Po svetu, Iz čehoslo.aš.e repibHk e. —c Na češkoslovaških šolah je pouk K.šcanskega nauka obligatno vpeljan za v. o miadino do 14. leta. izjema se ciovod k ra posebno prošnjo staršev, ki morajo ;zp*icati, ce so res brez konfesije, alipa I. ipadajo drugemu veroizpovedanju kot on.cci. Na blovaškem je verstveni pouk L^ez izjeme obiigaten za_ vse razrede _ploh in za vse konfesije. —c F\emec osiane Nemec. V Stoolni pri Žatcu so otvorhi Cehi svojo šolo. S poukom so pričeli 6. vinotoka 1919. Par ininut po 8. uri, ko so biii zbrani že vsi učenci, učitelj in katehet, so vdrli v šolo tamošnji Nemci, oboroženi s puškami, sekirami in drugim podobnim orožjem. V naglici je učiteij zaprl šolsko sobo, toda aivjaki so tuai v to vdrii, razbili vrata s sekirami in ob huronskem vpitju napadli deco, učitelja in kateheta. Učitelja so do krvi pretepii, ga vrgli po stopnjicah, kjer je dobil srnrtnonevarne rane, enako se je godilo katehetu, ki so ga vrgli divjaki iz prvega nadstropja. Tudi ta je smrtnonevarno ranjen. Solske otroke so pretepli neusmiijeno, enega so ubili. Ves napad je bil dobro pripravljen in kaže le, da se Neir.ec ni spreobrnil. In pri nas? Lahko se tudi kaj podobnega zgodi. Z Nemci po ¦ stopajo naše oblasti kakor z dragocenimi jajci, ki se ne smejo razbiti. Rokavice nikak&r niso na mestu, zakaj Nemec ostane. nasilnež. —c Socializiranje šolstva z ravnopravnostjo na izobrazbo. Ceški listi ponatisku.ejo resolucijo ,,Francoske lige za izobrazbo", ki je imela pred kratkim svoje zborovanje. Ulasi se: ,,Liga za izobrazbo žed: 1. Vsi otroci naj imajo enako pravico na izobrazbo, zatorej naj se pripušča vsakdo brezplačno na srednje in višje šole, to pravico omejuj le nadarjenost in zraožnost dijakova. 2. Število strokovnih šol naj se pomnoži, da zamorpjo spreieti vse dija!;e, katerih zmožnosti "se nagibljejo k poijedelstvu, obrtni_i in trgovini." Liga za Ijudsko izobrazbo je že leta 1913, stavila podobno resolucijo, kateto je pa uničila svctovna vojna. —c Čudne maRire — poštena ofcčlna. Tešinski vikarijat je suspendiral Fran^eta Bražina, kateheta na meščanski šoli v Mihalkovicah, zato ker je p o r o č i 1 d uh o v n i k a S t i b o v a z njegovo nevesto. Cerkev je s tem dejanjem pokazala, da je v 2d. stoletju ista, kakor je bila v srednjem veku; brani se z vsemi štirimi ri:'crm, in hoče prav tako kleti onega, ki se predrzne prestopiti ne božjo, toda ljudsko.postavn, zakaj celibat duhovnikov \endar ai cerkvena dogma. Če bi imela moč, gotovo bi oba duhovnika kot ,,verska !i 4-Skača" sežgala na grmadi, toda hvala bogu, časi so drugi. Občinski odbor v Mih.alkovicah je katehetovo zadevo prevzel nase in ni priznal njegovega suspendirar.ja, zakaj on vzdržuje šolo in pbvestil io solske in cerkvene urade, da bo učil daije, kot je doslej. To se pravi — moška beseda. —c Trgovske šole na Češkctn. Lani ie bilo na Ceškem 10 trgovskih akademij in 20 dvorazrednih trgovskih šol. Letos ra je imrastlo število akademij na 14 in dvorazrednih trgovskih šol na 31, torej se je pomnožilo število trgovskih šol za 5U>. To-ia s tem razvoj trgovskcga. šolstva še ni zaključen, saj skoro vse sili ravno v tjgovske strokovne šole. Zaključena pa seveda tudi ni bojazen, kam z ogromnim trgovsko izobraženim naraščajem. ki si hoče na lahek način služiti kruh. Opozoriti treba tu na dvojno nevarnost. /-goui se lahko, da pade na ta način nivo splošne naobražbe, zakaj absolventi letih šol, dobe za enkrat še lahko krasne službe ir. jiiii niti na misel ne pride, da bi se posvetili šolski karijeri na trgovskih šolah, ki Lodo skoro ostale brez učiteljev, zakaj fi, ki so sedaj, ne zmorejo vsega dela, ;;;. vih ni in pri ustanavljanju novih šol si solrki faktorji pomagajo, kakor si morejo. Za strokovne predmete nastavljajo ne:.ir. kovnjake. Po tem se ravna s.eveda nidi pouk, uči se, sam da se izpolni ure.