Ostrice
Dušan     Je, ki hiti, pa še priložnost zamudi.
Ludvik     Kaj šele polž! Prej ko prepolža gor in vzdolž, drugod bo že svoboda, praznik mladoletja, pri nas pa mraz bo bril še iz prejšnjega stoletja.
*   *  *
Če bi drugje ga kar naprej lomili, bi vse (če drugega ne) napodili. Kako spoditi trop od vladnih jasli, ko pa so stolčki jim na rit prirasli.
*   *  *
Dežela ni enotna, premagaš jo z lahkoto: vodilni sloj podkupiš, mu odpustiš sramoto, in zbegan narod klecne, barbarstvu ne kljubuje. Kar ljudstvo utrjuje, odpadnik spodkopuje.
*   *  *
Komaj v prestolnici zavohaš konjunkturo, že popackaš svoj rod, mu žugaš s hudo uro. Poturčenec, ki si nastavil nam zasedo, od Turka slabši si, saj pljuvaš v lastno skledo.
*   *  *
991
992                                                                                                                         Dušan Ludvik
Zaupno se vsiljuje, preizkuša vse načine, ranljivo mesto najde, strupen nož vanj porine. Blagajno bo izropal in se približal ženi -ne jemlji v hišo tujca. Naženi in zakleni!
*  *  *
Nikar se ne junači, prišparaj si svoj žolč!
Imajo ostre meče, ti pa le skrhan fovč,
osli smo za garanje, arabci za parado.
Kaj če se ljudstvo zbrihta - in naredi rošado...