končno prispemo. Pri Francu Cepinu smo. Žalec 240! Toda sreča je nas in njega zapustila. »Tričetrt stoletja je že za njim, a ne more mirovati. Tako je tudi ti- stega dne hotel nekaj premestiti v stanovanju, pa je omahnil na stop- nicah in si zlomil rebro ter utrpel lažji pretres možgan,« nam je dejala soproga Antonija. Franc in Antonija Cepin imata svojo hišo ob cesti in tri sinove; dva sta z družinami doma, in za vse je dovolj prostora. Toda, kot kaže smo skrenili. Antonija nam je zaupala, da sta z možem že 10-letna naročnika našega lista. »■Veste,« je dejala Antonija, »celj- ski tednik mi je všeč, ker piše o na- ših krajih in naših ljudeh. Nama za- dostuje. Skoda, da Franca ni, on bi povedal še kaj več!« Poslovili smo se in zaželeli Anto- niji in Francu, da bi bila še naša dolgoletna naročnika. NUJEN REPUBLIŠKI SKLAD ANTONA SOKA vsi poznajo. Po- znajo ga že zato, ker je veterinar, pa tudi zato, ker je predsednik gasil- skega društva, predsednik Partizana, član upravnega odbora kmetijske za- druge, član... ANTON SOK je eden izmed prvih naročnikov našega časopisa. Poleg tega nam je v pismih dostikrat po- kazal napake, izražal želje, kritiziral in grajal. Tudi hvalil. »To, kar sem še pred nedavnim pi- sal in kritiziral, je zdaj urejeno,« je zatrdil, ko sem ga vprašal, kaj bi pripomnil. »Kot gasilec bi želel, da bi pogosteje pisali o delu gasilcev. Toda vse se ne da. Vsekakor je ča- sopis mnogo pestrejši, in če hočete — boljši kot je bil še pred nedavnim. Vem, koliko truda in dela je to za- htevalo. Vsekakor pa menim, da bi bili še kritičnejši — pri tem tudi pestrejši, če bi hil časopis neodvisen od občin, ki tako ali tako, zaradi sredstev, sku- šajo vplivati na vsebino časopisa. Za- to se mi zdi nujno, da bi se vsa sred- stva stekala v poseben republiški sklad, iz katerega bi predvsem po- krajinski časopisi črpali sredstva.« Anton Sok je rojen v Moškanjcih pri Ptuju. Pred dvajsetimi leti se je preselil v Kozje, in kot pravi. Kozja ne bo zapustil nikoli. Ob svojem delu živi z njim. Zanj je ta del Kozjan- skega bolj domač kot kraj, v katerem se je rodil. Pravi, da poleg svojega zahtevnega dela še rad pomaga pri delu v raznih organizacijah in dru- štvih. To potrjuje tudi dejstvo, da je ženska ekipa gasilcev iz Kozjega, ki jo je on vadil, na tekmovanjih vse- povsod zmagovala in postala državni prvak. »Tu v Kozjem ne moreš reči: to sem naredil jaz. Poglejte, lani smo začeli graditi novo šolo. Sredstva, ki jih je in jih še bo prispevala občina, nikoli ne bi zadostovala. Tisoče pro- stovoljnih ur bomo vložili. Poleg šo- le potrebujemo telovadnico, gasilski dom. Tudi to bomo imeli. Poleg vse- ga tega bi pa nujno potrebovali dvo- rano za kulturne prireditve. Moj ve- lik trenutek bo takrat, ko bom na odru v Kozju gledal igralce celjskega gledališča. Prepričan sem, da bom tu- di to doživel. Še boste pisali o Kozju. Zdi se mi, da bi predvsem delu va- ših bralcev — kmetijskim proizvajal- cem ustregli z raznimi nasveti pri iz- biri mehanizacije, upravljanju z raz- nimi manjšimi stroji, ki jih kupujejo. Pa tudi s prikazi dela na drugih pod- ročjih, da bi se kmetje lažje preusme- rili v moderno živinorejsko proiz- vodnjo, saj bi v živinoreji — tudi ob teh pogojih — lahko bili že daleč na- prej. To pravim predvsem zato, ker pogosto v razgovorih s kmeti slišim, da se še vedno lovijo med: ali bi — ali ne bi.« J. S. Pišite za naročnike Na referatu za ugotavljanje delov- ne in posebne dobe v celjski občin- ski skupščini je Anica Uzarjeva za- kopana med fascikle, listine in od- ločbe. Že od daleč se mi smeje in obljublja skodelico kave. Potem kramlja čisto po domače. »Celjski tednik prebiram in ga imam naročenega, odkar izhaja,« pravi tovarišica Uzarjeva. »Pošiljam ga tudi svoji sestri in svaku v Voj- vodino; pomeni jima trdno zvezo s Slovenijo. Celjski tednik imam rada, čeprav redno prebiram tudi druge časopise. Tega, kar mi daje naš ted- nik, pa ne more nadomestiti noben drug časopis.« »In kaj vam v CT ni všeč?« »Fotografije napol slečenih žensk,« se je zasmejala. »Mislim, da jih imate le preveč. Sicer pa je Celjski tednik časopis, ki da vsakomur ne- kaj. Le na tiste ljudi, ki so naročni- ki v večini, preveč pozabljate. Več bi morali pisati za kmečko prebival- stvo. Zakaj ne bi odgovarjali na vprašanja kmetovalcev in zakaj ne bi objavljali kmetijskih nasvetov?« Anica Uzarjeva pa ni samo dolgo- letni naročnik »Celjskega tednika«, je tudi njegov »star« sodelavec. Leta in leta — vsak teden je sproti poši- ljala v uredništvo »matična dejstva« — rojstva, poroke in smrti — novi- ce torej, ki jih ljudje radi bero. Ka- sneje nas je obveščala še o zanimi- vih skrbstvenih problemih, zdaj pa o dogodkih v zvezi z ugotavljanjem delovne dobe. »Hudo je,« pravi o svojem delu, »ker se ljudje in njihove priče kdaj pa kdaj radi »zmotijo« o številu de- lovnih let. Razčiščevati te stvari, ni vedno prijetno.« »Boste še ostali naročnik Celjske- ga tednika?« »Seveda — kaj pa mislite!« I. B. CT me veže s Celjem Letos je praznoval 80-letnico življenja prof. Konrad Fink, ki je skoraj štiri desetletja pre- živel med Celjani in je še danes zvesti sprem- ljevalec celjskega življenja. V Beethovnovo ulico mu novice iz Celja posreduje tudi Celj- ski tednik.- »Vaš tednik prebiram vedno v spominih na ljubo Celje. Tam sem preživel najlepši del življenja. Vsak napredek tega lepega mesta me veseli, in zato mi jc tudi Celjski tednik drag tovariš, ki vzdržuje zvezo med Celjem in menoj. Kaj naj povem o njem? Posebno mi je všeč, da s svojimi ilustracijami ne zasleduje ko- mercialnih tendenc. Prepričan sem, da je CT priljubljen med ljudmi. Ob jubileju čestitam uredništvu z željo, da bi bil Celjski tednik vreden naslednik svojih prednikov in da bi uspešno nadaljeval svojo pot!« Tudi kolektiv CT Vam čestita k jubileju in zeli, da bi vam bil naš tednih še dolgo pri- jeten tovariš! R. L. Davki pa takšni... Krenil sem po široki kmečki veži. Za hrbtom mi je režal pes. Povprašal sem, če sem prav prišel. »Da, prav!« se je glasil kratek od- govor. In čeprav me je Štefan Vid- majer (Žalec št. 1 — pravzaprav Go- tovlje!) vprašujoče gledal, mi je s tršato, z žulji bogato dlanjo segel v roko. Predstavil sem se. Rahel sum in zvedavost sta se umaknila in dala prostor hipni nelagodnosti. Vsekakor je bilo jasno, da nisem »^davčni šrauf«, kajti pričela sva ... »Davki, davki! Tarejo nas. Sicer imam takole okrog 9 hektarjev vse- ga skupaj, toda malo manj kot tri- sto tisoč le težko odra j tam. Z ženo sva sama za delo. Največ vrže hmelj, a kako bo letos, ne vem. Vsekakor pa ne kaže najbolje. Imam 4.000 sadik — torej poljskega dela preveč, da bi lahko posvetil kaj časa živinoreji, čeprav me zelo mika.« »In zakaj bi se odločil pri živino- reji: za pitance ali mlekarice?« »Pitanec?« je vskočila žena. »Ja, če bi rasli kot miši!« »Z mlekaricami bi bolje kazalo. Solidna cena, ki je, in premija. Spla- čalo bi se, toda sam vsega ne zmo- rem.« »In kaj sodite o listu, ki ga imate že 6 let naročenega?« »Všeč mi je, ker pač prinaša novice in zanimivosti iz domačega okolja. Pogrešam pa kaj več o nas samih, namreč o zasebnih kmetih, v Obljubili smo mu in prav s krat- kim razgovorom z njim, izpolnjuje- mo del naše obljube. J. K. Ano Malija (PROSTO PO HEINEJU) Ne vem, kaj naj žalost pomeni, ki me nocoj teži; v naši bogati deželi zloglasna Ano Malija živi Deževno je letošnje leto, bo letina, kdo ve kako; stresa nas srh pri srcu, ^ Ano Maliji zobje rasto. Vrh naše prakse jaše in tare dinar v /obeh, zlate devize sanja v srebrnih deviznih nočeh. Razpasla se je po deželi in njen obraz je naš; mogočno in samovšečno pojemo sebi na glas. Fičktsta na jamasti cesti prevzela je divja sla; ne vidi standardni ovinek — on k Ano Maliji bezlja. Na kraju, se zdi mi, končala sta fičo in tudi fičkist: kriva jc Ano Malija in najbrž pokojni — Franz Liszt. BILA STA ČLANA NAŠEGA KOLEKTIVA: Vera Stermecky, ki je po dolgih letih plodnega dela v redakciji CT odšla k Večeru, in Mile Iršič, ki je t>đ Večera prišel k tedniku. Ob dvajsetletnici se ju spomi- njamo kot sodelavca in tovariša, ki jima je nenadna in tragična smrt iztrgala pero iz rok sredi ne- dokončanega stavka: Vera je umrla decembra 1962 v enainpet- desetem letu življenja. Mile, ki mu je bilo komaj 34 let, pa januarja lani. Delež, ki sta ga Vera in Mile prispevala vsebinskemu razvoju Celjskega tednika in celjskemu časnikarstvu sploh, je dovolj ve- lik, da ju bomo ohranili na svojih najvidnejših straneh. ŠESTI MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL PESEM PLEMENITI E ZDRUŽUJE Na šestem mladinskem pevskem festivalu v Celju nastopilo nad .3.500 pevcev - Mladinska zbora iz Trnovega v Ljubljani in Šabca, najboljša v drža- vi - Trije zbori iz tujine - Množični nastop na Šlandrovem trgu v počastitev 20-letnice osvobo- ditve. čeprav je šesti mladinski pevski festival v Celju zaključen, se zdi, da iz velike dvorane Narodnega doma še zmeraj odmevajo zvoki pesmi, ki so jih zapeli najboljši jugoslovanski mladinski zbori pa tudi oni, ki so prišli iz tujine. Zaključen je festival, ki bo našel v zgodovini mladinskega zborovske- ga petja prirnerno mesto in prinesel Celju ustrezno ^irmacijo. Majhno mesto ob Savinji se tudi v medna- rodnem merilu uvršča v pomembno festivalsko središče, v mesto organi- zatorja in pobudnika mladinskega zborovskega petja. Ideja mladinske- ga pevskega festivala, ki se je rodi- la v Celju, je naletela na plodna tla. O tem nam govori tudi posvet glas- benih pedagogov. Mladinsko zborov- sko petje je neločljivi činitelj glas- bene vzgoje mladega človeka, je ti- sti, ki vzgaja in plemeniti. Zato je škoda, da se ne moremo postaviti s takšno tradicijo kot Čehi in Mad- žari. Toda upajmo, da bo prav mla- dinski pevski festival pripomogel k zboljšanju pogojev dela in rasti mla- dinskih pevskih zborov. Prvi in iz- redno lepi začetki pa tudi odlični rezultati so tu; zdaj jih bo treba sa- mo še negovati in spodbujati. Festivalske prireditve od 4. do 6. junija so se začele z otvoritvijo raz- stave slik narodopisnih glasbenih motivov Maksima Gasparija. Za ju- goslovanske pevske zbore pa je bila najvažnejša sobota, saj je šlo za tek- movanje, za odločitev o vrstnem re- du najboljših. Vsega skupaj je na- stopilo devetnajst jugoslovanskih zborov, od tega sedem pionirskih (do 15. leta starosti) ter dvanajst mladinskih (do 21. leta). Med njimi pa je bilo 5 dekliških ter 7 mešanih. V obeh skupinah je bila konkurenca izredno močna, saj je bilo računati, da so posamezne republike poslale res najboljše zbore. Vtem ko Celja- ni v skupini pionirskih zborov niso imeli svojega predstavnika, je. med starejšimi nastopil mešani zbor celj- ske gimnazije pod vodstvom prof. Egona Kune j a. v prvi skupini so se najboljši zbori zvrstili takole: 1. mladinski zbor osnov.ic šole Trno- vo-Ljubljana pod vodstvom Majde Hauptma- nove, ki je zbral 77,2 točke, 2. mladinski zbor osnovne šole »Tone Okrogar« iz Zagorja ob Savi, ki ga je vodil Rihard Beiierman s 72,4 točke in 3. mladinski zbor osnovne Sole~Se- čovlje pod vodstvom Helene Jureš 72,2 točke. V skupini starejših zborov so se celjski gimnazijci sicer oddolžili zmagovalcu repub- liške revije, so pa morali priznati prvo mesto dekliškemu zboru iz Šabca. Tako so se naj- boljši trije zbori razvrstili takole: 1. dekliški zbor mladinskega doma »Vere Blagojevič« iz Sabca pod vodstvom Branka Djurkoviča s 75,8 točke, 2. mešani mladinski zbor Svobode s celjske gimnazije pod vodstvom Egona Ku.ie- ja 74,1 točke in 3. dekliški zbor učiteljišča i/ Murske Sobote, ki je pod vodstvom Mirka Močana zbral 72,1 točke. Navzlic drugemu mestu, je treba zboru celjske gimnazije iskre- no čestitati, saj je to uspeh, ki govori o pri- zadevnem delu in visoki kvalitc-ti. Bili drugi v državi ni kar tako. Kot tekmovanje mladinskih zbprov, so tudi ostali trije koncerti v veliki dvorani Narod- nega doma vzljudili veliko zanimanja. Tako je bil v nedeljo dopoldne koncert, Ici so ga mladi pevci namenili svojim gostiteljem, ti- stim staršem, ki so sprejeli pod svojo streho pevce iz drugih krajev. Poleg zbora iz Trno- vega in Šabca je na tem koncertu sodeloval tudi pionirski zlior iz Gott\valdovega (Češka). V nedeljo, kmalu po pol dvanajsti uri, pa se je začel na šlandrovem trgu pri spomeni- ku množični nastop, s katerim so udeleženci mladinskega pevskega festivala počastili 20- letnico osvoboditve. Tu je nastopilo pod vod- stvom Eda GorSiča okoli 1.500 celjskih pev- cev. Ob tej priložnosti je bila še svečanost, na kateri jc govoril predsednik občinskega odbora SZDL v Celju, Zdravko Trogar. Ko je pozdravil vse mlade pevce, njihove spremlje- valce, udeležence posveta glasbenih pedago- gov ter jim zaželel dobrodošlico, je hkrati poudaril, da se moramo (udi zdaj zavedati vloge pesmi, ki jo jc imela in ima za naše ljudstvo. Pesem je bila tista, ki je spodbuja- la borce v štiriletni nai'odnoosvobodil>ii bor- bi, jih- krepila in vlivala pogum, nič manjšo tgo pa ni imela v dobi obnove naše domo- e. Ponosni smo lahko na to, da vsako naše delo in uspeh spremlja in zaključuje pesem. Udeleženci mladinskega pevskega , festivala v Celju so zatem poslali pozdravno brzojavko predsedniku Titu. Preden pa jc zbor ob sprem- ljavi žclezničarske godbe na pihala ter harmonikarjev Svobode zaključil svoj spored, jc predsednik festival- skega odbora Andrej Svetek, po- zdravil prihod tujih mladinskih zbo- rov. Pri tem je dejal, da je pesem tista, ki je združila toliko mladih ljudi, pesem pa naj bo last vseh ti- stih ljudi, ki želijo človeštvu dobro in mir. Ta njegov pozdrav so zatem prevedli v češki, madžarski in nem- ški jezik. / Nedeljski popoldanski in večerni program v Narodnem domu sta iz- popolnila dva mednarodna nastopa. Razen obeh najboljših jugoslovan- skih zborov so na njih nastopili še vsi trije inozemski, tako pionirski zbor iz Gottvvaldovega pod vod- stvom Jaroslava Opela, dekliški zbor »Kani.szay Dorottya« iz Budimpešte pod vodstvom Imre Timara ter zbor Miinchner Chorbuben iz Zvezne re- publike Nemčije pod vodstvom Frit- za Jlotschuha. Tudi ta koncerta sta lepo uspela in potrdila osnovno mi- sel festivala — vzgojo in zbliževanja me4 najgdi.. _ M. B. RAZSTAVA V MESTNEM MUZEJU Iliroshige: Triinpetdeset poštnih postaj na cesti ToliRido (japonski barvni le- sorezi) Mestni muzej v Celju je pripravil in za javnost odprl izredno zanimivo štu- dijsko razstavo iz svoje zbirke grafike. Gre za celoten ciklus »53 poštnih po- staj na cesti Tokaido«, pri proučeva- nju katerega sta pomagali, zlasti pri prevodu besedil Japonki, sprva pok. Marija Skušova, v zadnjem času pa soproga dr. Cepudra iz Novega mesta. Avtor ciklusa je znan japonski slikar in grafik Hiroshige Ichiryusai, ki S8 je rodil v Yedu leta 1797. Bil je učenec slikarja Toyohira, ki ga je usmerjal v upodabljanje prizo- rov iz vsakdanjega življenja in narave. HirosMge je pokazal svoj smisel za lepoto pokrajine zlasti v upodobitvah potovanja iz Tokia do Kiyota leta 1832 s procesijo, ki so jo vsako leto pripra- vili vazalni plemići v počastitev Mi- kada. Ta ciklus — >^Trunpetdesct pošt- nih postaj na cesti Tokaido^< je nje- govo najslavnejše delo. Isto potovanje je kasneje večkrat naslikal. Na ta na- čin je nastalo več izdaj v raznih iz- vedbah in formatih. Hiroshige je na- 1'edil še več ciklusov in sicer »Slavne kraje Kiyote", »Osern vedut v Oniju«, ■49 postaj na cesti Kiso« in druge. Delal je večinoma v barvnem lesorezu, imenovanem uklyoe. Hiroshigova umetnost je bila po za- mislih, motivih in tehnični izvedbi pravo nasprotje takrat prevladujoči umetnosti na Japonskem, ki je bila namenjena predvsem višjim slojem. Hiroshigova umetnost na je postala ra- zumljiva in dostopna tudi preprostemu človeku, ki je poleg drugega spoznal v njegovih delih še nov svet, svet ob cesti Tokaido in drugod. Glavne značilnosti Hiroshigove umet- nosti so: sproščena uporaba barv. har- monična povezava barvnih ploskev, prostornost, perspektiva, lahkotna upo- raba linije — stilizacija in segava do- miselnost. Hiroshige je ustvaril nov stil v ja- ponski umetnosti — stil krajinarstva, ki povezuje v sebi človeka in njegovo dejavnost. Priznanja Hiroshigovi umetnosti so izrekli šele deseto leto po njegovi smrti.-- M. M. Moj priiatelj PRISPEVEK JE PREJEL NA NATEČAJU CT DRUGO NAGRADO BiJo je v tistih majskih dneh pred dvajsetimi leti. Bil sem fantalin šti- rinajstih let, toda dozdevalo se mi^ k, da v življenju zame ni nič več ^aj novega, kar ne bi že vedel. Smrt '«t je bila blizka in vsakdanja; že idavna j sem se umaknil materine- fnu krilu in samoniklo doraščal. Sa- '"o noč me je še zatekla v okrilju doma. Moj najljubši prijatelj je bil bel- ^^jski browning z dvojnim polnje- ^ieni. Dajal mi je občutek varnosti moči. jV« večer prvega maja sem pri so- ^^dovih poslušal BBC »Rajh. se je ^■jpniil!« to je bila najsrečnejša vest, snio jo pod okriljem teme nosili ?d hiše do hiše. Toda za nas še ni "'^o konec vojne. Nepregledne kolo- upehanih, obupanih in brezvolj- &vabov so se zlivale skozi doline bitele proti bližnji meji, da bi se '■''ušle v naročju Angležev in Ameri- |^«'icev. Bali so se partizanov in Ru- ^''a dni zatem pa me je pot za- l^^la z bro\vningom vclikun dogod- J^^n naproti. Naš sosed, ki je pred V'fmi leti odšel v partizane, je pri- domov in na hitro roko zbral ^^''(^ostale Šoštanjčane, da so se obo- |^^<^'// in postavili v bran vse večjim !'."^nam. Medtem pa so že prišle tu- y' .^^ii-ge enote narodnoosvobodilne in na polju v Metlačah pri .J^tanju se je začelo veliko razoro- ^J^nje von Lehrove armade. Tisoči C- .^^ Že utaborili ob Paki, Topolšči- Florjanščici, nepregledne kolo- /^'f^il pa so počivale vzdolž poti p^^.^cs/cj Pcnk vse do Šinratnega ob Bili smo naravnost pijani zmage. S titovko na glavi in v kratkih hla- čah sem se sprehajal sredi Švabov, šaril po njihovih vozilih in se mršil, kadar se je kakšen vojak namrdnil mojemu bosopetenju. V žepu sem stiskal browning in zdelo se mi je, da mi nihče ne more nič. Dnevi so preleteli v enem samem dahu zanosa. Tretja noč pa je poiskala pot do mojega browninga. Okrog enajste zvečer so nočno ti- šino razparali težki kamioni, ki so rjoveč poskakovali po makadamski cesti. Nekje sredi trga so se ustavili. Vsi smo bili čuječni, kajti nekaj ni moglo biti v redu. Le kaj je bilo? Kmalu so nam odgovorili kriki: »Ustaši! Ustaši!« Na naglo sem smuknil v hlače iti se odplazil na dvorišče. »Pazi se!« je dejal oče. Počasi sem prišel na ulico, toda tri silhuete, ki so zavile okrog vo- gala, so me zaustavile. Hitro sem smuknil na dvorišče in se skril v senci hleva. Mrazilo me je in s pot- no roko sem. stiskal browning ter premišljeval, kako je, če streljaš na človeka. Vročica me je^obhajala in se stopnjevala z bližajočimi se ko- raki. Znova je strašen krik pretrgal noč in korake. Bil je krik umiranja, po- slednji krik umirajočega. In že se mu je pridružilo vpitje otrok in rev- skahje: »Umukni babo! Prokleti po- gani!« Zdrznil sem se, ko sem zaslišal butanje na vrata sosedove hiše. Po dolgem času so se uglasili plašni glasovi še hip in vrata so zaškripala, ta- koj zatem pa se je slišal topi uda- rec in bolni stok. »Zakaj, zakaj me tepete?« »Daj odela! Brzo!« Tako, ustaši torej iščejo civilne obleke, da bi se lažje pretolkli pre- ko meje. Menil sem, da jih k nam ne bo, ker smo malce odmaknjeni od ceste in si globoko oddahnil. To- da... Znova so me prebudili koraki. Se- daj so prihajali vse bližje k meni. Se korak, dva in že so bili vštric. Zadržal sem dih, trepetal in skoraj čisto pozabil, da imam browning v rokah. Šele ko so začeli tolči po vra- tih in se je oglasil oče, sem začutil, da mi bro\vning vleče roko nekam k zemlji. Bil je težak in vse težji in neznosnejši jc postajal za mojo ro- ko. Zeblo me je, v glavi pa se mi je vrtinčilo od navala krvi. Oče je počasi odprl vrata. Videl sem roko, ki se je dvignila, da bo opravili običajen pozdrav in v drugi roki nož. Toda roka ni padla. Za hip je ob- stala v zraku. »Si ti to, Jože?« je vprašal tistaš. »Jaz sem!« je odvrnil oče malce opogumljeno. »Kdo pa si?« »Glej ga, me ne poznaš? Pri Zeliču sem se učil, Pepi sem!« »Kaj te je pa prineslo, Pepi?« je vprašal oče in ga povabil naprej. »Počakaj,« je dejal Pepi in odslo- vil svoja prijatelja. »Ajde, napred, kod onih kuča ima još šta!« Čutil sem se olajšanega in potiho- ma sem premestil browning iz ene v drugo roko in ob hlačah tri pre- poteno roko. O tem, kaj sta se oče in Pepi po- govarjala v stanovanju, sem zvedel šele kasneje. Kot da bi slutil, da sem potreben prav na mestu, kamor sem se skril, sem slonel ob steni in čakal. čez dobrih deset minut pa se je položaj v stanovanju spremenil. Za- slišal sem mamo, ki je klicala: »Pu- sti ga! Pepi! Kaj delaš?« Napel sem se in čakal. 2e so se vrata sunkoma odprla in Pepi je prignal očeta na dvorišče. Mamo, ki je rinila za njima in Pe- pi ja držala z rokami telk ga vlekla nazaj, je nenadoma sunil in jo uda- ril, da je padla v vežo. Očeta pa je rinil k plotu in ga z naperjenim revolverjem suval. »Ti boš mene učil? Ti! Prokleti Sloven- ci, saj niste vredni, da živite! Mrha!« Oče je sopel, se umikal in s pro- sečim glasom rotil: »Spametuj se, Pepe! Kaj sem ti storil. Dam ti vse! Samo pojdi!« Začutil sem, da je prišel moj tre- nutek. Nisem vedel, ne kdaj ne ka- ko sem, naperil browning v črno po- stavo pred seboj. Ustaš Pepi mi je kazal hrbet. Nekam na sredo sem nameril in stisnil. Stisnil sem iz obupa, kajti streljati na človeka pr- vič, pač ni tako preprosto. Oglušujoč pok me je vsega pretre- sel. Opotekel sem se in čakal. Ne- skončno dolgo se mi je dozdevalo. Potem pa se je postava prelomila. Počasi je padala, se zgrbila na dvo- je in obležala pred plotom. »Mama, oče Je živ. Oče je živ! Oče je živ!« sem vpil in jo tresel. Ni in ni mogla doumeti. Stokala je, me odsotno gledala in njeni kriki so bili podobni krikom ranjene ži- vali. Tudi jaz sem se obnašal pot pono- rel. Šele oče naju je nekako spravil k pameti. Ne razumem, da je bil prav on, ki so mu bile sojene zadnje minute, najbolj priseben. Nekoč po- zneje mi je dejal: »Veš, štiri leta fronte so me otrdila. Toda, ti nisi le moj sin, ti si mi dal vse te dni, ki jih živim od tiste noči dalje.« Potem so še sledili dnevi končne zmage. Nikomur nisem pravil o svo- jem delu, kajti nisem si znal razlo- žiti, ali je prav človeka ubiti ali ne! In še moj prijatelj — brovvning. Mesec kasneje sem odšel v gozd, da bi preizkusil svoje sposobnosti v streljanju. Na smreki sem si napra- vil tarčo in streljal ter zadeval. Pa se je od nekod pojavil nenadoma član ljudske milice, naš bližnji so- sed in mi ga je s temeljito prijatelj- sko razlago vzel. Junak se je nenadoma zrušil v me- ni. Moj prijatelj je odromal na po- stajo ljudske milice in vrnil sem se domov ter pozno v noč pretakal bridke solze. Šele ko se je pričela znova šola, sem počasi pozabil na svojega prijatelja in kadarkoli se mi obudi spomin nanj in na tisto noč, iščem samoto, kajti 'Še danes ne vem, kako je, če nekoga ubiješ. \apad na miličnika NAPAD NA MILIČNIKA PRETEKLO SOBOTO SO MED PRETEPOM PRED GOSTILNO »PRI POŠTI« V MOZIRJU TEZKO RA- NILI MILIČNIKA VLADA KU- STERJA, KI JE POSKUŠAL INTER- VENIRATL STORILEC DEJANJA NOČE PRIZNATI. V soboto zvečer so sezonski de- lavci Božo Papac, Ivan Vulan, Voj- ko Koručevič in Franjo Sipoš, za- posleni pri gradbenem podjetju, ki gradi cesto v Radegundi pri Mo- zirju, zavili v gostilno »Pri pošti«. Med popivanjem so se malo pred večerom sprli. Pred gostiščem je prišlo do večjega pretepa. Usluž- benec milice — miličnik VLADO KUSTER, ki stanuje v bližini loka- la, je prvi opazil pretep in pohitel, da bi pretepače pomiril. Miličnik je poskušal najprej na lep način dopovedati pretepačem, naj se umirijo. Kazalo je, da bo uspel. Medtem pa ga je eden iz- med omenjenih pretepačev nena- doma, ko mu je kazal hrbet — za- bodel. Težko ranjenega miličnika so prepeljali v celjsko bolnišnico. Pretepači, ki so jih po pretepu in poskusu uboja zaprli, nočejo iz- dati storilca. Vsi se izgovarjajo in tajijo, da bi katerikoli od njih su- nil z nožem miličnika. O poteku preiskave bomo še poročali. -ez VLOMILCA POSAVSKIH IN DOLENJSKIH TRGOVIN UJETA Ve bosta več vlamljala Občane, predvsem pa uslužbence trgovskih podjetij iz Sevnice in okolice Mirne ter Mokronoga na Dolenjskem so v minulih dneh vznemir- jali vse pogostejši vlomi v trgovske lokale. V začetku ni nihče pomislil, da v trgovske lokale v omenjenih področjih vlamlja ista skupina. V noči od ponedeljka na torek so varnostni organi končno postavili piko na i, ko so neposredno po vlo- mu v trgovino s tehničnim materi- alom aretirali enega izmed storilcev. Pri storilcu, bil je mladoletnik J. Fe- liks, doma iz Ljubljane, so odkrili velik del naropanega blaga. Ob vlomu v trgovski lokal v Mir- ni so storilci odnesli razno blago v vrednosti preko 700 tisoč dinarjev. Kmalu za tem so znova vlomili. Tu- di takrat so podjetje »olajšali« za skoraj tristo tisoč dinarjev. V kratkem časovnem razdobju so vlomili v Mokronogu, pred štirinaj- stimi dnevi pa v Sevnici, kjer so jih očividci pregnali. Varnostni organi so po izvedbah uspeli zbrati nekaj podatkov. Tako so ugotovili, da sto- rilci posedujejo neko vozilo, s kate- rim hitro zapustijo kraj dejanja. Po daljših preiskavah in predvidevanjih so lopovom postavili zasedo. Ker so občani v Sevnici pri prvem posku- su opazili, da je bilo v neposredni bližini parkirano motorno kolo, so varnostni organi prišli do dragoce- nih podatkov. Pri prvem vlomu v Sevnici so ukradli razno blago v vrednosti 175.000 dinarjev. V noči od ponedeljka na torek sta dva motorista v nočnih urah nekaj- krat prevozila mesto. Varnostnim organom je to postalo sumljivo. Ko so pred trgovskim lokalom s tehničnim materialom kmalu za tem državljani opazili parkirano motor- no kolo in neznanega moškega, ki je pohajkoval pred lokalom, se je obroč zaprl. Že po prvih poizvedbah in zaslišanjih so ugotovili da sta na Dolenjskem in v Posavju vlamljala omenjena storilca. Varnostni organi predvidevajo, kljub temu, da je pre- iskava še v teku, da sta J. Feliks in njegov prijatelj dvajsetletni Jože Koren iz šmartnega ob Litiji zagre- šila najmanj pet težkih vlomov. Storilec priznal CELJSKI VARNOSTNI ORGANI SO PO KRAJŠI PREISKAVI OD- KRILI STORILCA, KI JE PRED NEDAVNIM VLOMIL V ČEVLJARSKO DE- LAVNICO NA TRGU SVOBODE V CELJU. Mladoletnik M. G., doma iz Celja je že zgodaj zašel na kriva pota. Za- radi vse večjih potreb (rad se je po- stavljal pred tovariši) in zaradi po- hajkovanj je poskušal z nepoštenimi dejanji priti do sredstev. Najprej je poskušal z majhnimi tatvinami. Ko mu je to nekajkrat uspelo, se je odločil za večje »podvige«, med ka- tere sodi tudi vlom v čevljarsko de- lavnico. Toda varnostni organi so mu prišli kmalu na sled. Med zasliševanji in preiskavo je M. G. tudi priznal, da je marca letos ukradel nezrianemu moškemu potniku na vlaku, med Rimskimi Toplicami in Celjem 15 tisoč dinarjev. Neznanec jc namreč pustil suknjič, v katerem je bila de- harnica, za nekaj trenutkov v kupa- ju. M. G. je izkoristil priložnost in izpraznil denarnico ter jo prazno vrnil nazaj v žep. Bankovci so bili po pet tisoč dinarjev. Po končani preiskavi bodo M. G. v kratkem pre- dali celjskemu sodišču. —ez V KARANJU 126 mrtvih rudarjev RESILO SE JIH JE LE 25. LETA 1934 JE NESREČA TERJALA 127 MRTVIH. Do eksplozije metana je prišlo v jami »Orasi«, ki je dosegla proiz- vodnjo 1000 ton premoga dnevno. Katastrofa je nastala v času prve izmene, v kateri je delalo 183 ru- darjev. Metan se je vnel na ne- kem izkopu za odpiranje odkopne- ga revirja. Od tam se je eksplozija bliskovito razširila več sto metrov po rovih in povzročila strahovit udarec, ki je porušil vse naprave v bližnji in daljnji okolici. Pri tem se je razvila ogromna količina stru- penih plinov, ki so povzročili med rudarji največ žrtev. Tehnični direktor srednjebosen- skega bazena inž. Mujin Osman- agič je rekel: »Da je nastala takšna eksplozija, sta morala biti podana dva elementa — metan in element vžiganja. Jama »Orasi« pa je bila doslej znana po manjših količinah tega nevarnega plina.« 21. aprila lani je minilo 30 let, kar se je pripetila najhujša nesreča v zgodovini jugoslovanskega ru- darstva. V prvih popoldanskih urah je v jašku »Stara jama« ka- kanjskega rudnika eksplozija me- tana ubila 127 rudarjev. V prvi iz- meni je takrat delalo 221 rudarjev. Povsem slučajno je ostal takrat živ samo Ivan Stok, ki ga je pritisk vrgel v odtočni kanal. Reševalne ekipe so si na vso moč prizadevale, da bi se prebile skozi rove in delovna mesta, polna stru- penih plinov, zasuta s stotinami ton premoga. Kraj nesreče je od- daljen od glavnega rova približno 2200 metrov in 102 metra pod po- vršino zemlje. Tako je rudnik rjavega premoga Kakanj doživel drugo veliko kata- strofo, ki se je pripetila v tem sto- letju. Kakanj se je odel v črnino. Z družinami in svojci mrtvih rudar- jev sočustvuje vsa jugoslovanska javnost. Vpis v prvi razred pedagoške smeri v Celju Dijaki, ki se žele vpisati v I. razred gimnazije pedagoške smeri v Celju, naj v skladu z navodili ZPPS v Celju oddajo na svojih šolah: 1. izpolnjeno prijavo za sprejem (obrazec 1,20) podpisano od staršev ter kolkovano s 50 din; 2. zaključno spričevalo osnovne šole; 3. izpisek iz matične knjige z rojst- nimi podatki. Osnovne šole naj te dokumente s svojimi pripombami o učencih (o nji- hovem odnosu do učenja in do druge- ga dela na šoli) pošljejo na učiteljišče v Celju najkasneje do 18. junija. Kandidati za vpis izven bivšega okraja Celje lahko pošljejo svoje pri- jave z gori navedenimi dokumenti in z mnenjem šole osebno. Prijave, ki bodo prispele po 18. ju- niju, ne bomo upoštevali. Sprejemni izpiti se bodo pričeli 21. junija. Kandidati naj se zberejo na učiteljišču ob 7.45, kjer bodo opravili najprej sprejemni izpit iz slovenščine in ob 11. uri iz tujega jezika; drugi dan, 22. junija, prav tako ob 7.45, bo izpit iz matematike. V teku obeh dni bo za vse kandida- te tudi preizkus posluha. Prednost pri sprejemu imajo kandi- dati z boljšim učnim uspehom in z dobrim posluhom. Ravnateljstvo Delovnemu kolektivu Celjskega tednika v Celju Ob svečanem jubileju- 20-letnici Celjske- ga tednika, vam v imenu občanov in v svojem imenu čestitam z najboljšimi že- ljami za nadaljnji uspešni razvoj. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE VELENJE Anton Močilnik TAT ZA ZAPAHI ČIGAVE SO UKRADENE RECI VARNOSTNI ORGANI SO PRED NEDAVNIM PRIJELI V OKOLICI GORNJEGA GRADA V SAVINJSKI DOLINI GABRIJELA RAJHARDA, KI JE NA TEM PODROČJU ZAGREŠIL VEC KAZNIVIH DEJANJ. Gabrijel Rajhard je z nepoštenim življenjem začel že na področju ob- čine Kranj. Ker so mu tamkajšnji varnostni organi hitro prišli na sled, je zamenjal področje in pričel z ne- poštenim delom na območju Gornje- ga grada in Prebolda. Zadnje dni februarja in v začetku marca je izkoristil odsotnost stano- valcev in skozi okpa vdiral v stano- vanja. Kradel je vse, kar je lahko pozneje s svojo prijateljico spravil v denar. V okolici Gornjega grada je med drugim iz neke hiše ukradel usnjen vetrni jopič. Tudi ta jopič je nekaj časa nosil in ga nato pro- dal neznani' osebi. Varnostni organi prosijo vse občane, ki jih je v tem času Rajhard oškodoval ali vedo karkoli o ukradenih stvareh, naj to prijavijo najbližji postaji mihce. V okolici Prebolda je neznani ose- bi ukradel kovček v katerem je bilo perilo in odeja. Gabrijel Rajhard je zagrešil več tatvin, vendar jih oško- dovanci niso prijavili. Varnostnim organom dela pri njihovem delu te- žave tudi to, da Rajhard ne ve, kje vse je kradel, poleg tega pa določe- na nepoštena dejanja taji. Po pre- iskavi ga bodo predali organom v Kranju, kjer bo odgovarjal še za tatvine na njihovem področju. anekdote DVOUMNA BRZOJAVKA Anckdolu ni .sveža, je pa ena najboljših. Urednik Tone Maslo je bil na dopustu ob jadranski obali. S Tonetom Skokom sva od- krila, da so prišla v Celje prva motorna kolesa. Ker se je mu- dilo, sva poslala dolg telegram z vsemi generalijami in prošnjo, naj sporoči, kaj storiti. Prvi dan — nič. Drugi dan — nič. Tretji dan pa je prispel te- legram v stilu varčnega ured- nika: Kupite MASLO. DOVENOVE BESEDE OB NEPRAVEM Času Sedelo nas je nekaj v uredni- štvu z videzom politih kokoši. Vstopi takratni doyen celj- skih novinarjev Jaka Slokan: — Več življenja, lantje! Čas- nikar je kot gibanje zraka. En- krat boža kot pomladni veter, drugič ruši kot vihar! Samo pokimali smo. Nedolgo tega smo se vrnili z višje instan- ce, kjer so nam jih nekaj pove- dali o neki pisariji... (Vse anekdote prispeval Jure KRAŠOVEC) Komunalni zavod za socialno zavarovanje v Celju razpisuje za šolsko leto 1965/66 štipendije na naslednjih šolah: 1 ŠTIPENDIJO NA PRAVNI FAKULTETI LJUBLJANA, 1 ŠTIPENDIJO NA VIŠJI PRAVNI ŠOLI MARIBOR, 2 ŠTIPENDIJI NA VIŠJI UPRAVNI ŠOLI LJUBLJANA, 1 ŠTIPENDIJO NA VIŠJI ŠOLI ZA SOCIALNE DELAVCE LJUBLJANA, 1 ŠTIPENDIJO NA EKONOMSKI FAKULTETI LJUBLJANA. Prednost imajo študenti višjih letnikov. Prošnje s kratkim življenjepisom ter podatki o dosedanjih uspehih pri študiju naj mteresenti dostavijo komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje v Celju najkasneje do 25. junija 1965. POJASNILO v zadnji številki Celjskega tednika je bilo na deseti strani med žrtvami prometa nave- deno pod naslovom »OTROK. PRED MOJOR- NO KOLO« med drugim tudi, da so starši- od- klonili zdravniško pomoč, kar ni res. V res- nici smo otroka takoj po nesreči prepeljali v laški zdravstveni dom, k dežurnemu zdrav- niku. Ker zdravnika ni bilo, ga je sprejela sestra Lizika. Ona ga je pregledala in ob nje- ni trditvi, da otroku ni nič, smo ga odpeljali nazaj domov. Cez noč je otrok čutil bolečine v trebuhu, zato sem naslednji dan z.nova od- šel k zdravniku dr. Dolancu. Zdravnik je otroka pregledal in ni ugotovil nič posebnega. Poudaril pa je, da ga v primeru, če bi mu bilo slabše, pripeljemo nazaj. Ker se je otro- kovo zdravstveno stanje poslabšalo, sem zno- va odšel v zdravstveni dom. Tu je bila de- žurna sestra Lizika, ki mi pa ni hotela izdati napotnice za bolnišnico. Poiskal sem doktor- ja Dolanca na domu in ga naprosil, naj mi on da napotnico za bolnišnico, šele takrat .smo ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga za- držali na zdravljenju zaradi notranjih krvavi- tev in poškodb. Jože Strniša, oče poškodovanega Marjana, Laško 71 ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi moža, očeta, starega očeta, brata in strica JOŽETA TllMŠKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z njim, ga v njegovi hudi bolezni tolažili in obiskovali. Lepa hvala vsem, ki so izrazili sožalje, da- rovali vence in cvetje in ga v tako ve- likem številu spremili na njegovi zad- nji poti. Posebna hvala za vence ko- lektivom: »Agroservis«, Šempeter, KK Žalec — obrat Šempeter in Polzela ter obrtnemu podjetju »Obrtnik« Prebold. Hvala tudi Gasilski četi Ločica in Pol- zela za spremstvo v sprevodu, vence in ganljivi govor. Posebna hvala za spremstvo g. ž. Vlaska. Ločica, 3. junija 1965 Žalujoča družina TURNŠEK OBJAVA Prodamo moped Colibri v nevoznem stanju. Ogled za interesente sociali- stičnega sektorja je dne 15. junija od 8. do 9. ure, za interesente zasebnega sektorja od 9. do 10. ure v prostorih uprave podjetja »STEKLAR« CELJE, Gubčeva ulica 8. Društvo ekonomistov Celje bo orga; niziralo v sredo, 23. junija ob 17. uri v Gospodarskem klubu, Kocbekova ulica 1, debatni večer, ki ga bo vodil predstavnik Komunalne banke Cel]^ tov. Vučajnik Franjo. Tema debatnega večera je: O NO' VEM BANČNEM SISTEMU IN UKRE- PIH ZA . STABILIZACIJO GOSPO- DARSTVA. Društvo vabi zainteresirane, da udeležijo zanimivega debatnega ve- čera. VABIMO VAS NA IZLETE: 1. »2.000 MIU PO SREDOZEMLJU«. V času g4 26. oktobra do 3. novembra 1965 organlzi- rani*^ tradicionalno 9-dnevno krožno potova- pje z luksuzno motorno ladjo »JUGOSLAVI- JA«. Relacija potovanja: Benetke — Split — jjvar — La Valetta (Malta) — Palermo — Ca- tania — Taorniina — Krf — Dubrovnik — Be- oetlte — Reka. Obilme programe potovanja »2.000 milj po Sredozemlju« prejmete v poslovalnici »KOM- PAS« Ceije, oziroma Vam Jib dostavimo iia Vaš naslov po pošti. 2. 8-dnevno potovanje z avtobusom in via- Itoin v PARIŠ v času od 15. 7. do 25. 7. 1965. frljave do 10. junija 1965. 3. 5-dnevno potovanje na ogled PRVE SVE- TOVNE RAZSTAVE PROMETA V .MUN- CHEN-u. Vrši se v času od 25. 6. do 3. 10. 1965. Prijave do 1. julija 1965. 4. Stalni dvodevni izleti TRST — BENET- KE. 5. 6 dni po AVSTRIJI, ŠVICI in ITALIJI v £asu od 15. do 20. 8. 1965. Prijave do 10. ju- lija 1965. 6. V prvi polovici septembra 6-dnevni avto- busni izlet v CHAMONIX. Prijave do 30. ju- lija 1965. 7. 4-dnevno avtobusno potovanje po DOLO- MITIH v prvi polovici meseca septembra. Prijave do 10. avgusta 1965. 8. Od 22. do 28. avgusta 1965 avtobusno po- tovanje v BUDIMPEŠTO, PRAGO in DUNAJ. Prijave do 10. julija 1965. 9. Koncem avgusta 6-dnevno potovanje z osebnimi avtomobili v SVlCO. Prijave do 20. 7. 1965. 10. V času od 26. 9. do 1. 10. 1965 potova- nje v BERLIN. Prijave do 1. avgusita 1965. 11. SONČNA ITALIJA VAS VABI NA 5- dnevne POČITNICE V RIMINIJU v času od 16. 9. do 20. 9. 1965. Prijave do 15. avgusta 1965. PRODAJAMO ŽELEZNIŠKE VOZNE REDE! KOMPAS Celje prodaja vse vrste vozovnic za tu- in inozemstvo; organizira izlete in po- tovanja, posreduje v najkrajšem času nabavo potnih listov in vizumov, menja devize in daje vse informacije za Vaša potovanja v tu- iji inozemstvo ter Vam posreduje rezervacije za Vaš letni oddih v vseh turističnih krajih. KOMPAS CELJE obvešča vse stranke, da je v času sezone poslovalnica odprta od 7.30 do 18. ure ter ob nedeljah od 8. do 13. ure. Pred vsakim potovanjem ali izletom obišči- te turistično podjetje KOMPAS CEUE, Tom- ilčev trg 1, tel. 23-50. Se priporoča KOMPAS CELJE, Tomšičev trg i Telefon: 23-3« fPRODAM >Nauman« šivalni stroj prodam. Naslov v upravi lista. Enostanovanjsko hišo z vrtom prodam. Na- slov v upravi lista. Emajliran štedilnik — levi prodam. Miha Furlan, Celje, Gregorčičeva 7-II. Record 64 — neocarinjen prodam takoj. Šket, Trbovlje, Gimnazijska 22 a. Manjšo visokotlačno sadno stiskalnico pro- dam. Koželj, Celje, Zagrad 31. Tesani les za ostrešje, ugodno prodam. Go- ričan, Opekarniška 9 c -t- Celje. NSU Prima 175, dobro ohranje.i, ugodno pro- dam. Kač, Petrovce, Mala Pirešica 1. Otroški športni voziček prodam ugodno. Ma- rija Skale, Celje, Ronkova 23 (Ložnica). Več novih garažnih vrat imam na zalogi. An- tan Strnad, Mizarstvo, Tabor 28. Vzidljiv št^delnik — desni, prodam ugodno. Stožir, Celje, Trg Svobode 7. Zastava 600 D, izvrstno ohranjen, naprodaj. .Naslov v upravi lista. Motorno žago za razrez hlodovine in novi pi- salni stroj »Singer«, prodam. Vrtnarija Medved, Celje, Nova vas. Komplet.no rabljeno spalnico — jesen, pro- dam. Naslov v upravi lista. Spalnico, kuhinjsko kredenco, zidan mizni štedelnik, električni kuhalnik, prodam. Ce- lje, Sercerjeva 8. Pralni stroj AEG original, prodam. Dalibor Vrankovič, Na otoku 3. Novo, davka oproščeno, takoj vseljivo hišo ob avto cesti (parket, voda pred hišo, trofazni tok) .z manjšim zidanim gospodarskim po- slopjem, prodam. Rustja, Trg Svobode 4, Celje. Razni električni material, kompletno glinasto peč in radijski sprejemnik znamke »Miner- va«, ugodno .naprodaj. Celje, Trubarjeva 13. Dobro ohranjeno NSU Primo 175 ccm pro- dam, tudi na ček. Lečnik, Slance 20, Te- harje. NSU Primo tipa 60, v zelo dobrem stanju, prodam. Cena po dogovoru. Vprašati pri vratarju gledališča v Celju. Pralni stroj »Maris-Rondo« prodam za 65.000 din. Jožica Močan, Ložnica 30 (mimo go- stilne Cuik, prva pot desno). Prodam arondirano posestvo, 5 minut od ce- ste Vojnik—Dobrna. (Sadje, živinoreja). Hi- 5a v dobrem stanju, gospodarsko poslopje novo. Njiv 2,5 ha, travnikov 4 ha, mešanega gozda 4^5 ha. Franc Žga.nk, Hrenova 13. p. Strmec pri Vojniku. "obro ohranjeno raztegljivo mizo (orehov furnir) prodam. Maigajeva 4-111 — levo. • STANOVANJA 100.000 din nagrade dam tistemu, ki mi nudi, ^•i preskrbi prazno sobo. Ponudbe na upra- 2^0 lista pod »100.000«. ^ enosobno stanovanje ali prazno sobo v Celju^ nudim IS.ObO din mesečne najemnine. Novica Kostič, Celje, VP 1693 (Titova ka- '3aa zakonca iščeta sobo v centru mesta ali •^^olici. Zinka Jošt, »Vrvica<< Celje, Maribor- ska cesta i. iienjam veliko enosobno stanovanje v cen- l^^u, v 1. nadstropju, za dvosobnega. Naslov ^ upravi lista. •razno (jJ'^^Pisani preklicujem vse neresnične bcse- rj'p ' sem jih izrekel o Elizabeti Kralj iz Go- Mon?" '''^''^8 ter se ji zahvaljujem, da je od- niif nadaljnjih postopkov. Franc Mir- W ^^^'^"-'^ Mcdlog 45. lif/o ^'zamem v najem. Ponudbe na upravo oZ .poti šifro »TAKOJ«. _'opim vrstni red za AMI-6, tovarniška ce- 2].2j^'l 2^ zamenjam za Fiat. Celje, telefon šolski center za blagovni ^ promet v celju •izpisuje naslednja prošla delovna mesta: ^ i^ipl. ekonomista aranžerja Nadzornika (svetovalca) praktičnega pouka knjigovodje — p .finančnega režiserja j "^»jave do 30. junija. Nastop službe • septembra 1965. • OTRDALIŠCB SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek, II. junija 1965 ob 20. uri: RINGARINGARAJA ali SATIRIČNI VECER. Gostovanje v Velenju. Sobota, 12. junija 1965 ob 16. uri: RINGARINGARAJA ali SATIRIČNI VECER. Abonma za upokojence in izven. Vstopnice so še na razpolago. Sobota, 12. junija 1965 ob 19.30: RINGARINGARAJA aH SATIRIČNI VECER. Zaključena predstava za Celjski tisk Celje Nedelja, 13. junija 1965 ob 10. uri: RINGARINGARAJA aH SATIRIČNI VECER. I. nedeljski dopoldanski abonma in izven. Nedelja, 13. junija 1965 ob 16. uri: RINGARINGARAJA ali SATIRIČNI VECER. Gostovanje v Topolšici. Četrtek, 17. junija 1965 ob 20. uri: Bernard Shavv: NIKOLI SE NE VE. Kome- dija. Gostovanje Jugoslovanskega dramskega pozorlšta Iz Beograda. Vstopnice so v pro- daji. • KINO KINO »SVOBODA« ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI Dne 12. in 13. junija 1965 — »SLADKA PTICA MLADOSTI« — ameriški barvni CSP film Dne 15. junija 1965 — »LAŽNJIVEC BLLY« — angleški CSP film Dne 17. junija 1965 — »SMRT SE IMENUJE ANGELCHEN« — češki film KINO »PARTIZAN« — SEVNICA Dne 12. in 13. junija 1965 — »LJUBKA LA2- NJIVKA« — francoski film ŠOLSKI INDUSTRIJSKO KOVINAR- SKI CENTER STORE RAZPISUJE za šolsko leto 1965/66 sprejem učencev v Poklicno šolo ko- vinarske stroke na naslednja učna mesta za potrebe: 1. ŽELEZARNE STORE — 42 učnih mest strojnega ključav- ničarja — 6 učnih mest kovinostrugarja — 4 učna mesta orodjarja — 1 učno mesto kovača — 7 učnih mest rezkalca 2. CINKARNE CELJE — 15 učnih mest strojnega ključav- ničarja — 10 učnih mest kovinostrugarja 3. TOVARNE EMAJLIRANE POSO- DE CELJE — 20 učnih mest orodjarja — 1 učno mesto kovača — 4 učna mesta strojnega ključav- ničarja Pogoji za vpis: Fizično in duševno zdravje, uspešno dovršena osnovna šola in starost do 17 let. Ugodnosti v času šolanja: Mesečna nagrada oziroma štipendi- ja po učnem uspehu in letnikih v vi- šini od 8.000 do 14.000 dinarjev me- sečno; učenci imajo možnost oskrbe (.sta- novanje, hrana) v Domu učencev v Štorah in dobivajo dodatek (posebni) v znesku od 3.000 do 7.000 dinarjev mesečno. Rok prijave za vpis v začetni razred od 26. junija do 10. julija 1965. Prijave sprejema' uprava Šolsko industrijsko kovinarskega centra Štore — po pošti ali osebno. Kandidati za sprejem morajo pred- ložiti: 1) lastnoročno napisano in s 50 di- narjev kolkovano prošnjo (z natanč- nim naslovom), ter navedbo podjetja za katero se želi šolati; 2) zadnje šolsko spričevalo; 3) izpisek iz rojstne matične knjige; 4) lastnoročno napisan življenjepis. Ce se bo prijavilo za sprejem več kandidatov kot je predvideno, bo iz- bira na podlagi sprejemnega izpita, ki bo zajemal snov učnega programa za 8. razred osnovne šole. Razpisna komisija Dimnikarskega podjetja »Dimnikarstvo« Celje razpisuje delovno mesto DIR:EKTiORJA Pogoji: Poleg splošnih pogojev se zahteva še najmanj 2 leti prakse na vodilnem mestu tovrstnega podjetja in 10 let praktičnega dela kot visokokvalificirani delavec dimnikarske stroke. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD. Vloge sprejema razpisna komisija podjetja »Dimnikarstvo« Celje, Trg svobode 10, do 30. junija 1965. Kadrovska komisija pri DS Železarne Store sporoča, da bo ŠTIPENDIRALA učence poklicnih šol in sicer za poklice, omenjene v razpisu Šolskega inidustrij.sko-kovinarskega centra Štore, poleg tega pa še učence za naslednje poklice: INDUSTRIJSKI ELEKTRIK AR 17 ELEKTROMEHANIK (INDUSTRIJ.) 9 INSTALATER (VODOVOD IN PLIN) 12 Pogoji za vpis: fizično in duševno zdravje, uspešno dovršen 8. razred osnovne šole in starost do 17 let. Učenci imajo možnost nastanitve in oskrbe v internatu v Mari- boru oziroma v Ljubljani. Učenci elektrostroke se bodo namreč šolali v Mariboru, instalaterji pa v Ljubljani. Kandidati za šolanje poklicev, naštetih v razpisu SlK centra Štore naj se v primeru, če se želijo šolati za potrebe Železarne v Štorah, pred prijavo v ŠIKC v Štorah prijavijo v kadrovskem sektorju železarne zaradi vpisa v evidenco. Oni kandidati, ki se žele izučiti poklica elektrostroke ali pa instalaterja pa naj do 20. junija 1965 predložijo v kadrovskem sektorju železarne v Štorah naslednje listine: 1. lastnoročno napisano in s 50 din kolkovano prošnjo, z natanč- nim naslovom in navedbo pošte bivališča,- 2. zadnje šolsko spričevalo; 3. izpisek iz rojstne matične knjige; 4. lastnoročno napisan življenjepis. Kandidati naj v prošnji navedejo, če želijo stanovanje v internatu. Učenci prejemajo v času šolanja štipendijo, na podlagi pogodbe, sklenjene med učenci, njihovimi zakonitimi zastopniki in podjetjem. Učenci socialno šibkih staršev prejmejo v primeru dobrega uspeha v šoli še finančno pomoč za kritje stroškov vzdrževanja v internatu. Kadrovska komisija pri DSP Železarne Štore TURISTIČNE OBJAVE TURISTIČNI VODICI Olep.ševalno in turistično društvo Celje spo- roča, da ima dobro vodniško službo. Vodice, ki obvladajo tudij tuje jezike je treba naročiti tri dni prej. Honorarji za vodiče so običajni, prijave v Turističnem informacijskem uradu, poleg Icina Metropol. ZASEBNE SOBE V ZDRAVILIŠČIH Celjska turistična zveza sporoča, da je v vseh naših zdraviliščih v Rogaški Slatini, Do- brni, Laškem in Rimskih Toplicah na voljo dovolj zasebnih sob po nizkih cenah. Infor- macije in rezervacije pri turističnih društvih v omenjenih krajih. DOPUST V SOLČAVI IN LOGARSKI DO- LINI Vsem, ki se zanimajo za dopust v Solčavi in Logarski dolini, priporočamo, da si sobe pravočasno rezervirajo. V Solčavi sta na vo- ljo gostišče Zadružnik in Počitniški dom Rin- ka, v Logarski dolini pa pension Sester Lo- gar, Planinski dom in gosti.šče Plesnlk. V obeli krajih imajo tudi zasebne sobe. Cena pensiona od 1.700 do 2.000 dinarjev. Informa- cije in rezervacije pri omenjenih gostiščih in Turističnem društvu Solčava. AVTOlimiSTICNO PODJETJE IZLETNIK CELJE PUTNIK Nudimo vam vse turistične usluge. Organiziramo Izlete In potovanja po Jugo- slaviji 1 v Inozemstvo a turističnimi avto- busi. — BUDIMPEŠTA — KRAKOV — VAR.S.A- VA — BERLIN - PRAGA — DUNAJ — 10- dnevno potovanje z avtobusom dne 27. 7. 1965. Rok prijav 17. 6. 1965. — BENETKE — FIRENCE — RIM — NE- APELJ — BENETKE — TRST — lO-dnevno potovanje z vlakom dne 2. 7. 1965. Rok pri- jav 10. 6. 1965. — COP — KIJEV — LENINGRAD — MO- SKVA — 15-dnevno potovanje z vlakom in le- talom dne 28. 7. in 11. 8. 1965. Rok prijav 25. 6. 1965. — MUNCHEN — 4-dnevno avtobusno po- tovanje na prometno razstavo dne 22. do 25. VII. 1965. Prijave sprejemamo do 25. VI. 1965. ^'ožnja bo potekala po Koroški — Llenz — Grossglockner — Salzburg — Miinchen. Za- htevajte program. — Z osebnimi avtomobili 3-dnevno potova- nje po ITALIJI, Celje — Kranjska gora — Tolmezzo — Cortina d' Ampezzo — Bolzano^ — Trento — ob Gardskem jezeru — Simil-' one — Verona — Padova — Benetke — Tr.st — Celje. Prijave sprejemamo do 25. VI. 1965. — ZURICH — LONDON — PARIZ — MUN- CHEN — 9-dnevno potovanje z vlakom, dne 19. — 27. VII. 1965. Prijave do 20. VI. 1965. — ATENE — DELFI — LARISA — SOLUN — 8-dnevno potovanje z avtobusom, dne 20. — 27. VII. 1965. Prijave do 20. VI. 1965. — Tridnevna potovanja z avtobusi po AV- STRIJI in ITALIJI — Celovec — Beljak — Gossglockner — Cortina d' Ampezzo — Bol- zano — Lago di Garda — Verona — Padova — Benetke — Trst. Prijave sprejemamo za kolektive. — TRST — BENETKE, stalni avtobusni Iz- leti, prijave sprejemamo za kolektive in po- sameznike. — TRST — MIRAMARE, stalni enodnevni Izleti z avtobusom, za itoleklive in posamez- nike. Prodajamo vozne rede za prometno sezono 1965/66. Vse Informacije in prijave pri IZLETNIK-u Celje, Titov trg 3 ter poslovalnicah v Velenju ln Krškem. Za cenjeni obisk se priporoča IZLETNIK CELJE Titov trg 3 — tel. 28-41 nasproti avtobusne postaje Komisija za likvidacijo okrajnega od- bora Rdečega križa Celje razpisuje za 17. junij 1965 ob 16. uri na dvorišču bivše skupščine okraja Celje JAVNO DRAŽBO na kateri bodo naprodaj naslednja osnovna sredstva: osebni avtomobil znamke VOLKS- WAGEN, letnik 1961, v voznem sta- nju, z izklicno ceno 1,800.000 din; električni računski stroj »zagreb«, z izklicno ceno 310.000 din; železni ročni voziček-platoner, na gumijastih kolesih, z izklicno ceno 41.000 din. Prednost pri nakupu ima socialistič- ni sektor, od 17. ure dalje pa lahko kupijo zasebniiki. V POMANJKANJU DRUGIH BAKRE NIH ZA1§CITNIH SREDSTEV OPOZARJA MO KMETOVALCE IN KMETIJSKE ZA DRUGE NA NAS PROIZVOD CIPRABIAI] • CUPRABLAU ima odlične fizikalne lastnosti - se ne seseda, ne maši škropil- nih šob, se počasi izpira, intenzivno mo- dro barva liste. Uporabljamo ga lahko s tlačnimi škropilnicami in s pršilniki (molekulatorji). • Priprava škropiva je zelo enostav- na. Apno ni potrebno. • CUPRABLAU je preizkušen prepa- rat za zatiranje peronospore na vinski trti in hmelju, krompirjeve plesni in cer- kospore na sladkorni pesi ter za zatira- nje ostalih glivičnih bolezni. Navodilo se nahaja na vrečkah. CINKARNA metalurško kemična industrija CELJE DVAJSET LET ŠPORTNE RU^BRIKE Skromni začetki Poglejmo, kaj piše naš prvi časo- pis NOVA POT dne 9. 6. 1945 en mesec po osvoboditvi: »Celjski šport postaja zopet aktiven. Na ze- lenem polju se je zopet začel lulej- stvovati športni klub Olimp, ki ga tvori v glavnem moštvo iz Vestno- ve tovarne. Ta klub se je srečal v nedeljo na igrišču Vesten z repre- zentanco ing. brigade 111. jugosl. armije.« Seveda gre tu za nogo- metno srečanje, katerega rezultat • pa ni objavljen. » Nogomet je bil že pred vojno najpopularnejša športna panoga in zato ni čudno, da so ravno nogo- metaši prvi začeli z ustanavljanji društev in tekmovanji. 2e 21. 7. 1945 čitamo v celjskem časopisu o prvi tekmi FD Olimp : FD Celje 2:2. »... srečanje je pokazalo, da se je v obeh moštvih porodilo zdravo športno rivalstvo ... Maloštevilni gledalci so precej glasno posegli v dogodke na zelenem polju ...« Zanimiv je tudi zapis dne 27. 7. 1945 pod naslovom »Prvi športni OB 20 LETNICI NAŠEGA ČASOPISA SI NISMO MOGLI KAJ, DA NF BI POBRSKALI TUDI PO NASIII PRVIH LOKALNIH POVOJNIH ČASO- PISIH IN SE USTAVLJALI PRI PREBIRANJU ŠPORTNIH RUBRIK. RA- 7.UMJIVO JE, DA SO BILE SKROMNE — TAKO PO SVOJI VSEBINI KOT PO OBSEGU. TAKO KOT JE BILO TAKRAT SKROMNO SE VSE ŠPORTNO ŽIVLJENJE V NAŠEM MESTU. TODA ZAŽIVELO JE. HKRATI S PO- SPRAVLJANJEM RUŠEVIN, OBSODBO VOJNIH ZLOČINCEV, HKRATI Z MISLIMI NA LEPŠE IN SREČNEJŠE ŽIVLJENJE V SVOBODI JE RASLO TUDI KULTURNO IN ŠPORTNO ŽIVLJENJE. miting v Celju ... FD Olimp je pri- redil fizkulturni dan na svojem igrišču v Cretu... katerega so se udeležili Olimp, Celje in Laško. Lahkoatletiki so sledile tekme v odbojki, prve po štirih letih... sledil je pester telovadni spored, ki je prvi v Sloveniji po osvobo- ditvi ...« Pod naslovom »Masovni sesta- nek FD Celja« je zapisano: «... se je prečitala okrožnica FOS-a o pri- ključitvi Trsta in Primorske... V naslednji točki je član OOOF po- dal kratek politični pregled in ori- sal naloge in delo ftzkulturni- kov ...« V letu 1946 je uvedel novi ča- sopis »Na delo« stalno športno rubriko, ki je bralce seznanjala že o raznih športnih dogodkih, največ pa o tekmah nogometne lige. V .tem časopisu smo v izdaji dno 13. 4. 1945 zasledili tudi tale zapis: »V vsej Jugoslaviji se je v nedeljo vr- šil pomladanski tek čez drn in strn... v Celju se je teka udele- žilo 871 tekmovalcev ...« Tako se je v prvih povojnih me- secih začelo razvijati celjsko šport- no življenje in z njim tudi športno poročevdlstvo v našem časopisu, ki ima pa danes že precejšen krog zvestih dopisnikov. S tem pa lahko bolj sistematično spremlja in ob- vešča, našega bralca o športnem dogajanju v našem območju. To pa je tudi namen te rubrike. Volitve na Dolgem polju V nedeljo, 13. junija, bodo v 20., 21. in 23. volilni enoti na Dolgem polju nadomestne volitve. Kandi- dati na teh volitvah so: v 20. vo- lilni enoti (štiriletni mandat) ZDRAVKO TROGAR, predsednik občinskega odbora Socialistične zveze Celje; v 21. volilni enoti (dvoletni mandat) STANE KO- KALJ, predsednik krajevne skup- nosti Dolgo polje in v 23. volilni enoti (dvoletni mandat) MILAN SENICAR, novinar Radia Celje, Volilne enote pa obsegajo na- slednje ulice: 20. volilna enota (Kersnikova, Ipavčeva in Zoisova), 21. volilna enota (Oblakova, Jen- kova, Ulica Moše Pijade, TkaLska, Ulica 29. novembra in Nušičeva) ter 23. volilna enota (del Dečkove ceste od številke 19 do 60). Volišč bo skupaj šest. In to: za Ipavčevo ulico v Zavodu za re- habilitacijo invalidov, za Kersniko- vo in Zoisovo v restavraciji Kladi- varja, za Ulico 29. novembra v Soli trgovskih učencev, za Oblakovo in Jenkovo v upravi bolnišnice, za Ulico Moša Pijade, Nušičevo in Tkalsko v prostorih vrtca v bloku 107 in za del Dečkove ulice (št. 19 do 60) v Zavodu za požarno .xarnDst v Dečkovi ulici, _____ ATLETIKA Spet zmaga atletov Kot je bilo pričakovati, so celjski atleti pretekli teden v dvoboju z at- let.sko ekipo avstrijskega Graza od- nesli sorazmerno visoko zmago. 21 točk razlike za Celjane vsekakor pri- ča o kvaliteti celjske atletike v pri- merjavi z graško. Slabi tekmovalni pogoji zaradi razmočenih naprav in tekališča so ovirali atlete, da bi dosegli še bolj- še izide pa vendar smo bili priče ne- katerim lepim dosežkom. Na prvem mestu velja vsekakor omeniti ne- umornega Pikulo, ki je letos prvič izboljšal svoj republiški rekord v metu krogle — 16,64, prav tako iz- vrsten pa je bil Vivod z 2,08 v viši- no. Tekača Važič in Cervan sta to- krat tekla na krajših progah in do- segla presenetljiva rezultata — Va žič 1:51,4, Cervan 3:50,7 na 800 ozi- roma 1500 m. Bukovec se je v metu kladiva približal 60 metrski znamki. V šestih disciplinah so zmagali gost- je, v osmih pa Celjani. Ženske so tekmovale izven konkurence, bila pa je Lubejeva s svojimi dosežki daleč najboljša tekmovalka nedeljske pri- reditve. Med drugim pa moramo ugotoviti še eno žalostno dejstvo. V nekdaj eni najmočnejših Kladivarjevih di- sciplin — sprintu — sedaj naši atle- ti ne pomenijo dosti. Zaletel ni v formi, Vravnik in Kolnik sta prav- zaprav deseterobojca (slednji je tu- di poškodovan), mladi še ne zaleže- jo dosti, Ajdič pa menda ne trenira. Vsekakor žalostna slika za celjske sprinterje, če se spomnimo, da še pred letom ali dvema, Kladivarjeva štafeta 4 X 100 m skorajda ni imela konkurence v državi. ^ —ed KOMENTAR Kdo je kriv... ? Bilo je 12. julija 1964, ko je enajstorica Kladivarja z zmago v kvalifikacijah nad Karlovcem postala član II. zvezne lige. Več kot 7000 prisotnih gledalcev in večji del športne javnosti v Sloveniji je s spontanim zado- voljstvom pozdravil ta uspeh. Mesto ob Savinji je takrat do- bilo drugoligaša. Obet na lepo nedeljsko rekreacijo delovnih ljudi mesta Celja in bližnje oko- lice je bil ustvarjen. Danes Kladivar ni več drugo- ligaš! Kdo je temu kriv? To vprašanje poslavljajo prav tisti ljudje, ki so se pred slabim le- tom nadvse veselili ob u.spehu Kladivarjevih nogometašev. Za ta neuspeh je več razlo- gov, eden med njimi je tudi ne- strokovno in organizacijsko sla- bo dol o v društvu. Naš list je na te pomanjkljivosti opozoril ob začetku spomJadanskega de- la tekmovanja. Bralci in navija- či Kladivarja se prav gotovo še spominjajo člankov in razgovo- ru z nekaterimi bivšimi odbor- niki NDK pod naslovom »Nogo- met v Celju da ali ne«. Mi smo smatrali tak naš prispevek kot našo pomoč k še pravočasni nujni spremembi, da Kladivar zadrži drugoligaški status. Se- daj je kot na dlani, da so imeli tovariši Presinger, Skomina, Orel in Marinček prav, ko so opozarjali na napake v društvu. Sicer je pa sedaj že prepozno za jadikovanje, zadostuje le po- gled na lestvico pred zadnjim kolom. Tudi zmaga iz Splita ne prinese nič novega. Se bo treba pač navaditi zopet na gledanje tekem v republiški ligi, za gle- danje zveznih tekem pa bo tre- ba prevoziti nekaj desetin kilo- metrov v Ljubljano ali Maribor. Ostale pa bodo izkušnje za igralce, organizatorje in stro- kovno vodstvo. Izkušnje o tem, kaj zahteva tekmovanje v zvez- nem rangu. Morda bi lahko te izkušnje čez kakšno leto spel koristile. DIRIGENT Naš honorarni športni dirigent, ki tudi pev- sltim zborom dirigira, Id žalostinlii da taleoj al(cent, če kje kak nogometni klub izbira. R0K0MET4ŠI NE MIRUJEJO! i I Po končanem tekmovanju v re- publiški rokometni ligi pa pri ŽRK Celje še niso prenehali z delom. V nedeljo so se s tremi ekipami ude- ležili republiških tekmovanj za mla- dince in pionirje. Največji uspeh je vsekakor dose- gla vi-sta pionirk, ki je v Ljubljani zasedla 2. mesto, medtem ko so si pionirji delili v Celju 5. — 6. mesto. Mladinci so bili v Kranju manj uspešni, saj so bili šesti. Vendar moramo omeniti, da bi z malo več sreče lahko dosegli dosti boljši pla- sman, saj so o razvrstitvi odločali tudi malenkostni spodrsljaji pri strelih na gol in ne samo točke. Celjski mladinci so na primer še pred tednom bili enakovredni v bor- bi s sedanjimi prvaki iz Trbovelj, tokrat pa so za njimi zaostali kar za pet mest. To pa se v konkurenci številnih izenačenih ekip kaj hitro zgodi. Pa še ena vest: V nedeljo dopol- dne bo na igrišču ob Kersnikovi uli- ci gostovala rokometna ekipa bjelo- varskega Partizana. Vsakemu ljubi- telju rokometa že ime pove, da bo tokrat v Celju gostovala ena najkva- litetnejših jugoslovanskih ekip s pe- timi državnimi reprezentanti, ekipa. ki je bila finalist tekmovanja za ev- ropski pokal in večkratni državni prvak. —ed l.f) ACkA CELJE : MTT 76 : 80 Celjani so v tej tekmi zapravili priložnost, da se v II. republiški ligi potegujejo za osvo- jitev 1. mesta, saj so vodili v I. polčasu že z U točkami prednosti in bi to razliko s pa- metno igro prav lahko obdržali do konca. Za poraz Celjanov sta precej zaslužna tudi slaba sodnika. Za primer naj navedemo, da srednji napadalec Celja na vsej tekmi ni metal ene- ga prostega meta, kar je na košarkarski tek- mi edinstven slučaj. Koše za Celje so dosegli: Cepin 22, Božič ,14, Kolka 12, Zorko 9, Leskovšek 10, Ferlan 9. S tem porazom so celjski košarkarji zdrk- nili s 4. na 5. mesto v lestvici z eno odigra- no tekmo manj. j. c. V nedeljo je bil v Celju iinalni turnir za republi.ško prvenslvo v hokeju na travi. Kot jc znano sta se na ta zaključni del uvrstili dve ekipi celjskega Partizana — Gaberje ter ekipi Enotnost in SŠTV iz Murske Sobote. Prva ekipa Celja;iov je ponovno osvojila naslov republi.^kega prvaka z dvema viso- kima zmagama nad Sobočani. Druga ekipa Celjanov pa je osvojila tretje mesto in s tem dosegla svoj največji uspeh. Stem pa so dokazali, da pri hokejski sekciji Partizan — Ga- bcrje delajo načrtno, saj imajo dve kvalitetni ekipi od katerih bo druga — mlajša bogat rezervoar za izpopolnjevanje prve ekipe, ki se ji bo s tem kvaliteta prav gotovo še dvig- nila. Na Hliki: B ekipa, ki jc dcftcgla doslej svoj največji uspeh. Fotn: Rovan E. G. VLADIMIR BASLE T U O J K A (Nadaljevanje) Pastir se je s tesnobnim ob- čutkom v prsilt počasi obrnil in v poltemi spoznal Tončka. Dve sami besedi sta odpihnili oboje- stransko življenjsko stisko in že sta tovariša zarečih obrazov kre- rula v kaščo na razgovor. Za nji- ma pa je prišla Katra s ponoše- nimi čevlji v rokah in tarnala: »Joj, joj kakšni časi! Sedaj že otroke preganjajo in pobijajo. No, poskušaj obuti tele čevlje od našega rajnega ata so!« Vmes pa je vprašala pastirja, koliko je star. Pastir se je hudomušno zare- zal in skozi sproščen smeh dejal: »Šestnajst« in naglo dodal »in pol«, kakor da bi jo hotel s tem prepričati, da je dovolj star za vse, kar počne in da sodi med dedce. Nekaj trenutkov kasneje so se prebivalci koče razšli. Tonček in pastir, z nogami zavitimi v žaklo- vino, čevlji pokojnega Logarja so mu bili pač premajhni, sta odšla v četo, stara Logarca pa v dolino po ostala dva člana trojke, z upa- njem, da še nista padla Nemcem v kremplje. Preprosta zenička je z materin- sko ljubeznijo in s tveganjem svojega lastnega življenja rešila preostala dva člana trojke in na- slednjega dne ob zori se je števi- lo borcev v četi povečalo za tri. Večina borcev ni kazala nobe- nega navdušenja nad prišleki. In- tendant Krčmar pa je celo neko- liko zlobno vprašal po prisotnih: »Kaj pa bomo s temi otroci, saj nismo otroški vrtec?« Komisar Gorki mu je pojasnil, da tu ne gre za otroke, ampak za borce, ga oštel pr^d vsemi in zahteval od njega v imenu komunistov, da se prišlekom opraviči. Krčmar se je na kmečko robat način opra- vičil in s pobešenim nosom od- vihral. Prišleki, ki so bili zaradi take- ga sprejema kot poparjein, so se mencaje oddaljili od kuhinje. Čez čas je k njim pristopil kurir in dejal pastirju, da jih komandir kliče v štab. Mimogrede pa je zbadljivo vprašal, kje je tretji, ker ga ni videl. Ali ni morda že dezertiral nazaj domov k mami? Pastir mu je ravnodušno poka- zal z roko proti debelemu hrastu, za katerim je tretji opravljal malo potrebo. Aha, je potegnil z glasom, kurir pomenljivo in za- smehljivo obenem ter poklical: »Tovariš Hrast, pridi, koman- dir te želi videti!« Komandir Silni je stopil prišle- kom nasproti, jih tovariško po- zdravil, posebno pastirja, ki ga je poznal, in po nekaj besedah so se rodili trije novi partizani. Pastir je dobil ime »Benjamin«, ker je bil najmlajši od trojke, pleskarski vajenec Stanko je za- radi zajčje kučme, ki jo je no- sil na glavi postal Kozak, progov- ni delavec Rajko pa je po zaslu- gi kurirja ostal Hrast. Ognjeni J^rst, ki ga je trojka do- živela skupaj s četo tri tedne po f>riliodu v partizane, je presenetil celo najlirabrejše borce. Nemci so četo obkolili na- samotni domačiji in tako pritisnili nanjo, da ji je pre- 'i/o uničenje. Mitraljezeč Grča, ki bi moral s pomočniki izsiliti pre- i>oj, je izgubil glavo. Hrast in f^enjamin sta v zmešnjavi^ pograhi- 'a mitraljez in zadržala napadajoče ^emce toliko časa, da se je četa obrala in pripravila za juriš. Po preboju je Grča na ves glas roban- kakšno zmedo so napravili no- vinci in kako zaradi njih ni mogel Pograbiti mitraljeza. Komandir Sil- pa ga je brez besed postavil P^o' stražo in kasneje premestil v 'kuhinjo. Novincem pa je pustil 'Mitraljez. Trojka je kmalu postala ^trah in trepet sovražnikom. Čim ^'o_za.s/;.ša/; pogoste — kratke stroj- i^ične rafale, so vedeli, s čim imajo ^Pravka. Tedaj je v njihovih vrstah milosti zagospodarila smrt. V ^olirti so se pojavili črno-rumeni '^'a/f/, ki so obljubljali 5000 /?M "•^f/fac/e tistemu, ki bi nevarne ko- ""•"us/fcne zločince izročil Nem- ^^tn žive ali mrtve. Četa je poslala Ponosna na trojko, da je bilo kaj. ^ojna se je že nagibala h kraju, ° se JQ raznesla vest, da je Benja- '^'^ ob nekem spopadu z Nemci po(ie/. Med borci in prebivalci je ^J^^ladala žalost. Slovite trojke ni ^''o več. Hrast in Kozak sta žalo- .«/a najhuje. Obenem pa sta mol- ^ zaprisegla, da bosta maščevala ^^ar/ša in da se bosta tudi na- ^^s^o njega borila do poslednjega do končne zmage. (Dalje) — 1 — Tale povest, ki Celjski tednik danes začenja z njenim objav- ljanjem, nikakor ni pn'o, kar je bilo o Guzaju tiskanega. Že v letih 1877 do 1880, ko jc bila njegova slava na višku, sta o nje- govih podvigih v svojih dnevnih novicah pogostokrat poročala naša tedanja glavna dnevnika »Slovenec« in »Slovenski Narod«. Te članke sem si bil svoj čas celo prepisal, ker sem jih potre- boval kot dokazilo v avtorski pravdi, s katero me je počastila Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Bilo je takole: Okrog leta 1930 je Januš Goleč, eden glavnih v tej tiskarni, v »Slovenskem Go- spodarju«, takrat na štajerskem podeželju najbolj razširjenem tedniku, objavil v obliki podlistka vrsto za silo med seboj po- vezanih Guzajevih dogodivščin, pa jc potem v tožbi trdil, da si je zgodbo sam izmislil, da je torej njegova last in svojina in da sem mu jo torej ukradel. Ti Golčevi podlistki so 1931 izšli tudi v knjižnem ponatisu, z nekaterimi krajšimi dodatki, ki so jih Golcu sporočili pač šele naknadno. Leta 1933 pa so bile Guzajeve prigode celo dramatizirane in sta se bila lotila tega dela slučajno kar dva človeka hkrati, kaplan Davorin Petančič in jaz, ki so me bili nahujskali vneti čestilci Guzajevi. Snov je res kar izzivala odrsko obdelavo. Spet slučajno, — saj nisva niti vedela drug za drugega, — je bil moj rokopis dober mesec dni prej gotov in na razpolago kakor nje- gov in s tem sem jim seveda pokvaril posel. Predvsem pa so bili tudi politično strankarski nagibi, ki so odločali. O tej prav- di bom na koncu povedal še kaj več, bila je nenavadno razgiba- na in nič kako zanimiva. Pozneje so druga in vse večja dogajanja v svetu in doma potisnila Guzaja čisto v ozadje. V dobi, ko nam je vsem šlo za življenje in smrt, ko je bilo na tisoče in tisoče naših ljudi bru- talno pregnanih z doma v neznano trpko usodo, ko je Planina bila eno samo obupno pogorišče, takrat pač ni bilo smisla za kakršno koli romantiko. Da pa je Guzajev sloves vsem hudim časom navkljub le ostal živ in tlel pod pepelom dalje vse do danes, dokazujejo številne želje, naj se njegova zgodba obnovi in osveži. Tako bodi! Razbojnik Guzaj je mrtev, — naj živi razbojnik Guzaj! Saj je v«ak že na svoji lastni koži to poskusil, — kakšen dan je res vse, kakor da bi bilo zakleto. Že ko vstaneš, si nekam nataknjen, sam ne veš, zakaj. Potem pa se cirkus začne: Ali ti prileti poleno v glavo ali se ti sname kosa ali zlomijo grablje, ko bi jih najbolj nujno potreboval, ali ti Tonček prinese polož- nico za davek, ali so ti prasci na vsem lepem nehali zreti, ali se za prazen nič skregaš z ženo, kombinacij je možnih vsaj to- liko kakor pri športni stavi. Z eno samo besedo, ves svet se je pač zarotil proti tebi in čisto vseeno je, ali moliš ali kolneš, pomaga ne eno ne drugo! — 2 — Približno tako se je tistega pk>znojuiijskega dne godilo Ma- tijcu. Ječmen je že ves teden v snopju čakal na njivi, treba bi ga bilo že zdavnaj spraviti, pa se je krava kakor iz kljuboval- nosti prav danes morala začeti pojati in bi jo moral gnati k biku, debelo uro daleč, pa k dežju se je pripravljalo, pa žena ga je naganjala, naj ji vendar še prej nakosi prilast, sama da že ve zakaj ne more, je pa vzel koso, dvakrat, trikrat potegnil z osio čez rezilo in že se je pošteno vrezal in je kri tekla kot bi prašiča klali, žena Micka ga je hitro obvezala z debelo cunjo in se mu nič hudega sluteč nasmejala, kako lep palec ima zdaj, pravzaprav ga je hotela s tem potolažiti, pa je vzrojil in je bil potem hudič po dolgem in počez! Ko je nato mrk in sam nase besen drugo za drugim le ne- kako opravil in uredil, sta se spravila nad ječmen. Voz sta bila že pozno popoldne kar samotež zapeljala na njivo, k sreči je blizu, tskoj za hosto, tri lučaje od hiše. Potem je začelo naškra- pati, morala sta iti vedrit in na pol naložen voz pustiti na njivi, mož je šel k Martinčevim prosit za konja, žena je letela večerjo kuhat, potem je nehalo deževati in sta hitro zmetala še pre- ostalo snop je na voz in končno imela ječmen pod streho. Ječ- menovi žganci in gob j a juha, — fino! Še angelčki bi jih jedli, če bi usta imeli! Najlepše bi bilo, če bi ga kar nocoj spravili v late, snopje je mokro, škoda bi bila. Bomo že potem večerjali. Mož na hlapca, žena s podajačem na voz in je šlo kakor za stavo. Pa priteče Matijec II., prvorojenec Matijčev, ves zasopi- han od nepod: — Ata, žandar j i gredo! K nam gredo! — Matijec starejši na hlapcu j^ za trenutek obmolknil, potem pa nekaj zagodel, čisto natančno ni bilo mogoče razložiti, kaj pravi, bilo pa je precej podobno rejenemu hudiču. Vtem sta bila orožnika že pri brajdi. Micka je zaman tišča- la podajač s snopom Matijcu pod nos, mož ga sploh ni videl. — Dober večer. Pridni? — Bog daj dobrega. — Vi ste gospodar? Pišete se Koren Matija, kaj ne? Mhm. — Da, gospoda. Kaj pa bi? — Pridite malo dol, se moramo nekaj pomeniti. — Z menoj ^ To bo pa gotovo pomota. Res ne vem. — Pa še kako dobro veste! Nič se neumnega ne delajte! Pri vas se skriva Guzaj, saj ga dobro poznate, razbojnika! Že vse vemo! — Kaaaj? Pri meni da se skriva! To se pa motita, prav go- tovo da se motita. Mož je zlezel z lat, orožnika sta ga obstopila vsak z ene strani. ^ Saj ne bo nič hudega, če boste po resnici povedali. Saj res nič ne morete za to! Vemo,, da se ga bojite! Kar lepo po- vejte, kje je! Matijec je imel mirno vest. Šarkla že res ni videl več kot pol leta ne, pa še takrat samo bolj od daleč. — 3 — — Pri meni ga ni in ga nikoli ni bilo! Kar sama poglej ta, vsepKJVSod poglejta. Lahko vse preiščeta, prosim! Potem pa ga je naenkrat preblisnilo, če bosta zares začela stikati okrog, v senenerri drobirju na pojati je imel puško skri- to, — če jo najdeta, — ljubi Jezušček! In pogled mu je proti volji zdrknil proti pojati. Žandarja sta to seveda videla. — Na pojato! Pojdite pred nama! Na pojati je bila na spodnjem koncu v svežem senu vdol- bina, videlo se je, da je še ne dolgo tega tu nekdo ležal. Žan- darja sta oba istočasno pokazala nanjo: '— A?! — Oh, tu pa jaz ležim, v hiši je preveč soparno! — Tako, tako. Hmh. Kaj pa je tole? Žandar se je sklonil in pobral zganjen papirček. — O ti poštaicnc! Jaz sem ga pa tako iskal vsepovsod! Bil je stavni listek loterije v Gradcu, Matijec je rad stavil, čeprav ni nikdar nič zadel razen enkrat samkrat revno ambo. Komaj svoj denar nazaj. Zdaj sta žandarja kakor na komando oba naenkrat začela z bajoneti divje žokati v seno. Uspeha ni bilo nobenega, seno je ostalo mirno in tiho in je dišalo naprej. Za seneni drobir v kotu se še zmenila nista in Matijec si je globoko oddahnil, ko so zlezli po lestvi zopet dol. V hišo sta potem pregledala prav vse kote, v šitblcu sta vtaknila nos celo pod posteljo, pa tudi tam ni bilo ničesar ka- kor edinole tisto, kar je pač navadno pod posteljo. Še na pod- strešje sta rinila in vse tramove pretiknila, in potem še v hlev, v jasli, pod poveznjen prilastnik, — Guzaja nikjer. Žena je v tem času brez besed hodila za njimi. Matijec mlajši je bil za zaščitnico čisto zadaj. — In vendar mora biti tu nekje! Naj me hudič vzame, če ni! Sledila sva ga prav do hoste, potem nama je pa zginil izpred oči, kakor da se je v zemljo vdrl! Tu je in nikjer drugje! Pri- znajte raje zlepa! Ce vama povem, gospoda, da ga še videl nisem! Saj bi ga menda vendar moral videti, saj nisem slep! — Lažete! Prav dobro veste, kje tiči! Ven z besedo! No, bo kaj!? Skupaj držite, svojat tatinska! Gorje vam, če bomo do- gnali, da ste ga samo pet minut imeli pod streho! Zdaj pa se žena ni mogla več premagati. — Kaj? Za tatove nas zmerjatei? In še za lažnivce povrhu?! Kdaj pa smo že komu kaj ukradli?! Kar mene zaprite, če že Guzaja ne morete, se bo že pravica izkazala! Bom že povedala gospodom v Celju, kako nas po nedolžnem dolžite tatvine! Sram vas bodi, da veste! — Molčite vi! Vas ni nihče nič vprašal!, se je zadri vodja nad njo. Takrat je pa še bolj zrasla: — No, veste kaj, to je pa že malo preveč! Hudimaršek, tu sem jaz gospodinja, da veste! Nič ne bom molčala, čisto nič ne bom molčala, na sodni jo v Celje bom šla, tam so še malo višji gospodje kakor sta vidva, vse bom povedala po vrsti, kako de- — 4 — late z nima ubogimi ljudmi! Mi garamo noč in dan in se ubija- mo, vi sfe pa lepo .sj>rehajate okrog in nedolžne ljudi sumniči- te! Cisto vseeno mi je, naj me zapro, kar naj me, če imajo za-, kaj! Takole smo pa zdaj na vsem lepem postali tatovi! Hudi- maršek še enkrat! In že se je spustila v tako srdit in pretresljiv jok, da sta. bila žandarja očividno v zadregi. — Saj vam nihče nič noče. Ampak kdor tatovom potuho daje, sam ni nič boljši od njih! Tu nekje je skrit, glavo si dam odrezati! ^ — Zakaj ga pa potem ne primete, če je tu!? Kdaj smo še komu dajali potuho? Potuho jim vi dajete, ko jih lovite tam, kjer jih ni, takrat jih pa ne vidite, ko jih imate pred nosom! Kar vklenite me, če si upate, bom že v Celju gospodom vse povedala, še veliko več, da veste! Hudimaršek nemarni tak! Žandarja sta se obrnila neodločeno nazaj proti pojati, Ma- tijcu je postalo spet vse bolj vroče, kakor je že itak bilo. Pa jq vodja patrole samo vzel notes in svinčnik in se naslonil na voz in nekaj pisal, potem pa je počasi notes spravil nazaj v torbo. — Bomo strogo pazili na vas. In lahko vam povem, da se boste še grenko kesali, če ugotovimo, da je bil pri vas. Nam ne ostane skrito! Kdor se je pregrešil zoper postavo, ga bo zadela stroga kazen. Nikar ne mi.slite, da ji boste ušli. Gorje vam! Na svidenje! Potem sta prav počasi odšla spet mimo brajde in proti cesti. Mož je splezal nazaj v late, da bi le končala začeto delo. Skoro se je že delal mrak. — Dajva, Micka, še dobre četrt ure, pa bova potem brez skrbi! žena je s podajačem zagrabila snop in ga hotela podati mo/u, ko se je slama na vozu razmaknila in je iz nje pomolela kuštrava glava. — Ježešmarija!! — Tiho! je glava spregovorila. Da ne črhneš niti besedice! Ženi je od strahu skoraj podajač padel iz rok. Mož, ki je bil obrnjen vstran, ni nič opazil. Samo snopa predolgo ni bilo. — No, kaj pa je? Si mar zaspala? Dajva, dajva, noč se dela! Žena pa je kakor odrevenela še kar naprej strmela v ne- znancev kosmati obraz. — Jaz sem, Šarkclj! Pokrij me nazaj! Kaj zijaš vame kakor tele v nova vrata?! Žena je vrgla čezenj snop, kakor ji je bil ukazal, pKJtem pa se je na vozu sesedla. — Kaj pa ti je naenkrat? je postal mož le pozoren. Ti je slabo? Pa nehajva za nocoj, saj je jutri tudi še en dan. Danes je bilo tako i'es že vsega preveč. In je bilo oblaganja konec. Kdaj se je Guzaj potem izgubil izpod snopja, ni nihče videl. Drugo jutro so našli Matijčevi pod pragom deset goldinarjev. HUMOR • HUMOR • HUMOR • HUMOR • HUMOR • HUMOR • HUMOR • HUMOR « HUMOR • HUMOR • HUMOR Fragmenta KI ZARADI LJUBEGA MIRU NISTA BILA OBJAVLJENA TU a STA NEKJE SE AKTUALNA I Prosveti kaze vsak dan bolje, kar je razveseljiv pojav; zdaj prosvetarje le še kolje problem, kdo šolam bo, kar mora, dal, od kod še pride kak »metal«, besede ali vsaj obljube — ta brezobrestni kapital, ki dajemo ga brez izgube; se pravi, nismo prizadeti, če v sklade vlagamo — modrost, s tem pa pomagamo prosveti (moralno) sprojektirat most tja čez prepade, kar je mnogo, ker danes je projekt drag špas.., II (REPETITIO EST MATER STUDIORUM) Težave s knjižnico so le ad acta. S tem, da porušili smo temelj trakta in z njim seve betonsko plato, nam je uspelo dokazati resnico zlato, da to, kar trhlo je, ne more stati; da pravzaprav nihče ni kriv za v vodo vržene milijončke, če pa bi vendarle lahko kdo bil, gre sled baje na bivše trončke ... Zdaj stoodstotno je gotovo, da bomo knjižnico zgradili novo po preizkušeni metodi, ki v gradbeništvu je že v modi od pamtiveka: da, od temeljev ( navzgor in ne, kot so menili, prav narobe, od strehe dol, saj tak projekt je nor in nujno, kot »se vidi«, gre po gobe! V opravičilo kos resnice znane: pač vsaka šola nekaj stane! (Šolnina, kajpak, znese dosti manj, če plača skupnost jo — občan!) Za točnost duplikata: PAVLIHA NOTRANJE REZERVE (NAVODILO ZA ODKRIVANJE) V splošnem je res, da rezerv nima- mo samo v nogometu, ampak jih ima- mo tudi v gospodarstvu. Tu imamo predvsem tako imenovane notranje rezerve, ki jih delimo v neizkoriščene in skrite rezerve. Medtem ko so neizkoriščene rezer- ve tiste, ki jih ne izkoristimo, je bistvo skritih rezerv v tem, da jih ne vidimo, kajti če bi jih videli, ne bi bile skrite. Neizkoriščene rezerve so torej neiz- koriščene, skrite rezerve pa so dobro skrite. Lahko bi tudi rekli, da pomanjkanja neizkoriščenih in skritih rezerv v na- šem gospodarstvu ni. Stvar je pač v tem, da imajo nekatera podjetja več neizkoriščenih in manj skritih, druga podjetja pa več skritih in manj neiz- koriščenih rezerv. Poraja se nekaj vprašanj: zakaj so nekatere rezerve neizkoriščene, druge pa skrite, zakaj neizkoriščene rezerve niso skrite ln zakaj so skrite rezerve neizkoriščene? Kako torej neizkoriščene rezerve Izkoriščamo in skrite odkrivamo? Ob- stoji več metod. In seveda tudi pro- blemov. Najbolj uspešno je, če s po- sebnimi analizami na sestankih v de- lovnem času analiziramo in preanaiizi- ramo, kje so rezerve. Elaborat naj upo- števa točke: 1. kje so notranje rezerve, 2. kakšne so notranje rezerve, 3. kako je s skritimi rezervami, 4. kam jih je podjetje skrilo, 5. zakaj jih je skrilo. Ko so vse točke preanalizirane in zanalizirane ln so rezultati jasni, je nadaljnji postopek enostaven. Treba je samo — sklepe realizirati v praksL LISKA, PUSTI VENDAR TO NI UZiTNO ANEKDOTE % ANEKDOTE # ANEKDOTE # ANEKDO TE # ANEKDOTE # ANEKDOTE # ANEKl STARI, ZLATI CASI . .. (Iz dni, ko še ni bil časnikar vsak, ki je kdaj napisal notico o pretepu na gasilski veselici) JBil sem že pol leta pri »Slo- venskem poročevalcu«. Moje delo je bilo, da sem čital in iz- rezoval za arhiv članke, ki so jih pisali resnični časnikarji. Nekega dne me je poklical urednik »Družbene kronike«, kot smo ' imenovali zbirko ne- sreč, sodnih novic itd. — Jur, pojdi na sodišče v razpravno dvorano in budno spremljaj vse razprave. — Za kdaj naj napišem, za jutrišnjo številko? sem se raz- veselil zaupanja in pravega dela. — Nak, je dejal, če bo kaj za- nimivega mi telefoniraj, da bom poslal koga, ki se razume na te reči. PRISILNO DELO Leta.1948 sem za tednik pisal zgodbo za razvedrilo »Logar- jevi«. Pisal sem jo iz številke v številko. Naenkrat pa me pokli- čejo k vojakom na odslužitev kadrovskega roka. Urednik Lojze Jure me je za- klenil v »rdeči kotiček«, mi no- sil hrano in pijačo vse do ure odhoda, ko je bil negodni lite- rarni poskus napisan. STROGO ZAUPNO Bil sem pri visokem okrajnem funkcionarju.. Potreboval sem določene podatke za članek. Napotil me je k pristojnemu re- ierentu. Ta pa odločno: — Ne bo nič. Ti podatki so stroga tajnost. Jaz nazaj k funkcionarju, ta na telefon, iz telefona pa skesa- no priznanje: — Nimamo teh podatkov. Po- zabili smo jih zbrati! POSPEŠEVANJE SEZE NA ŠIROKO Ko smo v letih po 1948 začeli povsod zdraviti birokratske od- nose, preganjati samovoljo, smo večkrat sodelovali v tem boju tudi mi pri tedniku. Nekoč smo objavili kozerijo, ki je na splošno šibala po bi- rokratih, suhih računarjih, brez- dušnih knjižnih moljih. Sesta- nek je bil res napisan po sploš- nem vzorcu, brez konkretnih »modelov«. Toda kljub temu smo imeli dan po izidu številke celo vrsto živčnih teleionijad, groženj s sodiščem itd. Nič ni pomagalo, da smo jih opozarjali, da ni nikjer niti imen niti podjetij, še manj pa oseb. — Ja, po okoliščinah sodimo, da cikate na nas! Pa recite, da posploševanje ni daljša palica kot konkretnost? Imeli smo vsaj nekaj jasnih kažipotov za konkretno pisanje. MORATE VSE VEDETI Od časnikarja včasih priča- kujejo nadnaravnih sposobnosti. Ne samo tisti, ki bi radi na os- novi svojega »prispevka k raz- pravi« v časopisu prebrali po- vzetek z repom in glavo . . . Zazvonil je teleion. Onstran žice se sproži rafal razburjenih očitkov: ... in tako lepa je bila naša proslava. Imeli smo kulturni spored, srečolov, šaljivo pošto, zapor za zaljubljence... tako dolgo smo se pripravljali, vas pa ni bilo! — Oprostite, ne spominjam se, da bi kje viseli lepaki, po- vabili nas pa tudi niste, sem se izmotava!. — Kaj? Kakšni novinarji pa ste? Novinarji morajo vendar vse vedeti! NEPREKOSLJIVA SLAVA Z našim stalnim sodelavcem, ilustratorjem, karikaturistom in piscem satiričnih prispevkov Vladom Smehom sva križarila po Ljubljani. Naenkrat me usta- vi in prav resno povzame: — Jaz sem več kot recimo stoletje industrializacije, kot stoletje poezije, kot revolucio- narno stoletje, jaz sem . . . — Nehaj, nehaj, te je sonča- rica, sem ga ustavil. — Kje pa, poglej! Pogledal sem v podaljšku njegovega prsta. Cez ulico je visel kričeč reklamni transpa- rent za — »Smeh stoletij«. DVE ZDRAVNIŠKI K zdravniku pri^de starejši moža- kar na pregled. Med pregledom ga zdravnik vpraša, ali je že dolgo pre- lilajen in če — kašlja. — Ja, veste, z rnano je lako; mu odvrne bolnik, jeseni se prehladim, zato sem na pomlad prehlajen. Kašljam pa tako že petindvajset let. Kmečka ženica je tož.Ua, da jo bo- lijo ledvice. Zdravnik ji je priporo- čil dieto, predvsem hrano, zabeljeno z oljem. Naročil ji je, naj prihodnjič prinese s sabo na pregled v stekle- nički urin. Ob naslednjem obisku je zdravnik iz analize ugotovil, da se je stanje pacientke močno izboljšalo. Zato je rekel: — Vidim, da ste upoštevali moje nasvete. Ali ste jedli vse na olju? — J a, veste, v i^teklenički sem pri- nesla pokazat olje, če je tapravo... SPOSOJENA I BASEN Včerajšnje nebogljeno jagnje se je čez noč spremenilo. Nič več ni bilo, plašno in na vodo je hodilo tjakaj, kamor se včeraj še pomisliti ni upalo. Jagnje je namreč pristopilo v levjo organizacijo. Volk pa ni prebral jutranjega spo- ročila in ko je zagledal jagnjeta ob mlaki velikih, se je potuhnil, naježil in poskočil. Jagnje pa je hladnokrvno pomolilo volku izkaznico pred odprti gobec. In volku so se čeljusti zasko- čile. Opravičil se je in v zmedenosti celo pozabil na napitek. Volk 'e odšel, jagnje pa je zablejalo na za ca. ki se je drzn;l motiti mir '■•likih. . ROTACIJA Rotacija kar dobro teče: bil Pepi je najprej mesar, potem je v mlinu nosil vreče, sedaj pa je postal — urar! DEFINICIJE DIKTATOR Dosegel sem enotnost mišljenj! VOJSKOVODJA Sakra, moji heroji! IZJAVA Prebivalci pobiti, naselje požgano v absolutnem redu in disciplini. VLADO SMEH: METODA Za vsako reč je treba imeti meto- do. Moja teta Katra jo ima za ubija- nje perutnine, stric Jaka za krmar- jenje barke iz gostilne do doma, jaz jo imam za izogibanje delu, prija- telj urednik pa za uvajanje novincev v časnikarski poklic. Ko sem se od- ločil pisati o metodi, sem najprej pomislil na teto Katro. Vendar sern po tehtnem premisleku opustil opi- sovanje krvavih zgodb, pa čeprav končujejo s happy endom. Tudi s stricem Jako ni bilo nič, ker ga je metoda pustila na cedilu in ie trt tedne zdravi krepko buško na svoji glavi. Ker zaradi skromnosti načel- no ne pišem o sebi (čemur se mo- ram izneveriti vsaj dvakrat letno, ko pišem življenjepis), sem se naposled moral odločiti za opis metode ured- nika. Nekega dne sem bil pri njem, ko je prišel praktikant. Mlad fant, ki ga veseli časnikarski poklic, pa je hotel v počitniški praksi nabrati ne- kajletne izkušnje. Prijatelj ga je po- gledal: »Prišli ste v prave roke,« mu je dejal, medtem ko je mene pomen- ljivo dregnil s komolcem in s tem opozoril na začetek metode. »Časnikarski poklic je najtežji, kar jih je. Človek mora znati pisati o nepomembnih rečeh tako, da je videti, ko da so nadvse pomembne. Znati mora pisati o nekem predme- tu komentar, feljton, humoresko, po- ročilo, članek in vest hkrati, pa mo- ra biti vsaka zvrst docela različna od druge. Sedite.« Prijatelj je nadaljeval: »Začela bo- va pri vesti. Vest je kratek sestavek, pogostno uporabljan v našem pokli- cu, ki pa je vse prej ko preprost. Napišite mi vest o ..., denimo, o pe- pelniku. Točno! O pepelniku boste pisali v obliki vseh novinarskih zvr- sti. Do jutri mi napišite vest o pe- pelniku. Končala sva. Na delo, mla- denič!« Prijatelj si je obrisal potno čelo in prižgal cigareto. »Metodo je treba imeti. Jaz jo imam. Boš videl v kakšnega spret- nega časnikarja bom pregnetel to meso ... Boš videl!« »S posebnim zanimanjem bom za- sledoval delo tega mladeniča. Ven- dar se mi zdi, da bi mu moral dati kakšno bolj življenjsko nalogo. Vsaj za začetek,« sem mu rahlo očital. »Prav v tem grešiš. Ce ga bom na- učil dobro in zanimivo pisati o pe- pelniku, bo znal napisati celo z.ani- mivo poročilo s kakšne seje.^ V tem je bistvo moje metode.« Že zarana sem bil v prostorih uredništva. Prijatelj mi je pomolil vest pod nos. Bral sem. NOVA OBLIKA PEPELNIKA Naše bralce bo gotovo zanimalo, da je pričela tovarna posode izdelo- vati pepelnike spremenjene oblike. Pepelniki so sodobnega videza in v različnih pastelnih barvah. Kupcem bodo dosegljivi že prihodnji mesec v vseh prodajalnah. Upamo, da bo- do konstruktorji te znane tovarne že v kratkem razveselili kupce znova s kakšno novo obliko tega okrasnega in hkrati funkcionalnega predmeta. Jaz. »Ni kaj reči, dobro je,« sem pri- znal odkritosrčno. »Ni še tisto pravo, razumeš, ni pa, seveda, najslabše. Do jutri mora na- pisati poročilo. Brez komentarja za začetek.« Prebral sem ga. Pisal je, da je obi- skal tovarno brušenega stekla, to- varno nebrušenega stekla, keramič- no tovarno in spet tovarno emajli- rane posode. V sestavku se navdušu- je nad raznovrstnostjo izdelkov, jih opisuje in hvali. Ob koncu je zapi- sal, da bi bilo koristno, če bi stare izdelke nadomeščali s sodobnejšimi. Tudi komentar je bil zanimiv. V njem se je zavzemal za skupen se- stanek vseh proizvajalcev pepelni kov in nakazoval konkretne koristi od tega. Koristi za proizvajalce in potrošnike. Naslednjega dne je bil objavljen intervju z delavcem, ki v tovarni brušenega stekla že polnih trideset let izdeluje popelnike. Tudi nasled- nji intervju s kadilcem je bil zani- miv. Kadilec je sprva priznal, da otresa pepel po tleli, vendar je svojo zmoto pripravljen popraviti in kupi- ti kar neicaj različnih vrst pepelni- kov. V razmeroma obsežnem feljtonu je pisal o psihologiji barv. Zavzemal se je predvsem za hladne pastelne tone, ki bi naj najbolj ustrezali mo- škim kadilcem. Ob koncu feljtona je obljubil, da ho naslednjega dne pisal še o barvah pepelnikov, ki so naj prikladne j še za kadilke. Obljubo je izpolnil. Potlej se je štirinajst dni bojeval v rubriki »Pisma uredništvu« z bral- ci, ki so ogorčeno očitali uredništvu, da so postali malone propagandni urad za proizvajalce pepelnikov. KO; majda je medtem utegnil napisati še kakšen sestavek o pepelnikih. Vendar je tudi meni bilo dovolj pepelnikov in prijateljeve metode- Prenehal sem brati časnik — celo odpovedal sem ga — čeprav serff trdno prepričan, da se je iz.obraž.e- vanje nadaljevalo in da je bil prij^' tel j iz dneva v dan bolj navdušeti nad učinkovitostjo svoje metode. Nekaj tednov kasneje sem v ktf', varni po naključju prebral vest, je bila natisnjena na prvi strani. NAPAD BREZ RAZLOGA Preteklo noč, ko se je urednik šega časnika vračal domov, ga je t*^' znan storilec napadel iz zasede in i'^ z vso silo udaril po glavi. Domne^^' jo, da je bil storilec mlajši. Po ^ padu je izginil. Za njim poizveduj^ jo. ^ u Na kraju samem so našli težA^ pepelnik. ŽKNA • DOM • DKUZINA • ŽENA • DOM • DRUŽINA • ŽENA • DOM • DKUŽINA • ŽENA • DOM • DRUŽINA • ŽENA • DOM i OTROK NOCE SPATI ZVEČER, KO JE TREBA V POSTELJO, SE ZAČNO Z VEČINO OTROK VELIKE TEŽAVE. MALI SI IZMISLIJO VSE MOGOČE, SAMO DI BI OMEHČALI STARŠE IN BI gE SMELI OSTATI POKONCI. ZAŽELIJO SI PRAVLJICE, NA VSO MOC POSPRAVLJAJO KNJIGE, UREJUJEJO IGRAČKE, JOČEJO, SE STISKAJO K MAMICI, JO BOŽAJO, SKRATKA NOČEJO V POSTELJO. PO NAVADI BITKO DOBIJO IN TAKO SVOJO PRAKSO PONAVLJAJO IZ DNEVA V DAN. Kje so vzroki, da otrok noče spati? Eden je pravgotovo razburjenost živčnega sistema, kar povzroči, da se otroci zvečer počutijo sveži, razpolo- ženi in pripravljeni lotiti se vsake igre ali dela brez vsake utrujenosti. Take občutke navsezadnje poznamo tudi starejši, samo s to razliko, da se jih zavedamo. Odpor pred spanjem pa lahko utemeljujemo tudi s tem, da se otrok zaveda, da se z odhodom v po- steljo loči od staršev, ki pa še zmeraj ostaneta skupaj. Starši bi se morali zavedati, da je dolgo in trdno spanje njihovim otro- kom nadvse potrebno. Otrok, ki je mlajši od dvanajstih let, mora spati najmanj deset ur. Dejstvo je namreč. da so včasih šolski neuspehi, nervoza in utrujenost — ki jo včasih po krivi- ci imenujemo lenoba — marsikdaj po- sledica prekratkega spanja. Otroci so slabo razpoloženi, ne vedo pa, kaj jim manjka. To bi morali ugotoviti starši. Starši bi morali otroke navaditi, da sami gledajo na uro in ugotovijo, kdaj je treba v posteljo. Otroci naj pred spanjem opravijo svoje večerno toa- leto, nato pa naj z veseljem odidejo spat. Ne obiski, ne zanimivi televizij- ski spored in ne družinski prazniki ne bi smeli biti izgovor. Le ob počitnicah morda, ko otrok zjutraj lahko poleži urico ali dve, sme zvečer dlje bedeti. Spanje je odvisno od navade. Red in določena ura povzročita, da otrok postane zaspan vsak dan točno v istem času. In čeprav je to še tako ljubez- nivo in prijetno, ne navajajte otroka na to, da bo zaspal šele, če ga držite za roko. Tudi luči ne puščajte prižga- ne. Otrok se mora uspavati sam in to v mraku. Torej — če otrok noče v posteljo, so starši ponavadi sami krivi. Bodite dosledni in vztrajni, pa bo uspeh kmalu tu. Otroci pa bodo sprošeenej- ši, živahnejši in ljubeznivejši. 133 DNI PORODNIŠKEGA DOPUSTA Novi temeljni zalcon o delovnih raz- merjih, ki je pričel veljati 8. aprila letos, določa, da imajo delavlte pra- vico do porodnišltega dopusta, Ici tra- ja nepreliinjeno 133 dni; prav taJio pa imajo pravico tudi do slvrajšanega de- lovnega časa po preteku porodniškega dopusta. Delavka lahko nastopi po- rodniški dopust 45 dni pred porodom /. zdravniškim izvidom, mora pa ga nastopiti 28 dni pred njim. Zakon to- rej deli obvezno porodniški dopust 28 dni pred porodom in 105 dni po po- rodu. Dopust po porodu lahko traja le 105 dni, nikakor več. če delavka ne na* stopi porodniškega dopusta pred po- rodom, pa tudi če ie porod preran, nima pravice do v>oda]jšanega porod- niškega dopusta. V kolikor pa je bila delavka na porodniškem dopustu za- radi zakasnelega poroda 45 dni, ima po porodu pravico do 88 dni dopusta; če pa je na porodniškem, dopustu pred porodom več kot 45 dni, se jI porodniški dopust po porodu podalj- ša za tiste dneve. Delavka, ki je na- stopila porodniški dopust 28 dni pred porodom, porod pa sc je zakasnil in se ji je porodniški dopust zavlekel na 50 dni bo imela 88 in še 5 dni porod- niškega dopusta po porodu. Po preteku porodniškega dopusta • imajo delavke prav tako pravico do dela s skrajšanim delovnim časom do 8. meseca otrokove starosti. Za ta ča.s bo prejemala nadomestilo osebnega dohodka kot za poln delovni čas. Po 8 mesecu otrokove starosti pa ima mati pravico do skraj.šanega delovne- ga časa do otrokovega tretjega leta in sicer v primerih, ko zdravniška ko- m^isija ugotovi, da je otroku zaradi njegovega splošnega zdravstvenega stanja potrebna skrbnejša materina nega. Zdravniške komisije naj bi tu upo- števale razen splošnega otrokovega zdravstvenega stanja tudi nevarnost za njegov nemoten razvoj glede na stanovanjske in druge razmere, seve- da pa tudi glede na možnosti otroške- ga varstva v tistem kraju, torej sploš- no zdravstveno stanje s širših vidi- kov. NEKOLIKO FKSTRAVAGANTEN MO- DEL NIZKO S1^0DREZ.\MH HLAČ IN ZANLMIVEGA BOLERA — OBOJE JE LAHKO VKROJENO IZ POTISKANEGA BLAGA — JE NAJBOLJ PRIMEREN MLADIM DEKLETOM, PA šE TO SAMO TAKIM, KI IM.-VJO IZREDNO VITEK PAS IN LEPO OBLIKOVANE BOKE. MO- DEL JE NAJNOVEJŠI IN PREPRIČANI SMO DA SE BODO MLADENKE ZANJ OGRELE. MIMOGREDE PA - NA CELJ- SKI PROMENADI SE TAKI RAJŠI NE POJ4VITE; BOLJE SE BOSTE POČUTILI V NJEM NA OBMORSKI OBALI IN PLA- ŽI. LETOS JE MODERNA — MREŽA. ,i>EžA NA KOPALKAH, MREŽA NA OB- i;tKAH, MREŽA NA HLAČAH IN BLU- Vin'lv.^'^RATKA - MREŽA NA VSEH ?^"GOciH MESTIH. BISTVENO ZA 'KEžASTA OBLAČILA JE, da SO PAC •KEžASTA IN LAHKO SKOZI večje pid.^'ANJSE LUKNJICE RADOVEDEN y"V.LED VIDI VSE, KAR SE SKRIVA J-^ MREŽO. LETOS BODO MANEKEN- Ji^ NOSILE MREŽO TUDI zvečer, SA- iPi^.'^A BODO TOKRAT PODNJO ob- •DRr^ TUDI šE KAJ DRUGEGA. TO \n J?0« SO NA NAšEM MODELU - SpA»RECIMO — ZANIMIVE HLAČE, ki Ga .O SKORAJ DO KOLEN. OD VSE Mp'. Kar na sliki vidimo, je bil Gniu ^lAJBOLJ VŠEČ KLOBUK, KOLE- PA TISTO, kar je - v mreži. KAM M lETM DOPUST? čeprav nas v zadnjih dneh vreme spravlja v slabo voljo, vendarle že planiramo dopuste. Ce se še niste od- ločili, kje boste prebili svoj letni do- pust, ^?am bomo poskusili svetovati. NOVIGRAD: je ribiško mestece v zahodni Istri, leži pa med Umagom in Rovinjem. Pri privatnikih je okrog 300 ležišč po ceni od 500 do 700 dinarjev, pri njih pa lahko dobite tudi prehra- no po ceni od 1.300 do 1.600 dinarjev. V mestu je več letovišč, kjer lahko mesta rezervirate s pomočjo turistič- nega društva po ceni od 1.300 do 1.700 dinarjev. MELUDIN: je zaslovel zaradi svoje peščene plaže, ki je dolga štiri kilo- metre. V privatnih sobah je na razpo- lago okrog 200, ki jih iahko dobite že za 480 do 950 dinarjev. Prehrano si izletniki lahko preskrbijo v restavra- ciji, ali pa pri privatnikih. Če pa si postavite šotor, je treba plačati 100 dinarjev po osebi, za takso pa zaraču- najo po 80 dinarjev. Meludin je majh- no mestece v bližini Pule. VELI LOSINJ: mesto leži na vzhod- ni obaii otoka Lošinj. Ima urejeno plažo, kampinge in lepa sprehajališča. Turistična taksa je 50 dinarjev, cena ležišč pri privatnikih pa od 320 do 700 dinarjev. Prehrano pa si lahko tu- risti preskrbijo tudi v hotelih Mignon in Konte, kjer je treba za vse tri ob- roke plačati samo 850 dinarjev. UNIJE: je ribiško naselje v zahodni obali istoimenskega otoka, kjer je tu- ristična taksa 40 dinarjev po osebi. Prebivališče v privatnih sobah stane od 320 do 430 dinarjev, poln pension pa je 1.100 dinarjev. BARBAT: To je primorsko mestece na otoku Rabu, ki je od mesta odda- ljeno štiri kilometre. V hotelu Barbat je pension 2000 dinarjev, hrani pa se lahko človek za 1.200 do 1.400 dinar- jev na dan. PAKOŠTANE: mestece je oddaljeno sedem kilometrov od Biograda na Mo- ru in ima v.sak dan avtobusne zveze z Zadrom, Splitom, Reko, Zagrebom in Ljubljano ter Beogradom. Cena pre- hrane je v restavraciji 1500 dinarjev, ležišča pri privatnikih pa okrog 400 dinarjev. Želimo vam srečno roko pri izbiri in kar najprijetnejše letovanjel^ _ LETOŠNJE FRIZURE SO »ŽENSIVENE« KOT ŽE DOLGO NE. KODRI, KI SMO JIH NEKAJ ČASA ZAPOSTAVLJALI, IMAJO SPET GLAVNO BESEDO. MANEKENKI, KI JU VIDITE, STA GERTRUD IN BARBARA. GERTRUD — NA LEVI — SE TAKOLE POčEšE, KADAR GRE NA KAKŠNO VEČERNO PRIREDITEV — TAKO VSAJ PRAVI. V FRIZURO, KI MORA BITI PREPROSTA, POLOŽI NIZ VERIŽIC IZ SFEKLENIH PERL. KI VLOVIJO MARSIKATERI POGLED. TO JE TISTIKRAT NJEN EDINI NAKIT, LASE PA POCEsE V VALOVITE KODRE. BARBARI SO PRIPISALI LEP DEKOLTE. KER TUDI ONA MENI, DA GA IMA, JE SVOJE DOLGE LASE SPLETLA V NEKAKŠNO KODRASTO KITO, V KATERO JE SPRET- NO VTAKNILA PASTELNO MODRO VRTNICO, KI TVORI Z NJENIMI RDEČKASTORJA- VIMI LASMI ČUDOVITO NASPROTJE. VERJETNO SI JE POMAGALA TUDI Z UMETNI- MI LASMI, TO PA Nin NI VAŽNO. FRIZURA JE KLJUB TEMU ZANIMIVA. Ko je komandant VDV-ejevcev zvedel za pri- hod Nemcev, je svoji skupini takoj ukazal umik proti Prušni jami. Pravtako pa je tudi druga skupina, v kateri sta bila Majdačev Jože in Jo- han, krenila po obvestilu proti Globaši, kakor so se dogovorili vnaprej za slučaj nenadnej^a na- pada. Komandant je uvidel, da jih je premalo za odkrit spopad. Hiteli so in Ramšakov Jože jim je kazal pot. Ko so bili na stezi nad novinami, so zagledali v vasi zelence, ki so se ravnokar zna- šali nad Cernetom. Se so pospešili korak, toda za- pazil jih je neki verman in zavpil: "Banditen!*« ter pokazal v breg. Lashof je še enkrat brcnil Matijo, vmes pa je že vpil povelja: Abstand! FeuerbereitI* In že so se zaprašile krogle v novine pod ste- zo in se prašile vse vi.šjc. Borci so se naglo in brez žrtev umaknili v okrilje gozdnate rebri. Sku- pil pa jo je vodič Jože. Zadelo ga je v stopalo. Zastokal je in si poiskal kritje. ZRAČNA AKROBACIJA BREZ PRIMERE, KI PA PRAVZAPRAV NI SAMO ZRAČNA, KER PILOT NAMAKA ŠKORNJE V MORJL. POSNE- TJiK JE SEVEDA SAMO FILMSKI TRIK IZ KOMIČNEGA FILMA HOLLVVVOODSKE PRODUKCIJE. PRODUCENTI SO POSADILI STO- PROCENTNEGA PRUSA V LETALO IZ LETA 1909 IN GA POSLALI IZ PARIZA V LONDON, KAMOR PA NI PRISPEL, KER JE PO PO- MOTI PRISTAL V KANALU LA MANCHE, PREJ PA ŠE NAPRAVIL TOLIKO NEPROSTOVOLJNIH IN ZANIMIVIH AKROBACIJ, DA JE FILMU USPEH ZAGOTOVLJEN. NEMCI SE PAC OB TEM ZMRDUJEJO — PONOSNI NA SVOJO .MILITARISTICNO TRADICIJO. NENAVADNO POTOVANJE MLADEGA ANGLEZA ŠTIRI DNI V ZABOJU PRIJATELJA STA GA S POSTO POSLALA IZ MELBOURNA V LONDON — Kaj takega ne bom nikoli več poskusil, svetujem pa tudi drugim, da ne poskusijo, je rekel Brian Rob- son, mladi Anglež iz Cardijfa, ki je štiri dni prebil v zaboju v letalu in letalskih skladiščih. Robson je star devetnajst let. Bil je avtobusni kontrolor, s čimer pa ni bil zadovoljen. Mislil je, da bo v Avstraliji našel boljšo službo in obo- gatel. Toda ni imel sreče. Ko je pri- šel v Melbourne, je postal nosač na železniški postaji. Ker je bil razoča- ran, a ga je hkrati preganjalo tudi domotožje, je skleml, da se vrne. To- da kako? Pot je dolga 12 tisoč kilo- metrov, vožnja pa bi stala pol mili- jona dinarjev. Pomagala sta mu dva prijatelja. Robson je kupil večji zaboj, prija- telja pa sta ga zaprla vanj. V zaboj sta qa zaprla v četrtek. Pn sebi je imel kovček, volneno odejo, liter vode in nekaj biskvita. Mislil je, da bo s prvim letalom pri- spel v London in takoj zatem v Car- diff. Še istega dne je iz Melbournea po- letelo letalo, toda — samo do Sid- neya, kjer je zaboj obležal v skladi- šču do sobote. Lahko si je predstav- ljati muke človeka, ki se ne more premikati, razen tega pa pravzaprav niti ne ve, kje je. Nazadnje so ga od- nesli v letalo. Bil je j?repričan, da bo čez čas v Londonu. Ko je letalo pri- stalo, se je zopet znašel v skladišču; bil je na koncu moči. K sreči je sla- boten udarec ob steno zaboja slišal neki skladiščni delavec. Poklical je šefa, odprla sta zaboj in potegnila iz njega napol mrtvega človeka. V tistem trenutku je bilo Robsonu vse- eno kje je, najvažnejše je bilo, da je lahko zadihal. Bil pa je zelo prese- nečen, ko je v bolnišnici jrrišel zo- pet k sebi in ugotovil, da je — v Los Angelosu v ZDA. Pošiljka je namreč v London »letela« preko Amerike. Ameriške oblasti so upoštevale trpljenje mladega Angleža, pa so ga zato samo izgnale iz države. Letal- ska družba Pan American ga je celo brez voznega lista prepeljala do Londona. Plačal ba bo milijon. HAVAJSKI OTOKI SO SE OD »NEDOLŽ- NIH« ČASOV ZELO SPREMENILI. IDI- LI. KI JO PRIKAŽEJO TUJCU PO PRO (;RAMU, VERJAME.ro SAMO SE AMI".RI- CANI, KI SE VOZLIO Z IZLETNIŠKIMI DRUŽBAMI ZA DRAG DENAR PO RO MANTIKO, KI JE V RESNICI NIKJER VEČ NI. TUDI TOLE PRIKUPNO DEK- lE JE BOLJ TURISTIČNA ATRAKCIJA KOT »PRISTNA« HAVAJSKA EVA. ČE TO KOGA MOTI. SI BO PAČ PREMISLII IN SVOJEGA DOPUSTA NE BO PREBIL NA HAVAJIH. 11. 6 1965 — Št. 23 Časopis je ustanovil oicrajni odbor SZDL. Izšel je 2. 6. 1945 kot »Nova pot«, do 1955 kot »Savinjski vestnik« in dalje kot »Celjski tednik«. S 1. ja- nuarjem 1965 ga soustanavljajo obči- ne: Mozirje, Laško, Celje, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Žalec in OO SZDL Celje. — Urejujejo: Rudi Leš- nik, glavni urednik; Drago Hribar, odgovorni urednik; Borivoj VVudler, tehnični urednik; Ivica Burnik, Jože Klančnik in Janez Sever. — Tednik izhaja ob petkih. Izdaja in tiska ČP »Celjski tisk«. — Uredništvo in upra- va: Celje, Trg V. kongresa 5, poštni predal 152. Telefon: 23-72. Tekoči ra- čun 603-11-1-656. Cena posamezne šte- vilke 30 din. Letna naročnina 1.200 din; polletna 600 din; mesečna 100 din. Ino. zemstvo 2.400 din. Rokopisov ne vra- čamo. -\ IZ NAŠIH LOGOV • IZ NAŠIH LOGOV • IZ lisiciti ali lesiciti Svojevrstno zanimivost so pri- pravili gostom občani iz Le(i)sič- nega pri Kozjem. Naziv vasi na tabli pravi LISICNO. Toda samo če prideš iz Kozja. Na šentviški strani piše LESICNO. Vsekakor to občanom dela probleme. Tu- jec pa ob odhodu lahko samo ugotavlja: ali so ga »lisičili« ali »lesičili«. Odvisno je od tega, v katero smer je zavil, oziroma iz katere strani je prišel. franc JOZEF in cerkev Na severni steni cerkve v Dramljah je vzidana plošča, s ka- tero se občanom daje na znanje, da se je manevrov, ki so bili na tem področju pred približno pet- desetimi leti, udeležil tudi avstro- ogrski cesar FRANC JOŽEF. S plošče ni razvidno, koliko žrtev s tega področja je padlo v prvi svetovni vojni, in tudi ne, če je kateri od preživelih ob koncu vojne obesili nanjo — venec. edinstvena gostilna Zgornjesavinjska dolina se lah- ko ponaša z edinstvenim lokalom v Sloveniji. V Lučah imajo nam- reč brezalkoholno gostilno, kjer točijo samo brezalkoholne pijače. Zanimivo je še to, da je gostilna v privatnem upravljanju. Ob ne- deljah zlasti poleti zaide vanjo veliko občanov. Kljub temu, da je čez cesto moderen gostinski obrat, malo dalje gostišče Radu- ha in na drugi strani ceste še ena gostilna. Pa še to: gostilna ne po- sluje z izgubo. IZREDNA POSTAJA Ob železniški progi Kumrovec — Rogatec je edinstvena železni- ška postaja. Ob planiranju proge so projektanti predvideli železni- ško postajo tudi v Šentvidu pri Grobelnem. Pred dograditvijo proge so zgradili postajo, in glej ga šmenta, ko je zapeljal prvi vlak po progi, je zapeljal mimo, kajti postaja je odmaknjena od proge. Med progo in postajo je speljana še cesta. Namesto posta- je imajo Šentvidčani le — posta- jališče. Pridobili pa so nova sta- novanja, ki so sedaj v prostorih stavbe, ki bi naj bila postajno poslopje. Zaradi te projektanto- ve napake so ostali brez jjostaje, pridobili pa so torej edinstveno železniško — postajno poslopje. V KALIFORNIJI IMAJO BARE, V KATERIH STREŽEJO SEVEDA PO »KRITERIJIH« IZBRANE NATAKARI- CE CELO SAMO V ENODELNEM SPODNJEM PERILU. PREGREŠNE MISLI SE OB TEJ AMERIŠKI »PO- GRUNTACIJI« LAHKO ZADOVOLJI- JO SAMO S POGLEDI, KAJTI FIZIČ- NA NEDOTAKLJIVOST JE ZAJAM- ČENA. Formalizeni: kako rešiti probleme in hkrati vse pustiti, kakor je bilo. —o— Kozmetika: plomba na zob časa. ENA IZMED USPEŠNIH PLASTIČNIH OPERACIJ CT: ITALIJANSKA FILMSKA IGRALKA CC SE JE PO NJENI ZASLUGI POJAVILA NA PLAŽI S TUJIM TELE- SOM. KO JE MAČKA SPLEZALA NA ŠTIRIML- TRSKl KAKTUS, SE JI NI DALO VEC DOL. GOSPODAR JE ŽE HOTEL POKLI- CATI GASILCE, POTE.M SE JE SPOM- NIL BOLJŠEGA SREDSTVA: ODPRL JE KONZERVO TUNINE LN JO POSTAVIL POD KAKTUS. SKOMINE SO BILE MOČNEJŠE OD BOLEČIN IN MUC JE PRILEZEL NA TLA IN POJEDEL ZASLU- ŽENE RIBE. BORL POSTAJA SMRTI (Nadaljevanje Iz prej.šnje številke) Bili smo kot živi mrliči, brez pravega upa.ija smo lezli navzdol po griču. Preko ce- ste smo stopile na gozdno stezo, ki je pelja- la k studencu. Včasih nam je paznik dovolil, da smo pri izviru malo posedele, seveda, če ni bil csesovec. Nekateri pazniki esesovcev niso marali, zdelo se mi je, da se jih bojijo. Seveda zaradi tega ne morem reči, da niso bili suroveži. Le redkokdaj nam je kakšen orožnik privoščil mirnejšo besedo. Nekoč se je pripetilo, da nama je eden vrgel celo ko- šček kruha. Prav radi so poslušali pesmi. Pri studenčku nam je eden izmed paznikov več- krat ukazal peti. Zapele smo milo, otožno na- še narodne pesmi. Polnih veder nismo zmogle. Spotoma smo morale večkrat počivati, če nam je le dovolil stražar. V kuhinji so imeli velike kadi, ki smo jih morale napolniti do roba. Delejev Stanko, Martin brat, jc še ostal na Borlu. Gestapovci so ga imeli za slugo. Z njim so lavnali kakor s sužnjem. Ves dan je tekal po stopnicah, da jim je stregel. Ko je zvedel, da so sestro Marto z Lojzko m Šlelko poslali v Celje, se je skoraj onesvestil. Slutil je, da je to bila njihova poslednja pot. »Moja mama nikoli ni hotela brati rdečega plakata. Ostali so se vsakokrat v grozi bliža- li. Vsakdo se je bal, da bo prebral znano ime'<. Gestapovci so radi s hodnika opazovali, kako jetniki prebirajo imena. Zgodilo se je, da je neka /ena kriknila in ncutoiažijivo za- jokala. Gestapovci so se hahljali in muzali. V Mariboru so ji ustrelili sina. Joka pa ge- stapovci niso prenesli. Ženo so odvedli in jo pretepli. Nihče ni smel jokati. Po Martini smrti so pripeljali na Bori še njene starše Delejeve. Prvega sina so ubili, zdaj še hčerko. Nista mogla zdržati. V bole- čini sta zblaznela in samo tako ušla prekru- ti resničnosti. Z Borla so ju odpeljali in upe- pelili v koncentracijskem taborišču. »Vsakokrat sem se bala, da bo na rdečem plakatu tudi ime brata, ki je ostal v Celju. Strašno sem se bala, da bi mama zvedela za njegovo smrt. Naslednji dan je csesovec delil pošto. Zaslišala sem ime svoje matere. Na- ravnost vrglo me je iz vrste. Slutila sem, da je bratovo poslovilno pismo. Po zboru sern stekla v jetniško sobo in pisma vrgla v tuj kovček, da bi ga mati ne dobila v roke«. »Kdo pa je pisal?« me je kmalu vpra.šala. »Nič posebnega, mama!« sem komaj mirno odgovorila. »Bila je samo neka tiskovina.« Nikoli nisem materi pokazala tega pisma, do smrti sem jo tolažila, da se bo naš fant še vrnil. Rdeči plakati so se vrstili iz dneva v dan. Nisem jih brala, tudi bratovcjra imena niscin mogla prebrati. (Dalje)