Največjo pozornost nameniti kupcu
Tudi po volitvah še brez župana
TISKANO NA EKOLOŠKEM - OKOLJU PRIJAZNEM PAPIRJU
SLOVENIA EXTREME
emiiiituiiHisMiniiniiiiiiiiiiinisiiitnituiiiiuiiiiiiitiiitiiiniit
			
OE
Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o.
Kmetijsko - preskrbovalni center Ljubija Tel: 831 -
Delovni čas: ob delovnikih 7.00 do 18.00 ob sobotah 7.00 do 12.00
Poslovodja: Dane Presečnik
Ponudba:
-	gradbeni material
-	stavbno pohištvo
-	toplovodni material
-	vodovodni material
-	keramične ploščice
-	betonski izdelki
-	rezervni deli za BCS in molzne stroje
-	umetna gnojila
-	krmila
-	ostalo blago po naročilu
• posebno ugodne cene za: apno, krmila, stiropor, strešno lepenko, armaturne mreže
-	prodaja na čeke 1 + 2 brez obresti
-	prodaja na potrošniški kredit 1 + 4 (5 % obresti na ostanek dolga) in 1 + 6 (10 % obresti na ostanek dolga)
-	možen nakup z M - kartico in ACTIVA - kartico
$99Sg«SS899SggSS8g9S8«9g899S8«9S8g9gg«5ggg9Sg99S899Rg99Sgg9Sg998g9B8g95S8«BK8«9gg99S8g9R8B5Sg99g899g89SRgg9gg9«Rg99g89$
liliinilMililHillllllHIIIiiaHimilHIIHiinillliliniMiiniHlilUiniilllillliUliMIIimiimMIHlilUilHM
Na trgu 7
Tel.: 063/832-636, 832-541
REZERVNI DELI ZASTAVA, GOLF, RENAULT, LADA, OUA CASTROL -VALVOLINE, SEDEŽNE PREVLEKE, AVTO GUME, AKUMULATORJI, DODATNI ASORTIMAN
• NOVO • NOVO
NOVO • NOVO •
LENA
NOVO V PRODAJNEM CENTRU LENA - NAMA LEVEC
ALTANA
TRGOVINA IN INŽENIRING d.o.o.
Tel.: 063/26 313 nx
za 25.825,00 SIT že za 66.333,00 SIT od 84.960,00 SIT
Velika izbira pohištva:
PREDSOBE DNEVNE SOBE SPALNICE OTROŠKE SOBE
OMARA 2D, PIS. MIZA, POSTELJA samo 43.380,00 SIT JOGI VZMETNICE 190X90 že za 9.000,00 SIT JEDILNICE	mize že za 10.599,00 SIT
KUHINJE	2 m kuhinje že za 37.999,00 SIT
KOPALNICE umivalniški blok pa za 47.520,00 SIT
Pred nakupom preverite konkurenčnost cen!
Z
O
<
o
•
z
o
<
o
•
z
o
<
o
*
z
o
<
o
*
z
o
<
o
z
o
<
o
OVOM * OVOM * OVOM • OVOM * OVOM * OVOM *
illlilllilHiUlilinHIiHHUIJHliUniiHHItlililililililHililHilili
NASLOVNICA Dan turizma na Solčavskem foto KF
KAZALO:	STRAN:
POZIV LASTNIKOM ČRNIH GRADENJ	4
PREMALO RESNOSTI PRI ZATIRANJU LUBADARJA	4
SAVINJA MOZIRJE: NAJVEČJO POZORNOST NAMENITI KUPCU	5
PREDSTAVLJA MO VAM: MONTAŽNO SERVISNO OBRATOVALNICO TORI	6
MORANA RAZŠIRJA PONUDBO	7
LOČENI SEJI DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA IN ZBORA ZDRUŽENEGA DELA	7
IS SO MOZIRJE: O BREZPOSELNOSTI IN DEMOGRAFSKIH SREDSTVIH	8
TUDI PO VOLITVAH ŠE BREZ ŽUPANA	8
NA REČICO OD LIPE OO PRANGERJA	9
DAN TURIZMA NA SOLČAVSKEM	10
TURIST BBtO (ZNOVA) OBRATUJE	10
OTROCI RAZISKUJEJO	11
KDO SE ZMENI ZANJE?	12
PA SREČNO HODI	12
REKONSTRUKCIJA CESTE V SAVINI	12
REGIJSKO SREČANJE GODB NA PIHALA	13
EDI MAVRIČ: HEVREKA 3.	13
USPELA PRODAJNA RAZSTAVA	13
DOMAČE ZDRAVILSTVO IN ZDRAVILCI:
ZA ZAKLJUČEK	14
RIBIŠKO TEKMOVANJE V MOZIRJU	14
SLOVENSKO PLANINSTVO: OKREŠELJ, RADUHA IN LOGARSKA DOLINA	15
BLAGOSLOV ZVONA	15
TRETJI ROD URARJEV	16
99 LET FLUDERNIKOVE MAME	16
SOLČAVANKI NA ŽENSKEM RALLYU	16
DRŽAVNI ZBOR NA OBISKU	17
IZ NIČ V SVETOVNI VRH	17
ŠPORTNO DRUŠTVO KOT GONILO DOGAJANJ V KRAJU	18
SLOVENIA EXTREME - PENTATLON ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA	19
LETNA LIGA V KOŠARKI MOZIRJE 93	20
KRONIKA	20
PISMA BRALCEV	21
ŠTEFKA PETEK: LJUBOSUMNOST IN GREH	25
NAGRADNA KRIŽANKA	26
KVIZ	26
OBVESTILA	28
MALI OGLASI	28
o 9

OPRAVIČILO!
Zaradi večje tehnične okvare računalniške opreme izdajatelja je 12. številka Savinjskih novic izšla z enodnevno zamudo! Iz tega razloga se bralcem vljudno opravičujemo in prosimo za razumevanje.
Uredništvo
Tako. Pa smo dočakali počitnice. Tudi poletno vreme je že, vsi pogoji za uživanje so izpolnjeni. Da ne? No ja, tako lepo seveda res ni. A ker je čas počitnic kakorkoli že tudi čas mladih, smo se v uredništvu Savinjskih novic odločili, da letos ponovno pohabimo k sodelovanju vse tiste srednješolce, ki jih novinarsko delo zanima, da nam pomagajo soustvarjati julijske in avgustovske številke. Izkušnje iz lanskega leta so pozitivne, zato ni razloga, da ne bi poskusili znova. Oglasite se pismeno, po telefonu ali osebno.
Prva turistična prireditev v Solčavi je za nami, zdaj si bodo po različnih krajih kar sledile.
Razveseljuje dejstvo, da se organizacije raznih prireditev lotevajo tudi v krajih, kjer tovrstne tradicije ni, pa želijo prizadevni člani raznih društev v kraj kljub temu privabiti goste. Tako bo, na primer, 25. junija podobna prireditev celo v Nazarjah, v kraju, ki je doslej veljal le kot industrijski center, v katerega je najboljše čimpozneje priti in čim prej oditi. Časi se počasi - a vendarle - spreminjajo. Opravičujemo se, če bo novi župan v trenutkih, ko boste to brali, že izvoljen. Nadaljevanje prekinjene seje -nova seja skupščine je namreč sklicana v petek, 18. junija.
S potekom vas bomo seznanili v prihodnji številki.
Franci Kotnik
Spoštovane občanke in občani!
Se nekaj dni in minili bosta dve leti, odkar smo Slovenci po večstoletnih prizadevanjih končno dobili svojo državo. Agresija z juga nas je takoj nato strnila v enotne vrste za odpor proti silam, ki so za vsako ceno hotele ohraniti Jugoslavijo. Odpor je bil uspešen. In ne samo to. Izpeljan je bil tako optimalno, da lahko služi kot vzorec uspešne obrambe. Popolno nasprotje spremljamo že leto dni v mednarodno priznani državi Bosni in Hercegovini.
Danes, dve leti po omenjenih dogodkih, ugotavljamo, da je slovenski politični _ prostor vedno bolj polariziran, pojavljajo se vedno nove in nove afere, gospodarskega vzpona, ki ga vsi tako nestrpno pričakujemo, ni in ni, šolniki so nezadovoljni s plačami, kmetje s cenami kmetijskih izdelkov, da preostalih tisoč in več problemov ne naštevam. Se slabše, še posebej na gospodarskem področju, je v naši občini. Nobenega pravega razloga za slavje torej. A se vendar velja zamisliti in ugotoviti, da pa le nismo čisto pri dnu tistih, ki,si v času splošne krize na zahodu s težav utirajo pot iz sivine socializma. In da se skozi vsakdanje težave tu in tam pokaže tudi kakšen svetel žarek boljše prihodnosti.
Naj bodo takšni trenutki priložnost za že pozabljen stisk rok, prijateljski pogovor, vljuden pozdrav. Ostanimo drug do drugega - ljudje.
Vsem občanom občine Mozirje in bralcem Savinjskih novic, iskrene čestitke ob Dnemi državnosti!
Podpredsednik Skupščine občine Mozirje
Rade Rakun
Savinjske novice so štirinajstdnevnik in izhajajo vsak drugi petek. Izdajatelj EPSI d.o.o. Savinjska c. 4, Nazarje, telefon 063/831-957, telefax 063/832-363. Sofinancer SO Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik, uredniški odbor: Marko Lenarčič, A. Videčnik, R. Pintar, E. Mavrič, F. Kotnik. Stalni zunanji sodelavci: Aleksander Videčnik, Edi Mavrič, Ciril Sem. Tisk: Delavska univerza Mozirje; žiro račun EPSI 52810-601-19030. Rokopise, objave, razpise in oglase jepotrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. :
Po mnenju Ministrstva za informiranje RS (št. 23/130-92 z dne 26.2.92) šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere Se plačuje davek dd prometa proizvodov po stopnji 5%. Vsebina sestavkov, ki jih objavljamo v rubriki "Pisma bralcev” niso stališča uredniškega odbora. Prispevke podpisujte s polnim imenom in naslovom in naj ne obsegajo več kot eno tipkano stran A4 formata. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja besedil. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Odpovedi sprejemamo samo za naslednje tromesečje.
POZIV LASTNIKOM ČRNIH GRADENJ
V	Uradnem listu Republike Slovenije, št. 18/93, z dne 9.4.1993 je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju prostora in drugih posegov v prostor.
Zakon v svojem 11. členu omogoča lastnikom črnih gradenj, da v 30. dneh od dneva uveljavitve zakona (9.7.1993) vložijo pri iristojnem občinskem organu za urejanje prostora zahtevo za odlog norebitnega prisilnega rušenja črne gradnje.
/loga mora vsebovati naslednje podatke: navedba organa kateremu ‘se pošilja, zadevo, katere se tiče, zahtevek oz. predlog, <do je morebitni zastopnik oz. pooblaščenec, ime in priimek, stalno bivališče, podatke o namenu, legi, velikosti, zmogljivosti, komunalnih priključkih in funkciji nedovoljenega posega v prostor, številko parcele zemljišča, kopijo katastrskega načrta zemljišča ter skico.
Obrazec vloge oz. zahtevka je možno dobiti pri upravnemu organu za urejanje prostora.
Vlogi je treba priložiti dokazilo o vplačilu depozita v višini 2.500 SIT za kvadratni meter bruto etažne površine stanovanjskega, počitniškega, gospodarskega ali poslovnega objekta, vendar skupaj ne manj kot 150.000 SIT oziroma 150.000 SIT za druge nedovoljene posege v prostor, in sicer na žiro račun Stanovanjskega sklada Republike Slovenije 50102-627-900- 7407 -z navedbo namena nakazila: depozit za odlog prisilne izvršbe.
Višina depozita se na podlagi bruto etažne površine izračuna tako, da se površina objekta, ki jo omejujejo zunanje ploskve obodnih zidov, pomnoži s številom uporabnih etaž (vključno s kletnimi in uporabnimi podstrešji) ter z zneskom 2.500 SIT/m2.
Po sprejetju Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor imajo vsi novo uvedeni inšpekcijski postopki za posledico odstranitev objekta, dela objekta, vzpostavitev v prejšnje stanje ali drugačno saniranje nedovoljenega posega v prostor (ne glede na to, ali je zemljišče zazidljivo ali nezazidljivo).
Po izteku 90. dnevnega roka 11. člena zgoraj citiranega Zakona pa nedovoljenih posegov v prostor ne bo mogoče legalizirati.
Sekretariat za gospodarski razvoj, finance in urejanje prostora
Premalo resnosti pri zatiranju lubadarja
V	Nazarskem gozdnem območju, ki zajema občini Mozirje in Velenje ter je močno ogroženo od imisij TEŠ, se je posek smreke, poškodovane zaradi lubadarjev, gibal v zadnjem šestletnem obdobju povprečno 5.600 m3 letno. V letu 1991 smo ga z učinkovitimi zatiralnimi ukrepi močno zatrli, tako, da je bilo posekano samo 1.830 m3 smrekovih dreves.
Da se je uspel v enem samem letu toliko razmnožiti, da je bilo v lanskem letu posekanih 20.000 m3 poškodovanih smrek in v letošnjem zimskem in pomladanskem času še dodatnih 10.000 m3, kaže na njegovo veliko sposobnost razmnoževanja in na bližajočo katastrofo, ki se ji ob doslednem izvajanju zatiralnih ukrepov ne bomo mogli izogniti.
Zato ponovno pozivamo vse gozdne posestnike, da dosledno izvajajo vse zatiralne ukrepe po navodilih gozdarske strokovne službe.
Posebno pozornost pa je treba posvetiti pravočasnemu odkrivanju napadenih dreves - lubadark, ki se bodo pojavile v prvi polovici
meseca junija, kot posledica pomladanskega naleta lubadarjev. Pravočasen posek in dosledno izvedeni zatiralni ukrepi lahko močno zmanjšajo njihovo prenamnožitev.
Kjerkoli je to mogoče, se kot zatiralnega ukrepa poslužujemo sežiga sečnih ostankov. V požarno ogroženih območjih, še posebno ob sušnem obdobju pa nam ne preostane drugega, kot škropljenje sečnih odpadkov in debel f insekticidom DECIS - ki ga je odobrilo za izvajanje zatiralnih ukrepov v gozdu Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo.
Opozorilni napisi na škropljenih deblih in drevju opozarjajo, da se jih ne dotikamo.
Delovanje insekticida traja šest tednov, škropljenje opravljajo za to delo usposobljene ekipe delavcev.
Proizvajalec - Tovarna dušika Ruše - zagotavlja, da pri strokovnem ravnanju in zaščiti ni nevarnosti zastrupitve. V letošnjem letu smo porabili 40 litrov DECIS-a v 2 in 4 % raztopini, kar kaže na veliko previdnost pri njegovi uporabi v gozdu.
Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je zagotovilo finančna sredstva za izvajanje zatiralnih ukrepov, Vlada Republike Slovenije je izdala Uredbo o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranja podlubnikov v letu 1993, stroka pa je informirala lastnike gozdov z izdajo brošur in na terenskih predstavitvah prikazala načine zatiranja lubadarjev. Pričakujemo, da se bodo z vso resnostjo odzvali tudi lastniki gozdov in opravili vse predpisane ukrepe za ohranitev njihovega in našega gozda.
Neposekane lubadarke, gozdni nered, neobeljena hlodovina ob poteh in vlakah ponekod kažejo dokaj klavrno podobo, in vzbujajo dvom o toliko opevani skrbi gozdnih posestnikov do gozda. Ti s svojim malomarnim ravnanjem ogrožajo tudi sosedov gozd.
Močno oslabljeni smrekovi gozdovi potrebujejo skrbno in nenehno nego ter varstvo, drugače bodo v primeru sušnega in vročega poletja, ki se že kaže na sušnih legah, podlegli.
mag. Ivan KOLAR
"Vse zdrave občane vabimo na odvzem krvi, ki bo pri nas potekal v dneh 23. in 24. junija 1993 in to:
23. junija 1993 od 07. do 14. ure v šoli Ljubno ob Savinjiin
24. junija 1993 od 07. do 15^ ure v šoli Nazarje.
Z vašo krvjo boste rešili življenje neznanemu ponesrečencu oz. pomagali pri ozdravitvi sočloveka. Dajanje krvi je ena izmed najbolj plemenitih in humanih dejanj vsakega darovalca.
OBČINSKI ODBOR RK MOZIRJE
Krajevna skupnost Nazarje
čestita ob krajevnem prazniku 12. juniju vsem svojim krajanom in jim želi, da bi se tako v krogu svojih družin, prijateljev in znancev kakor tudi v krajevni skupnosti počutili kar najbolje.
KRAJEVNA SKUPNOST NAZARJE
o
o
Vsem občanom občine Moziije ISKRENE ČESTITKE OB DNEVU DRŽAVNOSTI
Skupščina občine Mozirje Izvršni svet SO Mozirje
SAVINJA MOZIRJE
Trgovsko podjetje Savinja Mozirje je pred približno letom dni dobilo novega direktorja, Gregorja Verbuča. Po preteku tega časa
smo se z njim pogovarjali o aktualnem trenutku Savinje, o težavah in njeni prihodnosti.
SN: Po težavah v lanskem letu ste ob zaključnem računu izkazali negativni rezultat. Kaj je bilo temu vzrok in kako ste se lotili sanacije? GREGOR VERBUC: Kot glavni vzrok problemov v zadnjem letu lahko navedem to, da je Savinja poslovala praktično brez lastnih obratnih sredstev, torej si je morala denar za visoke obresti izposojati od bank in dobaviteljev. Tako smo v minulem letu izgubili kar za eno bruto plačo denarja. To je teijalo od nas odločno zmanjševanje stroškov, kar tudi uresničujemo. Naša zadolženost se zmanjšuje, zamude pri plačilnih rokih so manjše. V prakso uvajamo kontroling sistem, kar pomeni, da kontroliramo vse stroške od najmanjših do največjih. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo razen dveh izjem znižali prav vse stroške.
SN: Kako je na vaše poslovanje vplival padec kupne moči v dolini?
GREGOR VERBUC: Dejstvo je, da so gospodarske težave v Zgornji Savinjski dolini še večje kot so v povprečju slovenske. Že podatek, daje bila povprečna plača v gospodarstvu naše občine v prvem tromesečju letošnjega leta tretja najnižja v Sloveniji, dovolj pove. Mi smo namreč padec realne kupne moči, torej tudi tiste iz naslova sive ekonomije, občutili povsem direktno. Še posebej to velja za izdelke, ki niso v vsakodnevni rabi. SN: Na ta pojav ste, kot ste rekli, reagirali z zmanjševanjem stroškov. Kateri ukrepi v sklopu te poteze so bili bistveni?
GREGOR VERBUC: Celovito bi te ukrepe lahko imenoval prilagajanje dejansko doseženemu dohodku, ki prej ni bilo v skladu s številom zaposlenih. Le-to smo iz tega razloga v prvih letošnjih mesecih zmanjšali ža 10%, pri čemer pa moram poudariti, da nihče ni bil postavljen na cesto. Povedati je treba tudi to, da števila zaposlenih nismo zmanjševali le v prodajalnah temveč tudi v upravnih službah. Ocenjujemo, da bo
število zaposlenih konec letošnjega leta za 13 do 14% manjše v primerjavi z istim obdobjem lani.
SN: Vzporedno s številom zaposlenih se pojavljajo tudi njihove place. Kakšno politiko ste zastavili na tem področju?
GREGOR VERBUČ: Plače smo zaradi ugotovitve, da so previsoke glede na ustvarjen dobiček, v minulem letu dni povišali le dvakrat: jeseni leta 92 za 4% in sedaj za 4% in se tako približali realnemu razmerju.
SN: Kam predvsem je bilo usmerjeno vaše delo kot delo direktorja v tem času?
GREGOR VERBUC: Zelo veliko prizadevanj in truda sem vložil v izterjavo dolgov, še posebej tistih večjih in vprašljivih. V nekaterih podjetjih smo namreč imeli toliko svojega denarja, da bi nas to ob neplačilu lahko resno zamajalo. Marsikdaj smo kot nadomestilo zanj dobili blago, ki ga je bilo težko prodati. No, nekako smo uspeli, poleg tega pa smo ogromno energije porabili pri dogovarjanju nabavnih pogojev ob sklepanju pogodb. To področje je bilo prej nekoliko zanemarjeno, sedaj pa smo ga v naše dobro izboljšali.
SN: Trenutna situacija je torej slej ko prej le prehodno obdobje na poti h končnemu cilju. Na čem je po vašem mnenju potrebno graditi strategijo prodaje?
GREGOR VERBUC: Vso pozornost je treba nameniti kupcu. Kupca pa je mogoče pridobiti le z ustrezno ponudbo, ki mora biti v naših trgovinah boljša. Boljša v vseh ozirih: glede na izbor blaga, glede na njegovo kvaliteto, glede na njegovo ceno. Kar se tiče izbora blaga, lahko povem, da v naših trgovinah delamo analizo prodajnih programov, da bi prišli do odgovora, kako se prodaja posemezen izdelek in česa še nimamo. Kvaliteto blaga definiramo pri nabavnih pogodbah, zato za vsako
Q
Q
blagovno skupino pripravljamo prevzemne pogoje. Ceno sem namenoma postavil na tretje mesto, saj se premalokrat zavedamo, da se lahko v nizki ceni skriva tudi slaba kvaliteta. In kar je prav tako izjemno pomembno: prodajalec mora imeti do kupca ustrezen odnos, to pa pomeni, da ni dovolj biti prijazen, treba je blago poznati in ga znati ponuditi.
SN: V podjetju ste upoštevajoč sedanje razmere prav gotovo že pripravili vsaj kratkoročno vizijo razvoja. Nam jo lahko na kratko predstavite po posameznih dejavnostih?
GREGOR VERBUC: Trgovine na drobno prostorsko ne bomo širili, temveč bomo skušali izboljšati pestrost prodajnih programov. Dejavnost kooperacije bomo sicer vršili še naprej, dejstvo pa je, da si obrtniki prizadevajo z dobrimi plačniki vzpostaviti kontakt direktno, preko nas želijo poslovati le tisti, ki imajo s tem težave. Mi imamo sicer res večje možnosti kompenzacij, vendar bomo pazili, da ne bomo nekoga kar tako financirali.
Savinja ima v svojem sklopu tudi stanovanjsko zadrugo, ki so ji bile možnosti normalnega poslovanja z zakonom praktično odvzete. Zato njenega razvoja, razumljivo, ne predvidevamo. Oddelek turizma vrši poleg svoje osnovne funkcije še storitve menjalniško-hranilniške službe, ki je trenutno celo uspešnejša. Zato Savinje ne vidim direktno v turizmu tako dolgo, dokler se razmere v občini ne uredijo do te mere, da bodo tisti, ki od turizma tržijo, vanj tudi vlagali. Osebno podpiram pred kratkim dano pobudo, da bi bil na nivoju občine profesionalno zaposlen strokovnjak za turizem v pravem pomenu besede. Pa tudi miselnost v dolini se bo morala spremeniti. Škoda je za dolino, da turizem nima pravega mesta v njej.
SN: Kako na vaše poslovanje vpliva zasebna konkurenca?
GREGOR VERBUC: Zdrava konkurenca je vsekakor dobrodošla in koristna, ker obe strani sili k napredku. Velik problem pa je nelojalna konkurenca, s katero se srečujemo, ki je tesno povezana z zaposlovanjem na črno in utajo davkov. Na tem področju pogrešamo ustrezno ukrepanje pristojnih inšpekcijskih služb.
SN: Kakšna je sedanja povezava Savinje s holdingom Merx?
GREGOR VERBUC: Merx se je praktično razformiral, zato članstva v njem ni več. Njegovo ime bo v našem nazivu ostalo dotlej, da dorečemo novo celostno podobo podjetja.
SN: Mesec junijje že nekaj let znan kot čas ugodnih nakupov v Savinji. Nam lahko za zaključek pogovora poveste še kaj o tem?
GREGOR VERBUC: Letos smo, kot ste sami dejali, že tradicionalno akcijo Dnevi Savinje - dnevi ugodnih nakupov zastavili precej široko. Poteka od 1. junija dalje in bo trajala do 10. julija, v sklopu nje pa bodo kupci z nakupom blaga v vrednosti nad 3.000 SIT sodelovali v nagradni igri, v kateri je prva nagrada spalnica. V tem času bodo potekale tudi degustacije različnih izdelkov naših dobaviteljev. Vse stalne in naključne kupce vabimo v naše prodajalne! In če zaključim: prepričan sem, da smo razvoj Savinje zastavili pravilno, zato na njeno prihodnost gledam z zmernim optimizmom.
KF
Predstavljamo vam:
Smism mmtamo obratovalnico WM
Tradicija družine Rifelj iz Gornjega Grada traja že tretjo generacijo. Toni Rifelj je leta 1973 prevzel od očeta mehanično delavnico za popravilo motorjev, nakar sta z ženo Niko leta 1979 ustanovila skupno obratovalnico. NIKA RIFELJ: V skupni obratovalnici sva imela servis za motorje TOMOS in MZ ter motorne žage skoraj vseh tipov. Leta 1984 je mož ustanovil podjetje, sama pa sem obdržala servis, h kateremu sem kasneje dodala še trgovino z rezervnimi deli. Le-ta je skozi leta širila ponudbo tudi na prodajo celotnega Tomosovega programa koles in rezervnih delov ter opreme zanje.
Letos sem se zaradi neugodnih razmer na področju servisiranja odločila še za en prodajni oddelek v trgovini, ki ponuja pisarniški material.
SN: Če pričnemo predstavitev s servisom, kaj ie značilno zanj?
NIKA RIFELJ: V servisnem oddelku nudimo kvalitetne storitve za motorje in motorne žage. Popravila, če je le
mogoče, izvršimo takoj, v primeru pa, da je potrebno posamezne dele nabaviti, traja popravilo 3 do 4 dni. Kvaliteta servisa, po kateri smo znani, ostaja še naprej naš adut.
SN: Omenili ste pester izbor artiklov V trgovini. Jih lahkP naštejfitež
NIKA RIFELJ:	Najprej je trpba
vsekakor omeniti proizvodni program Tomosa, ki zajema škropilnice, vodne črpalke, nahrbtne kosilnice in seveda rezervne dele za njihove motorje. Kar se tiče motornih žag, imamo v prodaji rezervne dele proizvajalcev Husquarna, Jonsered, Alpina, Stihi, Dolmar in Opem. Kot rečeno -prodajamo tudi kolesa. Ta so italijanska, različnih tipov in velikosti. Zanje je zagotovljen tudi servis, vendar ne pri nas. Prodajamo še čelade za motocikliste, poseben oddelek papirnice, ki sem ga pred nedavnim odprla, pa ponuja pisarniški material, šolske potrebščine in biro opremo (pisalne in računske stroje). V tem oddelku imamo tudi fotokopirni stroj, s
katerim vršimo storitve fotokopiranja za občane.
SN; Kaj pa prodajni ppoqU?
NIKA RIFELJ: Že pri oblikovanju cen se trudimo za kar najugodnejše možnosti in temu primerno se
o
NIKA RIFELJ: Intenzivno razmišljam o še dodatni popestritvi prodajnega programa, kar naj bi bilo realizirano še letos. Če bo šlo vse po načrtih, seveda. Še več pozornosti bomo skušali posvetiti kupcem in se v čimvečji meri prilagoditi njihovim željam tako na področju servisiranja kot tudi prodaje. Konkurenčni pogoji postajajo vedno ostrejši in take razmere je potrebno preprosto upoštevati. V prid kupcev in nenazadnje nas samih. Upam, da bomo pri tem uspešni kot doslej.
Tekst in foto: KF
obnašamo do dobaviteljev. Sicer pa je izdelke večje vrednosti možno kupiti s tremi čeki brez obresti.
9N; Qmeniti velja tudi delovni čas,
kajne?
NIKA RIFELJ: Delovni čas servisa je od 7.00 do 14.00 vsak delavnik razen sobote, delovni čas trgovine pa je ob delavnikih od 7.00 do 17.00 in ob sobotah od 8.00 do 12.00. Vse informacije so strankam na. voljo po telefonu 842-041.
Mi_____Vaš____pogled____na jutri
pojutrišnjem?
Morana razširja ponudbo
Kot smo v prejšnji številki že poročali, je podjetje Morana iz Pariželj v mesecu juniju svojo dejavnost pogrebnih storitev razširilo še s cvetličarno in butikom.
V bogato založeni cvetličarni lahko kupci izbirajo med vsemi vrstami cvetličnih aranžmajev (venci, ikebane, šopki - tudi poročni, itd.), na voljo je pester izbor lončnic, po želji pa cvetličarna s svežim ali umetnim cvetjem okrasi vse vrste lokalov, cerkve ipd. Aranžirajo vse vrste daril, kupljeno blago pa po želji dostavijo tudi na dom. V butiku nudijo pester izbor žalne in druge modne konfekcije. Kot pravijo, se v butiku lahko vsakdo obleče za vsako priložnost. Da pa bi bil nakup res prijetno opravilo, so v objektu, kjer sta cvetličarna in butik, uredili tudi manjši bistro, kjer so kupci brezplačno postreženi. Delovni čas obeh lokalov je ob delavnikih od 8.00 do 18.00, ob sobotah od 8.00 do 12.00. Seveda pa je to zgolj formalni delovni čas, saj so na voljo po potrebi ob vsakem času. O podrobnostih, ki vas zanimajo, se lahko predhodno pozanimate po tel. 721-667 in 721-043. Vljudno vas vabijo k obisku.
Tekst in foto: KF
politika
Ločeni seji
družbenopolitičnega zbora in zbora združenega dela
Pred skupnim zasedanjem vseh zborov se je v sredo, 9. junija sestal družbenopolitični zbor in za novega predsednika izvolil Jožeta Mermala, za podpredsednika pa Hermana Remica.
Zbor je sprejel tudi sklep, da naj pristojne službe takoj (SDK, Ministrstvo za finance) izvršijo revizijo poslovanja proračuna občine, izvenproračunske porabe, JP Komunala, podjetij z različnimi občinskimi koncesijami in preverijo porabo vseh namensko dodeljenih sredstev od 1. junija 1990 dalje. O delu in (ne)zaupnici IS bi se naj znova razpravljalo po objavi rezultatov navedene revizije.
Dan kasneje se je sestal tudi Zbor združenega dela, ki je sprejel naslednja stališča:
1.	IS je sredstva za odpravo posledic poplav razporedil pravilno. Če bodo na razpolago še sveža sredstva, naj jih IS prioritetno nameni za sanacijo ceste v Podvolovljek, ceste Ljubno - Luče in jezu na Savinji v Spodnji Rečici.
2.	Zbor podpira sklep DPZ o reviziji poslovanja proračuna in drugih porabnikov družbenih sredstev, kot je navedeno v sklepu.
3.	Izdelati je potrebno razvojne programe za gospodarstvo, malo gospodarstvo, kmetijstvo in turizem s poudarkom na demografsko ogroženih območjih.
4.	Glede na to, da je les največje bogastvo doline, je sanacija podjetja Gorenje Glih nujna.
5.	Z ozirom na to, da sanacijski program v Glinu ni bil v celoti realiziran, naj Sklad RS za razvoj, IS SO Mozirje in Glin le-tega pregledajo do konca tega meseca.
6.	Od Sklada se zahteva v vednost pismo Vaneta Gošnika, ki obravnava Glin kot tujek v dolini (slednje se je dan kasneje izkazalo kot netočno, op. KF).
KF
IS SO Mozirje
inamaumai
Izvršni svet se je na 41. redni seji sestal v četrtek, 10. junija.
V uvodu je potrdil osnutek ureditvenega načrta Savinjski gaj, osnutek lokacijskega načrta Savinje skozi Mozirje in osnutek zazidalnega načrta MGA v Nazarjah. Vsi trije dokumenti so bili dani v enomesečno javno obravnavo.
Izvršni svet je v nadaljevanju glede na novi zakon o urejanju naselij na predlog načelnika inšpektorata Ivana Goličnika pooblastil dosedanjega urbanističnega inšpektorja, da opravlja svojo funkcijo do imenovanja novega, ki bo pokrival samo občino Mozirje. Javno podjetje Komunala Mozirje je pooblastil za izvajanje rušenj črnih gradenj s pripombo, da se predhodno preveri registracija javnega podjetja za tovrstne posege. IS bo tudi zagotavljal potrebna tekoča sredstva za plačilo morebitnih rušenj. Slišati je bilo, da je v občini trenutno na seznamu 172 različnih črnih gradenj, kar pa še ni končno število.
Predstavnica Zavoda za zaposlovanje Danica Godler je nato podala informacijo o gibanju zaposlovanja in brezposelnosti v letu 1992. O problematiki bomo pisali več v posebnem prispevku v prihodnji št., IS pa je informacijo potrdil in jo bo posredoval skupščini v obravnavo. Na Ministrstvo za šolstvo in šport je IS naslovil pripombo, naj pospeši spremembe šolske zakonodaje, saj, kot je bilo slišati v razpravi, sedanji način izobraževanja ne daje ustrezne usposobljenosti za praktične poklice.
Na problematiki brezposelnosti je temeljila tudi naslednja točka dnevnega reda. Podjetje Vising iz Mozirja, ki je partner svetovalne mreže Ministrstva za gospodarske dejavnosti in zunanji svetovalec pri aktivni politiki zaposlovanja Republiškega zavoda za zaposlovanje, je predstavilo načine reševanja brezposelnosti v naši občini. Eden izmed bistvenih elementov je vzpostavitev podjetniškega inkubatorja. V razpravi je bilo izpostavljeno potrebno sodelovanje z obrtno zbornico, izraženo pa je bilo tudi mnenje, da bi bilo treba več pozornosti posvetiti sedanjim obrtnikom, ki bi lahko z
dodatnim zaposlovanjem bistveno pripomogli k razreševanju brezposelnosti. Praksa po dodelitvi kreditov za nova delovna mesta kaže na to, da vsi enostavno niso sposobni samostojne obrtne ali podjetniške dejavnosti.
Izvršni svet je nato zavodom zdravstvenih dejavnosti naložil, naj posredujejo poročilo o porabi družbenih sredstev.
Sledil je pregled cen komunalnih storitev, ki ga je posredovalo JP Komunala. Izvršni svet je na podlagi primerjav s cenami v dragih občinah ugotovil, da je cena odvoza smeti med najnižjimi v republiki, enaka ugotovitev velja za ceno vode, medtem ko je cena odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda približno enaka povprečni republiški ceni.
Zavod za urbanistično načrtovanje in razvoj občine Mozirje je predlagal, IS pa potrdil naslednji prioritetni vrstni red investicij v gospodarsko infrastrukturo, s katerimi nameravajo kandidirati za sredstva za demografsko ogrožena območja: 1. modernizacija lokalne ceste v Rovt (Vransko - Lipa - Šmartno/Dreti), 2. modernizacija ceste Nova Štifta - Drečnik, 3. lokalna telefonija v občini (zamenjava KTC Gornji Grad, telefonsko omrežje Solčava, telefonsko omrežje Lenart in Florjan), 4. elektrifikacija kmetije Klemenšek v Logarski dolini, 5. telefonsko omrežje na Dobrovljah, 6. modernizacija ceste v Krnico (Rogački most - Kmički log), 7. modernizacija cest v Lepi Njivi (Lokovc - Presečnik, kapelica - Mostnar (dokončanje), kapelica -Vrhi), 8. modernizacija cest v KS Gornji Grad (Završka kapela -Žačka lipa, Dol - Zabreznik, Florjan - Šokat, Rogački graben -Kanal ščica).
Izvršni svet je izmed osmih ponudb za gradnjo ceste Rovt - Šmartno na osnovi predloga posebne strokovne komisije izbral izvajalca, ki nudi najugodnejše pogoje. To je Cestno podjetje Ljubljana.
V zadnjem delu seje je IS sprejel sklep o potrebni racionalni porabi vode in odpis davčnih dolgov, ki jih je predlagala izpostava Republiške uprave za javne prihodke.
KF
Tudi po volitvah še brez župana
Nadaljevanje 23. skupne seje zborov SO Mozirje je po dolgi razpravi o novem načinu delovanja skupščine vendarle obrodilo sadove. Poslanci so volili novega župana.
Kandidata sta bila Franc Miklavc in mag. Ivo Glušič, oba predloga sta bila podprta z desetimi poslanskimi podpisi. Rezultat glasovanja je bil tesen: 27 glasov za Miklavca in 25 glasov za Glušiča. Nobeden od obeh torej ni dobil potrebnih 32 glasov za izvolitev. To v praksi pomeni, da se lahko poslanci o obeh kandidatih izrekajo po sedmih dneh še enkrat, če pa tudi takrat ni zmagovalca, se mora kandidacijski postopek ponoviti.
Seja se je tokrat pričela brez težav s sklepčnostjo (prisotnih je bilo kar 53 delegatov), uvodni del razprave pa je bil namenjen možnosti za drugačen način dela skupščine, po katerem bi zbori sicer ostali, pri skupnem zasedanju pa bi se sklepčnost ugotavljala s štetjem vseh delegatov ne glede na pripadnost zbora. Po vmesnih usklajevanjih v statutarno-pravni komisiji in telefonskih konzultacijah s pristojno komisijo državnega zbora je skupščina sprejela predlagani osnutek spremembe statuta občine in določila rok za javno razpravo do naslednje seje skupščine.
Pred samimi volitvami je tekla tudi razprava o (ne) profesionalnosti funkcije predsednika skupščine, ki se je ob koncu izkazala kot neproduktivna, saj niso sprejeli nobenega sklepa. Oba kandidata sta pred glasovanjem na kratko pojasnila svoje videnje funkcije, rezultat glasovanja pa smo že zapisali.
Po dnevnem redu predvidenega glasovanja o konstruktivni nezaupnici Izvršnemu svetu sicer ni bilo, ker je Anton Vrhovnik svojo kandidaturo umaknil, vendar skupščina te točke ni povsem odstranila.Sprejela je namreč sklep, da naj pristojne službe (SDK, Ministrstvo za finance) izvršijo revizijo poslovanja proračuna, izvenproračunske porabe, javnega podjetja Komunala in vseh podjetij, ki imajo s strani občine dodeljene koncesije oziroma so jim bila dodeljena namenska sredstva po 01 .06. 1990. Ko bodo znani rezultati te revizije, se bo o (ne)zaupnici Izvršnemu svetu spet razpravljalo.	mag. Ivo Glušič
Skupščina je nato imenovala Petra Sirka za direktorja Zavoda za kulturo, v odbor za lokalno samoupravo je imenovala predsednike svetov KS in sekretaija Sekretariata za občo upravo in družbene dejavnosti, imenovala pa je tudi nov upravni odbor Sklada stavbnih zemljišč: Jože Kramer (predsednik), Jože Poznič, Franc Bastl, Jože Mutec, Franc Miklavc, Anton Venek in Jernej Plankl. KS Luče naj bi glede na odstop Tonija Breznika izvolila novega delegata iz svoje sredine.
V nadaljevanju je skupščina sprejela osnutek Odloka o ustanovitvi, nalogah in sestavi Komisije po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo in ga prekvalificirala v predlog.
Naslednja obširnejša točka dnevnega reda je bila informacija o poslovanju v občini Mozirje v letu 1992, ki jo je predsednik IS SO Mozitje, Allied Božič, v uvodu dopolnil z oceno poslovanja v prvih letošnjih mesecih. Opozoril je na pomanjkanje razvojnih programov v podjetjih in izrazil prepričanje, da je treba podpreti predvsem tiste, ki bazirajo na predelavi lesa in domačih kmetijskih pridelkov ter turizmu. Slednji postaja še posebej aktualen sedaj, ko je Franc Miklavc otvor*tev Pavličevega sedla postala dejstvo. Situacija v gospodarstvu ostaja še naprej kritična,čeravno nekatera podjetja, ki so lani poslovala z izgubo, kažejo znake izboljšanja.
Alfred Božič je nato prebral pismo, ki ga je Skladu za razvoj poslal Vane Gošnik. Le ta v pismu izraža zaskrbljenost zaradi onesnaževanja okolja, ki ga povzroča glinova tovarna ivemih plošč. Sklad kot večinski lastnik bo namreč neposredno odločal o usodi tovarne ivemih plošč, na račun katere zaradi vse večjega onesnaževanja okolja leti vedno več pritožb. Božič je mnenja, da se mora Sklad končno odločiti, katere hčere Glina bo podprl in katere ne.
Glede ostalih večjih gospodarskih subjektov je Božič menil sledeče: Usoda GG Nazarje je v dobršni meri povezana z usodo Glina, ni pa nujno, da v primeru propada Glina propade tudi GG. Turist je v zelo kritičnem položaju, iz katerega brez privatizacije ni videti pravega izhoda. Savinja in M -ZKZ se v poslovanju vrtita okoli ničle, Kovinarstvo Ljubno kaže znake, da si bo opomoglo. Problem je podjetje Iskra Feriti, ki bo iz ljubenskega obrata poslalo na čakanje 33 delavcev.
V razpravi je dr. Anton Žunter izrazil svoje nestrinjanje s sklepom zbora združenega dela, ki podpira način delitve poplavnih sredstev s strani IS. Vprašal se je o stanju na Golteh, opozoril na optimistične izjave direktoija GP Turist pred letom dni in navedel podatek, daje splošno zdravstvo po bilanci firme Božič za lansko leto izkazovalo 700.000 tolarjev izgube, SDK pa je ugotovil
I.	300.000 SIT pozitive.
Marjan Dobrovc, direktor podjetja Glin Pohištvo, v sklopu katerega deluje tovarna ivemih plošč, je pojasnil, da je njena sanacija vredna 3 milijone DEM in da bo ena izmed štirih iveric v Sloveniji morala zapreti vrata. Mag. Ivo Glušič ga je dopolnil, da na Strojni fakulteti v Mariboru poteka razvojni projekt za postavitev ustreznih filtrov na tovarni iveric v Nazaijah.
Marko Pumat je napovedal prostorsko in proizvodno širitev podjetja MGA in opozoril na višji dvig osebnih dohodkov v negospodarstvu v primerjavi z gospodarstvom.
Franc Miklavc je v nadaljevanju razprave izrekel nekaj konkretnih podatkov, ki potrjujejo dejstvo, da je bivše vodstvo Glina v stavbnem pohištvu forsiralo izdelke, ki so prinašali izgubo. Direktorji tega obrata, ki se s tem niso strinjali, so bili zamenjani, po besedah Franca Miklavca jih je bilo kar
II.
Nato se je v razpravo vključil tudi poslanec Državnega zbora dr. Franc Zagožen, ki je tokrat prisostvoval seji skupščine. Omenil je zaplete pri sprejemanju letošnjega republiškega proračuna, zaradi katerih je sprožen ustavni spor. Velik javni dolg je po njegovem mnenju nastal zaradi sanacije bank in železarn, izpostavil pa je tudi ignorantski odnos vlade do občin.
Seja je bila po njegovem nastopu prekinjena, nadaljevala pa seje v petek, 18. junija.
KF
Na Rečico od lipe do pr anger j a
Na Rečici tečejo zadnje priprave za tradicionalno prireditev Od lipe do prangerja, ki bo letos 3. in 4. julija. Celoten koncept prireditve bo obdržal večino ustaljenih navad, zato organizatorji pozivajo ekipe, naj se čimprej prijavijo za športna nedeljska tekmovanja.
Sicer bodo v rečički osnovni šoli že v petek pripravili otvoritev razstave del akademske slikarke Tereze Bastelj iz Gornjega Grada. V soboto dopoldne se bodo otroci pomerili v igri med dvema ognjema, popoldne pa se bo začel ženski nogomet. Zvečer ob 19,30 uri pripravljajo Rečičani otvoritev etnografske razstave, kjer bodo predstavili koline, predenje lanu, izdelke iz žita in krst. Uro kasneje se bo pod trško lipo pričel kulturni program z Andrejem Blumauerjem, podelitvijo plaket in praktičnih nagrad za najboljše zgomjesavijske želodce. Za zabavo bo poskrbel ansambel Mak s pevcema Andrejo Zakonšek in Edvinom Fliserjem.
Rečičani pripravljajo tudi novost, to je ognjemet, kakršnega Zgornja Savinjska dolina dobesedno še ni videla. Nedeljsko popoldne bo sestavljeno iz veselih iger, za katere še vedno sprejemajo prijave, ter zabave z Veselimi zasavci.
URŠKA SELIŠNIK
ftflfSKEM
Zanimiva razstava ročnih del
mu je treba izreči tudi opozorilo, morda celo grajo, zaradi slabe propagandne priprave. S tem mislim predvsem na področje naše, Šaleške in Spodnje Savinjske doline, od koder bi bilo upravičeno pričakovati večje število obiskovalcev. Komercialni efekt tovrstne prireditve je vendarle v isti vrsti s turističnim. Ne gre dvomiti, da bo letošnji Dan turizma na Solčavskem pravšnja šola za še boljšo organizacijo prihodnje leto.
Tekst in foto: KF
Domače žganje je bilo vredno poizkusiti
Prekmurci so bili navdušeni
TURIST BIRO (znova) obratuje
Turist biro Sonje Bitenc se je letos po triletnem spancu znova vrnil v poslovni svet turizma.
Svoje prostore ima, kot je znano, v gradu Vrbovec v Nazarjah. Po besedah Sonje Bitenc je Turist biro spet začel intenzivno prodajati turistične kapacitete Zgornje Savinjske doline, tako turistične kmetije kot tudi vse ostalo. Bistven poudarek pri delu je torej pripeljati turiste v dolino. Ker pa je ta naloga relativno dolgoročnega značaja, se Turist biro ukvarja tudi s prodajo aranžmajev drugih agencij - predvsem Kompasa. Trenutno je seveda najbolj aktualno letovanje v poletnih mesecih. Turist biro nudi kar pester izbor možnosti, mogoče je tudi obročno odplačevanje. Zanimivi so aranžmaji ob Črnem morju (od 359 DEM dalje), v Umagu in Poreču (od 150 DEM dalje), v Ankaranu (od 262 DEM dalje), v Španiji (od 499 DEM dalje) itd.
Ob štiridesetletnici svojega obstoja je Turistično društvo Solčava priredilo Dan turizma na Solčavskem -prireditev, ki naj bi v bodoče postala tradicionalna.
11. junija zvečer so v Solčavi gostovali Čuki, glavno dogajanje pa se je odvijalo naslednjega dne, v soboto 12. junija. V popoldanskem času je bila v zadružnem domu razstava ročnih del, popestrena z video posnetki Solčave in okolice avtorja Toneta Ikovica. v lovskem domu lovska razstava, s svojimi stojnicami so se predstavljali čebelarji, turistično društvo, Aktiv kmečkih žena, podjetje Logarska dolina d.o.o., Janez Slapnik pa je prikazoval žganjekuho. V kulturnem programu so ob tej priložnosti nastopili malčki iz vrtca, osnovnošolci in domači muzikanti.
Solčava je bila tega dne deležna tudi zares številnega obiska izletnikov iz Prekmurja (bilo jih je preko 700), ki jih je v sodelovanju s Pomurskim vestnikom v dolino pripeljal RTC Golte. Pomurci so si ogledali Savinjski gaj, RTC, Solčavo, kjer so tudi obedovali, in Logarsko dolino. Poteza torej, ki se lahko, upajmo, da res, še kako pozitivno obrestuje.
Ob priznanju organizatorja, da se je takšne prireditve lotil,
turizem
Turist biro je, kot že rečeno, svoje delo zastavil dolgoročno. V lanskem letu so bili navezani prvi kontakti o možnosti sedemdnevnega letovanja nemških turistov (1 do 2 avtobusa) v naši dolini. V letošnjem letu pa Turist biro načrtuje svoj nastop v Nemčiji v jesenskem obdobju z lastnim propagandnim materialom, ki je v izdelavi. Kot pravi Sonja Bitenc, se je interes za Slovenijo na zahodnih trgih povečal predvsem v manjših agencijah. Precejšnje zanimanje je zaznati tudi za alternativni turizem.
O vseh podrobnostih se lahko pozanimate po tel. 831-316 ali 831-321 oziroma osebno ob delavnikih od 9.00 do 15.00 ter od 18.00 do 20.00 ure, ob sobotah pa od 9.00 do 12.00 ure.
Tekst in foto: KF
šolstvo
Otroci raziskujejo
Prejšnji četrtek so v mozirski galeriji učenci štirih osnovnih šol predstavili svoje raziskovalne naloge.
V Gornjem Gradu so raziskovali divja odlagališča ter mline in žage v Zadrečki dolini. Ljubenski osnovnošolci so se spoprijeli z lišaji in onesnaženostjo zraka s sajami. V OŠ Mozirje so se posvetili zgodovini, raziskovali so gozdove in gozdarstvo nekoč in danes. Lučki osnovnošolci so podrobneje predstavili Potočko zijalko in nekdanje življenje v mlinih.
Namen raziskovalnih nalog, ki so jih opravili predvsem pridni, sposobni in nadarjeni učenci, je spoznavanje metod in pristopov k tovrstnemu delu. Hkrati pa naj bi bila predstavitev tudi nek signal za podjetja v občini, ki naj bi otrokom pomagala pri nadaljnjem šolanju. Učenci mozirskih šol so se v raziskovalnih nalogah usmerili predvsem v etnografijo in ekologijo, v naloge pa je bilo vloženo ogromno truda, je ob otvoritvi razstave povedal ravnatelj OŠ Mozirje Anton Venek. Vsem mladim raziskovalcem je občinski sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti namenil praktična darila.
u.s.
o 9
Otvoritev
gostinskega objekta v ŠPORT CENTRU PRODNIK
V petek, 25, junija bo v Šport centru Prodnik v Juvanju otvoritev novega gostinskega objekta.
Ob tej priložnosti bo ob 12. uri kajakaška tekma na Savinji, katere štart bo v Strugah, cilj pa približno uro kasneje v Juvanju. Tekmovalci se bodo potegovali za lepe nagrade in pokale. Seveda pa bo vožnja po Savinji omogočena (razen v času tekme) tudi vsem ostalim, ki bodo to želeli.
Pomembno je povedati, da bo čisti izkupiček od prireditve namenjen Varstveno delovnemu centru za duševno prizadete v Mozirju.
Pestro pa ne bo samo na vodi, temveč tudi ob njej. Za prijetno razpoloženje bo poskrbela folklorna skupina iz Vnanjih Goric, nastopila bo plesna skupina Black Ladies iz Nazarij, poskrbljeno bo za dobro hrano in pijačo, vse skupaj pa bo spremljala dobra glasba. Za sladkosnede bo na voljo italijanski sladoled v neomejenih količinah, za žejne pa hladno Gösser pivo.
Šport center Prodnik vas vabi, da ga obiščete!
KDO SE ZMENI ZANJE?
Predstavitev raziskovalnih nalog mozirskih osnovnošolcev ni naletela na velik odmev. Dopoldanska ura v času stavke učiteljev je bila dokaj ponesrečeno izbrana, vendar pa je pokrovitelj, občinski sekretariat za občo upravo in družbene zadeve očitno edini, ki je mladim raziskovalcem znal prisluhniti?
Večino teh nalog so namreč pripravili izredno sposobni in nadarjeni učenci, ki jim ukvarjanje z raziskovanjem ni samo del učne obveznosti, ampak je to njihovo delo. Pa vendar, kdo se v mozirski občini sploh zanima za te mlade strokovnjake? Za cvet naše družbe, na katerem sloni prihodnost? Nihče, bi lahko rekli glede na odziv in zanimanje, ki sta vladala za četrtkovo predstavitev raziskovalnih nalog.
Kje so bili predstavniki podjetij, ki bi tako dobili boljši vpogled v delo otrok, mogoče našli celo male strokovnjake? Večina učencev, ki so delali raziskovalne naloge, se bliža koncu osnovnega šolanja in razmišlja o usmeritvah naprej. Vsi vemo, kako bistvenega pomena za odločitev Kam po osnovni šoli ima štipendija. Te štipendije pa so vsaj nekdaj podeljevali v delovnih organizacijah.
Očitno je mozirsko gospodarstvo v tako hudi krizi, da se ne zanima za nikogar več, le še samo zase.
Tako so si predstavljene raziskovalne naloge mogoče ogledali starši otrok, mogoče še kakšna učiteljica in pa nekaj učencev. Nepravičen odnos do učencev kaže tudi čas razstave, v mozirski galeriji je bila postavljena le tri dni, na ogled pa niti niso bile vse raziskovalne naloge. Poleg učencev, ki gotovo vložijo v pripravo takšnih nalog ogromno energije in volje, so sestavni del teh nalog tudi učiteljice. Te vodijo, kontrolirajo in nadzirajo izvedbo ter končno reäizacijo teh nalog. Gotovo tudi učiteljicam ni všeč takšen odnos do teh nalog in otrok. Če se to ponavlja vsako leto, jih razumemo, zakaj jim včasih prekipi. Pa imamo kamenček, zakaj štrajkajo učitelji. Sedaj bi razumeli tudi nekatere učence.
URŠKA SELIŠNIK
Pa srečno hodi
Šolsko leto se izteka. Za otroke razbremenitev, za starše konec skrbi in za učitelje ugotovitvena bilanca preteklega dela z mladimi.Osmošolci so svojo osemletno kalvarijo, kot bi verjetno osnovno šolanje poimenovali sami, zaključili že prej. Življenje se seveda v ritmu nenehnega presnavljanja ne ozira na potrebe še manj želje, danes sicer še nedojete, teh istih osmošolcev in za mnoge, če ne kar za vse, še včeraj brezskrbne otroke se začenja novo obdobje, v katerem bodo poskušali uresničiti poklicne ambicije. Prav gotovo je prehod v delno samostojnost, ki se vendarle kaže v odhodu iz kraja in domačega okolja, velika preizkušnja, v kateri se prenekateri ne znajde najbolje. Prav gotovo drži, da je drugemu lažje svetovati kot sebi, čeprav ob tem poglabljaš lastno notranjost. Že sama izbira poklica pomeni za posameznika hudo vprašanje, ob katerem se je včasih težko opredeliti, že zaradi same možnosti izbire, ki nudi nedvomno širšo paleto kot nekoč. Iz tega pogosto izvira strah pred prihodnostjo, ki je ob prehodu iz otroštva v dobo delnih a vse pogostejših samostojnih odločitev povsem razumljiv pojav. Z vidika družbe so bremena odraščajoče mladine bolj ali manj postranska zadeva in to prvenstveno zaradi kratkoročnega dojemanja stvari. Vendar pa niso in domnevam tudi ne želijo biti pota današnjih otrok in jutrišnjih nosilcev pomembnih in odgovornih funkcij usmerjena zgolj v strah pred negotovostjo. Pot večine njih se bo na tak ali drugačen način vedno vračala v domače okolje in življenje kraja z vsemi potrebami in hotenji. Dolžnosti nas, ki smo svojo ustalitev v nekem smislu že dosegli, je, da mladim omogočimo in jih vzpodbujamo pri navezovanju stikov z dejavnostmi, preko katerih se kaže možnost njihove uveljavitve. Zakaj občutek pripadnosti kraju in obratno izkazana potreba skupnosti po sodelovanju ustvarja osnovno povezanost, ki zdrži tudi poznejše vplive. Sreča pri tem je, da vključevanje mladih ne zahteva drugega kot dobro voljo in videnje prihodnosti skozi prizmo potrebnosti. Ali enostavneje. Srečno v življenje na poti od nas do nas.
Edi Mavrič
Rekonstrukcija ceste v Savini
Osrednji del Savine, zaselka nad Ljubnim, je poslej bogatejši za sodobnejšo - točneje rečeno -rekonstruirano cesto na relaciji Fludrski most - križišče Hojnik-Vrtnik dolžine 1850 metrov.
Ko so kmetje lansko jesen, bilo je to meseca septembra, vračali živino s paše v planini, je pogovor nanesel tudi na krajevno cesto v osrednji del Savine, ki je že pred časom zaostala za potrebami tamkajšnjih prebivalcev. Kot pravi Vinko Jeraj, ki'je nato prevzel operativno koordinacijo del, so sprva v šali izrečen predlog o rekonstrukciji ceste vzeli kar zares. Sklicali so sestanek zainteresiranih krajanov in se vzpodbujeni z večinskim soglasjem lotili priprav. Na občini so sprožili postopek za pridobitev potrebne dokumentacije in začeli tipati za morebitno pomočjo delovnih organizacij.
Po zimskem obdobju so z deli na cesti pričeli 15. aprila in jih končali 7. junija. V tem času so sami opravili preko 800 prostovoljnih delovnih ur. Izvršena pa so bila tudi potrebna strojna dela širitve ceste, izkopa jarka, priprave'zemeljskih del in grobega nasipanja z utrditvijo. Pri teh delih jim je pomagalo Gozdno gospodarstvo Nazarje, katerega stroj za izkope je tri dni delal brezplačno, in podjetje NIVO Celje, katerega bager je delal en dan brezplačno, vsa ostala dela pa je obračunalo po minimalni ceni. Cesta je sedaj v fazi, ko bi lahko izdelali še fini ustroj in potegnili asfaltno prevleko. Toda tukaj se je zaradi pomanjkanja denaija ustavilo. Krajevna skupnost Ljubno je zaradi neuspelega referenduma o samoprispevku v stanju financirati le pesek za podlago. Del preostalih manjkajočih sredstev bodo poskušali pridobiti od občine, sami namreč niso v stanju zagotoviti vsega potrebnega denarja. Menijo pa, da bi bilo škoda, če v tej fazi ne bi uspeli zaključiti modernizacije ceste do konca. Vinko Jeraj pravi, da bodo poskušali vse, da bi se to kljub težavam le zgodilo. Mi pa jim želimo, da bi jim uspelo.
Regijsko srečanje godb na pihala
Združenje pihalnih orkestrov celjskega območja in Zveza kulturnih organizacij občine Moziije sta v nedeljo, 13. junija organizirala regijsko srečanje godb na pihala, kije bilo v Savinjskem gaju. Srečanje je bilo sicer že sedmo po vrsti. Vsako leto so godbe gostovale v drugem kraju regije, letos pa je bilo gostitelj Mozirje. Sodelovale so:
Delavska godba na pihala Mozirje, Godba na pihala Ljubečna, Pihalni orkester Slovenske Konjice, Združeni pihalni orkester EMO Celje in IMPOL Slovenska Bistrica, Železničarska godba Zidani most, Godba rudarjev - Keramikov Liboje, Pihalni orkester štorskih železarjev. Delavska godba Zarja Šoštanj in Rudarska godba Velenje. Vsaka od godb se je predstavila z dvema oziroma tremi skladbami, vse skupaj pa so ob zaključku odigrale še tri koračnice.
Tekst: KF, foto: C. Sem
Združene pihalne godbe pod taktirko Franca Goljufa
Edi MAVRIČ
HEVREKA
3.
Odnaša pesem čut valov sožitja ostanekjnimo prosi kal šiijave, razpotja zbranost pobesnela bitja človeštva več ne zmorejo veljave.
Sme ufoasti zreli klas življenja oddaljen blodnji v stvarstvu žgoleče, pekočih in zaprtih ran brstenja, kjer težišča smrti ples odreče;
trubadurju ob uri družbe tuje in senca tišine v zemlje hram apokalipse blaue pot tlaJjuje v spočetju greha,, kjer ni več sam.
Čarobno duh grobovom trosi skladnost modrosti poslanstva strta perut.
Sodbi časov meril bode blaznost, pokopa trohnobni pepel razsut,
v kesanje krivice razgalja pravice led slutenj neskončnih globeli, odseva srcu jutranje danjice solz brezjokgjunaki otopeli.
Izbirno tekmovanje za Zlato harmoniko
Turistično in gasilsko društvo Nazarje sta skupaj z Zvezo kult. organizacij Mozirje prevzela prireditev za prvo izbirno tekmovanje v diatonični harmoniki za celotno področje Zgornje Savinjske doline in okolice.
Iz dospelih prijav godcev pa je na žalost razbrati, da se naši godci težko odločajo za predstavitev širšemu občinstvu. Za spodbudo k prijavam je potrebno poudariti, da je to v prvi vrsti srečanje vseh godcev, ki naj ima predvsem družaben pomen. Prijave sprejema ZKO Mozirje, Hribernikova 1 do 23. junija 1993. Nastopajočim se pripravlja prisrčen sprejem v gostišču GRAD VRBOVEC in lepe praktične nagrade. Poslušalci bodo izmed vseh nastopajočih izbirali tudi najbolj simpatičen nastop domačega godca Zgornje Savinjske doline.
Po uvodnem delu bo zabava z ansamblom Vesna in pevko Ireno Vrčkovnik. Žrebanje vstopnic, ki bo potekalo dolgo v noč, pa prinaša poslušalcem veliko možnosti za pridobitev bogatih nagrad.
Dobrodošli torej godci in poslušalci
V	PETEK, 25. JUNIJA 1993, ob 17. uri pred grad VRBOVEC v NAZARJE.
V	primeru slabega vremena bo prireditev v Delavskem domu Nazarje.
USPELA
PRODAJNA
RAZSTAVA
Prodajna razstava likovnih del Vlada Parežnika v klubskih prostorih hotela Atomske Toplice je bila pozitivno sprejeta, zato jo je gostitelj podaljšal še za 14 dni. Ob otvoritvi je bila kulturno - zabavna prireditev, v kateri so sodelovali ansambel Lari - fari, dramska skupina in čarodej. Čisti izkupiček prodanih vinjet bo, kot je znano, namenjen v Sklad lačnih otrok sveta.
narodopisje
Domače zdravilstvo in zdravilci
V naših zapisih o domačem zdravilstvu smo navajali razne podatke, ki so bili zbrani tako iz pismenih virov, kot tudi iz pričevanj. Ko zaključujemo nadaljevanja, ki bi jih glede na do sedaj zbrano gradivo lahko bilo še več, je prav, da zapišemo splošno oceno stanja na tem področju ljudske modrosti v naši dolini.
Dejstvo je, da je v preteklosti v dolini delovalo veliko domačih zdravilcev. Nekateri od teh so svoje vedenje zapisovali, drugi pa le prenašali iz roda v rod. Le malo je bilo takih, ki bi bili svoje znanje pripravljeni predati drugim, zunaj kroga ožje družine. Žal so mnogi vseskozi molčali in tako odnesli znanje "na oni svet".
Med zapisovalci je seveda najbolj znan Vid Strgar iz solčavskega konca. Očitno je bil zelo razgledan, da se je lotil zapisovanja. Tiste čase pač ni bilo na deželi veliko ljudi, ki bi znali pisati tako zahtevne vsebine, kot je domače zdravljenje. Lahko domnevamo, da so tudi nekateri drugi zapisovali	svoje	izsledke,	le da se ti niso ohranili, ali pa so še kje med rumenimi in zaprašenimi papirji na podstrešjih. Zanimivo je, da celo za
Marijo Levarjevo	iz	Šmartnega ob Dreti, ki je bila znana daleč naokoli in je bila po poklicu poštna uslužbenka, ni zapisov. Škoda, bila je zelo
bistra in ko danes presojamo njene ukrepe v primeru raznih bolezni, lahko izražamo začudenje nad njenimi uspehi. Baje je to znanje podedovala od svoje matere. V Šmartnem je bil tudi znani zdravilec Martin Zidam, ki je umrl nekako na začetku petdesetih let. Tudi on ni zapustil zapisov. Odveč bi bilo naštevanje vseh, doslej ugotovljenih domačih zdravilcev v dolini. Če bo kdaj vse zbrano v knjigi, bo določneje zapisano marsikaj, tudi o drugih zdravilcih, pač koliko jih je bilo mogoče ugotoviti po spominih še živečih ljudi.
Na sploh je mogoče zaslediti večje število zdravilcev v hribovitem delu naših krajev. To bi si lahko razlagali s tem, da so ljudje v hribovskih zaselkih bili dolge mesece odrezani od doline zaradi visokega snega in slabih prevoznih možnosti. Pa tudi potujočih zdravilcev je bilo v dolinskih predelih več, kot v hribovskih. Šaj povedo ljudje, da so nekoč krožili od vasi do vasi najrazličnejši ljudje, ki so, ali prodajali razne pripravke iz zdravilnih zelišč, ali pa so tudi zdravili. Bili so še številni kočarji, ki so služili kruh s pripravljanjem raznih mazil, obližev in predvsem "črnega olja" (smolenak). Tedaj, pred prvo svetovno vojno, ko ni bilo državne meje preko Olševe, so prihajali s Koroškega izkušeni zdravilci. To nikakor ni naključje, danes ugotavljajo strokovnjaki, daje prav na Koroškem bilo največ zapisovalcev domačega zdravilstva med Slovenci. Tudi rokodelci, ki so prihajali delati na odmaknjene kmetije, so vedeli marsikaj povedati. Tisto temeljno poznavanje rastlin in drugih sredstev za domače zdravilstvo, pa je največkrat prehajalo iz roda v rod. Na sploh povedo ljudje, da so pri vsaki hiši hranili stalno zalogo raznih pripravkov v zdravilne namene in kot smo lahko razbrali iz vsebine nadaljevanj v našem glasilu, so si ljudje tudi medsebojno pomagali, saj je medsosedska pomoč bila temelj tedanjega sožitja, kar priča rek "da je zemlja toliko vredna, kot je sosed".
Ne smemo pa prezreti, da so se ljudje trudili uporabljati tudi tuje znanje. Tako lahko zasledimo v raznih zapisih navedbe, iz katerega objavljenega dela (knjige) je pisec črpal vsebino. Za naše kraje je povsem razumljivo, da je prevladovala nemška literatura. Te je bilo za priročno (domače)
zdravljenje izredno veliko in to da/no pred Kneippom, ki je bil preveden v slovenščino že konec preteklega stoletja in gaje izdala Mohorjeva družba, kot knjigo za široke množice. Osnova vsebine je bila uporaba rastlin, pa tudi razni nasveti za zdravilno uporabo vode se najdejo v knjigi.
Med znane knjige, ki so jih uporabljali naši pisci ali prepisovalci, sodi nedvomno izredno obsežno delo dr. Georga Friedricha Most-a. To je bilo pravzaprav strokovno pisanje , saj je pisec bil zdravnik in doktor nekaterih drugih ved.Njegovo delo o katerem pišemo, nosi naslov "Encyklopaedie der gesammten Volksmedizin", kar bi v prevodu pomenilo "Enciklopedija celotnega ljudskega zdravilstva". Knjiga je izšla leta 1843 v Leipzigu. Leta 1973 so jo spet enkrat ponatisnili v založbi Akademische Druck-u. Verlagsanstalt, Graz. Na hrbtni strani platnic najdemo za današnji čas zelo zanimivo misel "... povsem v nasprotju s splošnim napredkom, velja že pozabljeno znanje domačega zdravilstva spet izkopati iz pozabe in moč narave, ki je bila tam dolga leta pokopana in nepoznana, spet spoznati in na novo odkriti...". Z drugimi besedami bi lahko rekli, da naj bo naša pot-vmitev k naravi in njeni vsestranski učinkovitosti-zelo pomemben napredek sedanjega sveta, ki išče izhod z zunajnaravnimi sredstvi in tako uničuje človeštvo. Žal pa je danes tudi narava sama žrtev napredka in le malo je tistih zdravilnih zelišč, ki ne bi bila polna škodljivih snovi iz onesnaženega zraka ali zemlje.
RIBIŠKO TEKMOVANJE
V MOZIRJU
Ribiška družina Mozirje, ki ima poleg članov tudi 46 mladincev, je v soboto 5.6.1993 organizirala za mladince ribiško tekmovanje v lovu rib s plovcem v ribniku Mozirje.
Lov je bil na najtežjo ribo, kar pomeni, da zmaga tisti, ki ima ob koncu lova najtežjo ribo.
Ob 7. uri se je pri ribiškem domu ob ribniku zbralo 23 tekmovalcev, ki so po opravljenem žrebanju startnih mest zasedli tekmovalna mesta in ob znaku začeli z ribolovom. Po dveh urah pričakovanj in napetosti je komisija stehtala ulov in rezultati so bili sledeči:
1.	mesto KOLAR Borut iz Bočne s krapom 1450 gramov
2.	mesto FINKŠT Mitja iz Trnovca s krapom 1350 gramov
3.	mesto MAROLT Matjaž iz Mozirja s krapom 1330 gramov
Poleg teh treh so ribe ulovili še štirje tekmovalci. Prvi trije so dobili priznanja in praktične knjižne nagrade, vsi ostali pa bodo še imeli priložnost na naslednjem tekmovanju.
KOLAR Janez
Piše: Aleksander Videčnik
Že v prejšnji številki našega glasila smo načeli vprašanje gradnje slovenske planinske koče na Okrešlju. To je bila res že od vsega začetka želja slovenskih planincev, saj so tam imeli zavetišče oziroma kočo le nemški planinci. To je zelo motilo, ne le Kocbeka, tudi drugi vidni možje podružnice so opozarjali na potrebo po slovenski koči na tem lepem in znamenitem predelu Savinjskih Alp. Podobno željo so izražali tudi za Korošico, tam so tedaj imeli kočo v lasti nemški planinci.
Savinjska podružnica je vložila prošnjo na škofijsko veleposestvo v Gornjem Gradu, saj so zemljišča na Okrešlju bila v njeni lasti, potrebovali pa so tudi les za gradnjo nove koče. Oboje naj bi, po želji slovenskih planincev, dobili od veleposestva. Pa so spet naleteli na nenaklonjenost nemško mislečega upravitelja Hofbauerja, ki je Kocbeku sporočil, da je že ena koča na Okrešlju dovolj in da se naj glede skupnih interesov pogovorijo z nemškim planinskim društvom. Ker je celjski načelnik nemškega planinskega društva, dr. Mraulagg tesno sodeloval s škofijskim upraviteljem Hofbauerjem, je bila odklonitev prošnje nekako kar pričakovana. Vendar, Slovenci niso odnehali! Leta 1899 so na Okrešlju postavili bajto za delavce, potem ko so uspeli preko L jubljane doseči najem zemljišča. Pri tem je ostalo vse do leta 1907, ko je velik snežni plaz odnesel, tako nemško kot delavsko kočo. Tedaj je bil trenutek odločitve in osrednji odbor SPD je pri škofiji v Ljubljani posredoval za ugodno rešitev prošnje Savinjske podružnice glede zemljišča in pomoči v lesu. Kocbek, ki je okolje Okrešlja dobro poznal, je sam poiskal ustrezno zemljišče, varno pred plazovi. Franc Podbrežnik je v imenu podružnice sklenil dogovor s Francem Piskernikom, sinom Janeza Piskernika, za gradnjo koče. Tedaj so to gradnjo v velikem obsegu podprli slovenski podjetniki in denarni zavodi. Delo je hitro napredovalo, kljub težavam s transportom in nabavo potrebnih materialov. Koča je bila gotova julija 1908. Odprli pa so jo 2. avgusta 1908. Zbralo se je ogromno število planincev iz vseh krajev tedanjega slovenskega območja. Da je šlo za neke vrste zmago slovenskega planinstva v osrčju Savinjskih alp, so menili narodni možje. Zbrali so se vsi vidni narodni voditelji tedanjega časa. Mašo pred blagoslovitvijo naj bi bral planinski pisatelj Janko Mlakar, pa je zaradi dežja odpadla. Otvoritveni govor je imel Fran Kocbek, ki je pozdravil med množico odličnikov, tudi predsednika SPD, dr. Frana Tominška. Pri tem je govornik poudaril zasluge dr.
V Logarski dolini, slika je iz tridesetih let, so bili kar trije domovi planincev. Prvi z leve je Tillerjeva koča, drugi je Piskernikovo zavetišče in tretja zgradba je Aleksandrov dom. Poleg teh je stal višje v dolini še Plesnikov hotel. (Slika je iz zbirke Janeza Mavriča).
Johannesa Frischaufa za naše planine in slavnostno razglasil, da se bo koča imenovala po Frischaufu. Slovesnostjo kljub dežju potekala lepo in v prisrčnem planinskem vzdušju, je zapisal Branko Zemljič.
Na Raduhi je imela Savinjska podružnica dogovor z upravo škofijskega veleposestva, da smejo planinci uporabljati "graščinsko" kočo, ki je tamkaj stala. Vendar je upravitelj Hofbauar ta dogovor leta 1902 preklical.Zato so planinci načrtovali gradnjo lastne koče na Raduhi. Trajalo je nekaj let, da so načrt uresničili. Leta 1910 pa so svojo kočo na Raduhi le odprli.
Logarska dolina je bila posebna skrb slovenskih planincev in s tem Savinjske podružnice. Vsi so se zavedali pomena te doline za planinstvo, predvsem pa za ohranjanje doline kot slovenske. Planinci, ki so prihajali sem, so prenočevali največ pri solčavskemu župniku Jancu, pozneje pa v skromni gostilni "pri Andreju". To seveda ni moglo ostati tako, saj so v vseh časopisih opozarjali na lepote te doline. Obiskovalcev pa je bib iz teta v teto več. Seveda je bila Logarska dolina izhodišče za vrsto planinskih potov in tudi zato zelo pomemebna.
Janez Piskernik, doma s Koroške, se je priženil k Piskernikom v dolino. Bil je pokončen mož in zaveden Slovenec. Odločil se je za gradnjo koče pri Palenku in se pri tem zadolžil pri nemškem planinskem društvu v Celju. Posojila ni mogel odplačati, zato so si Nemci zagotovili 40 letno koriščenje koče, ki se je imenovala Piskernikovo zavetišče. Sam Janez Piskernik je bil oskrbnik in vodnik za nemško planinsko društvo. Savinjska podružnica je že teta 1894 vzela v najem nekaj zemljišča potega zavetišča. O tem v prihodnji številki.
A Videčnik
BLAGOSLOV ZVONA
V nedeljo 06. junija je bil na Mozirski planini blagoslov zvona za novo kapelico. Po blagoslovu je bilo pri Mozirski koči družabno srečanje.
Tekst in foto: Ciril Sem
O
O
v lip IIH
:
ljudje in dogodki
TRETJI ROD URARJEV
V zlatih časih rokodelstva so si rodovi tdkorekoč podajali obrt iz roda v rod. V sedanjih časih je to morda spet pogosteje, malo nazaj, pa so rokodelska opravila omalovaževali, to pa je marsikaterega mladega človeka odvrnilo od takšnega poklica.
Pri Aubrehtih v Mozirju pa velja še stara navada, oče predaja orodje in znanje sinu in tako naprej. Martin Aubreht, starejši, je prišel v Mozirje leta 1926 in odprl urarsko delavnico. Kot vojni invalid, bil je koroški borec, je le s težavo opravljal redno delo v obrti, pa je vztrajal in si hkrati ustvarjal družino. Dvema sinovoma je namenil poklic urarja, Franciju in Martinu. Ko se je družina preselila v Celje, sta se oba mlada Aubrehta tam tudi izučila. Franci je odprl delavnico v Žalcu, Martin 'pa se je z družino vred preselil nazaj v Mozirje in je leta 1952 prevzel od očeta urarstvo. Njegov sin Uroš je uk opravil deloma v
99 let
Fludernikove
mame
V petek, 21. maja je Marija Tesovnik, Fludemikova mama, z Ljubnega ob Savinji slavila 99. rojstni dan. Obiskali smo jo lani ob 98. prazniku, obiskali smo jo letos. In še vedno je čila, vedra, polna hudomušnih domislic in pametnih nasvetov. Edina v družini je, ki je letošnja gripa ni "našla", seveda je tudi najstarejša krajanka daleč naokrog. Vesela je bila, ko so se v nedeljo ob njej zbrali vsi njeni, tudi sosedje in znanci, pri kapelici ob domačiji so pripravili tudi krajši obred. Prav je tako, pa seveda lepe čestitke in veliko zdravja še naprej.
Tekst in foto: JP
Velenju, dokončal pa ga je pri očetu in potem, ko se je Martin Aubreht upokojil, prevzel delavnico v Mozirju.
Mladi urarski mojster je najprej razširil program uslug in skupaj z očetom sta delavnico v Mozirju posodobila.
V Gornjem Gradu že nekaj časa ni več urarja, zato je Uroš Aubreht odprl v kraju sodobno urarsko delavnico in prodajalno, ki se po ureditvi lahko kosa s prenekatero vrstnico v večjih krajih. Ker še oče Martin rad pomaga, je torej poslovanje na dveh krajih možno in lepo uspeva.
Morda pa le gre rokodelstvo spet lepšim časom naproti, da bi bilo tako, si lahko samo želimo!
A. V.
Solčavanki na ženskem
rallyu
če ste mnenja, da je avtomobilizem izključno moška zadeva, vam naslednji prispevek verjetno ne bo ravno všeč. A ne samo to. Dokazal vam bo, da ste napačnega mnenja.
V Sloveniji poteka letos (po nam znanih podatkih) prvič tekmovanje v ženskem turističnem rallyu, ki je razdeljeno na pet tekem, od katerih je bila prva 15. in 16. maja v Portorožu. Za našo dolino torej nič presunljivega, če se je ne bi udeležili tudi dve Solčavanki: Marjeta Knaus kot voznica in Romana Lukovič kot sovoznica v istem avtomobilu.
Šofer je glavni-to vemo. Zato smo o podrobnostih povprašali Marjeto Knaus, žensko, ki sama zase pravi, da je še vedno prava Solčavanka, čeprav tam stalno ne prebiva več. Po poklicu je gradbeni tehnik, dela pa kot zasebna šivilja. Ena njenih največjih (še neizpolnjenih) želja je, da bi opravila vozniški izpit za tovornjak, pa tudi kakšno formulo bi z veseljem peljala, če bi se ponudila priložnost, "če bi bila moški, bi bila zagotovo avtomehanik," pribije odločno. Ženski turistični rally seveda ni klasično hitrostno tekmovanje, kot ga poznamo iz avtomobilističnega športa. Sestavljen je iz posameznih etap, ki jih udeleženke vozijo v normalnem cestnem prometu z upoštevanjem cestnoprometnih predpisov ob časovni omejitvi v plus in minus, med njimi pa so različne spretnostne
vožnje, časovne	in
hitrostne vožnje, kjer se izkaže	predvsem to,
kako voznica obvlada
vozilo.
Marjeta Knaus (desno) in Romana Lukovič
Marjeta se je po radijskem obvestilu da zagorsko podjetje Vigred organizira ta rally, kaj hitro odločila, da se ga udeleži. Poleg nje in Romane je sodelovalo še 36 ekip (parov), ki so bile razdeljene na podlagi starosti voznice v dve starostni kategoriji: do in näd 35 let. Ob koncu sta v slednji kategoriji zasedle 7. mesto, v absolutni pa
16.,	kar je vzpodbudno glede na to, da nista prej
o
nič trenirali. Drugi rally v sklopu tega tekmovanja bo 26. in 27. junija v Rogaški Slatini, kamor se bosta tudi podali. Tokrat že bolj izkušeni in z nekaj treninga. Upata, da tudi s prijateljsko pomočjo nekaterih obrtnikov, saj je udeležba na rallyu pogojena z določenimi stroški. Nekateri so jima priskočili na pomoč že ob prvem nastopu, upata pa, da jima previsoki stroški ne bodo onemogočili udeležbe na rallyih v Kranjski gori, Medijskih toplicah in Radencih.Zaželimo jima uspešen nastop, da se bo Zgornja Savinjska dolina tudi na ta način pojavila v območju pozornosti. Izkoristiti bi bilo treba vsako priložnost, pri tem pa nismo ravno najbolj spretni. So pa rezultati temu primerni.
Tekst in foto: KF
IZ NIC V SVETOVNI VRH
Pri vstopu v Savinjski gaj
Malo ali nič premore naša občina športnih kolektivov oziroma posameznikov, ki se lahko pohvalijo z uspehi, tistimi, ki res nekaj štejejo v slovenski, da o mednarodni konkurenci sploh ne govorimo. Pa ni čisto tako. Med nami že polnih deset let deluje, bolj tiho sicer, nadvse uspešno lokostrelski klub iz Gornjega Gradu. Ustanovitelj in še danes uspešen tekmovalec ter organizator Vojko Čolnar je zbral okoli sebe številne navdušence, ki so ob pomoči LK Kamnik, kateremu je Čolnar pred prihodom v Gornji Grad pripadal, kmalu začeli dosegati prve uspehe.
Kljub neveijetni volji so bili začetki vse prej kot obetavni. Ob ustanovitvi kluba so jih pestile številne težave, tako organizacijske kot finančne. Pa vendar so imeli v svojih vrstah ob koncu leta 1983
včlanjenih že 48 lokostrelcev, največ pioniijev in mladincev. Prav ti so že naslednje leto dosegli najboljše rezultate. Uspešnosti delovanja in obetavnim rezultatom podmladka, sta predvsem botrovala KS Gornji Grad, katera je finančno podprla delovanje kluba in OŠ Gornji Grad, katera je v svoj program vključila lokostrelski krožek. Plodovi načrtnega dela so se pokazali z osvojitvijo naslova državne prvakinje Ande Kavčič in tretjim mestom na državnem prvenstvu v Hunter Fieldu Zareta Kranjca. Resno in zavzeto delo je v klub privabljalo nove člane, saj se je število ob koncu leta 1985 povečalo že kar na 80. Nenehno povečevanje članstva je omogočilo selektiven pristop k treningu tako, da so se tekmovanj udeleževali zares najboljši. Tisti torej, ki so bili sposobni dosegati vrhunske rezultate tudi na tekmovanjih najvišjega ranga. V rezultatskem seštevku je bilo leto 1985 za gornjegrajske lokostrelce eno najuspešnejših, saj so na dvanajstih zveznih tekmovanjih zdaj že bivše Jugoslavije osvojili kar sedem prvih, šest drugih in štiri tretja mesta. Vsekakor je spoštovanja vredna mera osvojenih državnih prvenstev in rekordov, osvojenih v teh desetih letih.
Največji uspeh dosedaj je nedvomno tretje mesto Simone Fale s svetovnega prvenstva leta 1988 v Bolzanu. Prav gotovo zaslužijo vso spoštovanje 7. mesto Janeza Presečnika, 9. mesto Marinke Čavničar, 15. mesto Zareta Kranjca in 18. mesto Vojka Čolnarja,
DRŽAVNI ZBOR NA OBISKU
V petek, 4. junija so Zgornjo Savinjsko dolino obiskali zaposleni v Državnem zboru, med katerimi pa so bili le trije poslanci. Ogledali so si gornjegrajsko katedralo, radmirsko zakladnico, Savinjski gaj in Logarsko dolino. Odigrana je bila tudi nogometna tekma med ekipama Državnega zbora in Upravnih organov SO Mozirje.
Tekst: KF, foto C. Sem
Pred ogledom zakladnice v Radmirju
o
o
šport
vsi rezultati doseženi na svetovnih prvenstvih, da o uspehih na svetovnih igrah, alpskem pokalu ter balkanskih prvenstvih spjoh ne govorimo. Nedvomno športni kolektiv, ki zasluži vso pozornost, saj so v teh desetih letih dosegli vrhunske rezultate na domačem in mednarodnem tekmovalnem področju. Klub pa prav gotovo kotira tako visoko, če govorimo v tekmovalnem smislu predvsem in tudi po zaslugi tistih lokostrelskih delavcev, ki s svojim trenerskim in organizacijskim delom omogočajo skoraj nemoteno uresničevanje zastavljenega programa. Zal so ti zaslužni ljudje vedno v zakulisju, njihovo delo je skoraj neopazno in zato po krivici manj cenjeno.
Kljub vsemu se zdi, da je LK Gornji Grad z vsemi uspehi in tudi prezentacijo kraja in doline nekako na obrobju razmišljanj.Sreča je, da so kljub svoji rezultatski velikosti dovolj majhni,da znajo vztrajati in navduševati z novimi rezultati. Skupnost v najožjem in v vseh pomenih se mora zavedati, da ti ljudje niso zgolj lokostrelci, ki nekaj počno v svojo zabavo in veselje. Prav gotovo drži tudi ta trditev. Hote ali nehote, kar je navsezadnje vseeno, so tudi ambasadorji kraja in doline v turističnem, kulturnem in še kakšnem pomenu. Pa se tega zavedamo?
Edi Mavrič
Športno društvo "Lipa" v Šmartnem ob Dreti je v letošnjem letu spet uspelo vključiti v svoje aktivnosti veliko število krajanov. Prav sedaj poteka krajevna liga v malem nogometu, v kateri sodeluje osem ekip iz posameznih zaselkov, ki nosijo imena po sponzorjih: Bohinc, BAG Panda, Hruševci, Želve, Pitoni, Input, Zagožen in Texas. V ligi sodeluje okrog 80 igralcev, izjema je le zaselek Rovt, ki se bo ligi priključil jeseni. Tekme so ob nedeljah dopoldne na igrišču v Račniku in privabijo k ogledu okrog 100 gledalcev.
Seveda pa je mali nogomet le ena od aktivnosti društva. 15. julija bodo organizirali tekmovanje trojk v odbojki na travi. V nedeljo, 13. junija pa so izvedli že 13. kolesarski maraton okrog Menine, ki je bil letos devetič za memorial Staneta Brica. 4. julija bo TRIM pohod na Menino, katerega se vedno udeleži preko 100 pohodnikov. Letos bo ta pohod že devetnajsti po vrsti. Jeseni pa jih čaka še TRIM kolesarjenje na relaciji Šmartno - Gornji Grad - Radmirje -Nazarje - Šmartno.
Verjetno se lahko le malo športnih društev v dolini pohvali s tako velikim številom (160) aktivnih članov, ki vplačano članarino dobijo nazaj v obliki prehrane ali pijače na eni od naštetih športnih prireditev. ŠD Lipa lahko torej služi marsikje tudi kot vzor.
o 9
Jadralno padalska sekcija Gornji Grad vabi vse ljubitelje extremnih športov na ogled tekme v jadralnem padalstvu (točnost padalstva), ki bo v petek 25.06. 93 od 11.00 do 17.00 ure.
START: Na Lepenatki
CILJ: Travnik pri Prodniku v Gornjem Gradu
Vabljeni!
v
Športno društvo kot gonilo dogajanj v kraju
Skupinska slika udeležencev krajevne nogometne lige
Predsednik častnega organizacijskega odbora je bil letos dr. Maks Tajnikar, minister za gospodarske dejavnosti (na sliki poleg Radeta Rakuna in Alfreda Božiča).
Predaja štartne številke cestnega kolesarja kolegu iz ekipe, ki se je nato podal na gorsko vožnjo.
SLOVENIA GXSTREMG
V	soboto in nedeljo 5. in 6. 6. 1993 se je v Zgornji Savinjski dolini odvijal mnogoboj petih popularnih športnih disciplin: dirkalno kolo, gorsko kolo, kajak, gorski tek in jadralno padalo. Tekmovanje SLOVENIA EXTREME je potekalo pod pokroviteljstvom Ministrstva za gospodarske dejavnosti in s pomočjo sponzorjev, ki se vse bolj zavzemajo za to, da bi ta prireditev postala velika mednarodna športna manifestacija ekstremnih športov.
Minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar je ob uradni otvoritvi na častnem odru zaželel Slovencem v estremnih razmerah veliko uspehov tudi v ekstremnih športih in izrazil prepričanje, da je takšna športna prireditev pravi način za promocijo te pokrajine in razširitev posebne turistične rekreativne ponudbe, ki jo nudi le Zgornja Savinjska dolina.
SLOVENIA EXTREME poteka v dveh delih: pentatlon v Zgornji Savinjski dolini in quadratlon, ki bo jeseni na Šmarni gori.
Letos se je tekmovanja udeležila vrsta znanih in najboljših tekmovalcev v petih disciplinah. Na progi se je pomeril kolesar Marjan Jauk, v kajaku so gledalci videli tudi profesionalnega kajakaša Janeza Skoka, iz Avstrije pa se je predstavil tudi Alex Shimanovski. Gorska tekača Roman Hojak in Stane Stanonik sta bila navdušena nad terenom, zadovoljen pa je bil tudi padalec Janez Marinčič.
Zaradi izkušenj prejšnjih let, saj je vreme organizatorjem tudi zagodilo, so v soboto načrtovali uradni trening padalcev, ki pa je odpadel. Zato pa je bilo v nedeljo več sreče, saj je bila tekma speljana v celoti tudi s čudovitim zaključkom padalcev, ki so poleteli z višavja znanega centra Golte s ciljem v Mozirju.
Zmagovalec 1. etape v dirkalnem kolesu (od Mozirja do Logarske doline) je bil Jani Bogataj s časom 01:05:08, član ekipe Alpina, v drugi etapi v gorskem kolesu, ki je vodila prek najlepših predelov Zgornje Savinjske doline, Matkovega kota, Podolševe, Raduhe, je zmagal Boštjan Brelih,član ekipe Sportur s časom 01:47:33, tretjo etapo iz Strug do Radmirja pa je najhitreje prevozil Miran Vereš, član ekipe Energie Power Full s časom 00:53:30. Med gorskimi tekači, ki so se pomerili na naporni progi na 1200 m višinske razlike na Golte, je bil najhitrejši Roman Hojak, član ekipe Energie power full, s časom 01:10:00.
V	zadnji etapi jadralno padalo so morali tekmovalci z vso opremo priteči od hotela na Golteh do vzletišča na Boskovcu ter odjadrati 6,5 km daleč do Mozirja. Najhitrejši je bil Sandi Marinčič, član ekipe Alpina z neverjetnim časom 00:29:10.
V	skupnem seštevku je zmagala ekipa Energie Power Full z rezultatom 05:35:25. Zanjo so tekmovali Janez Marinko, Marjan Jauk, Miran Vereš, Roman Hojak, Robert Čebular. Drugo mesto je zasedla ekipa Sportur s člani Uroš Gnezda, Boštjan Brelih, Dejan Testen, Boštjan More, Tomo Drolec in s časom 05:42:15.
Tretje mesto so si priborili člani ekipe Alpina z izrednim finišem Sandija Marinčiča, ki je v zraku skoraj v prostem padu prehitel tekmovalca avstrijske ekipe Red Buli Team, Otmarja Zotterja. Alpina je dosegla v sestavi Jani Bogataj, Robi Lomovšek, Tine Zupan, Stane Stanonik, Sandi Marinčič rezultat 06:02:37.
Kot zanimivost naj povemo, da je ekipa organizatorja Epsi iz Nazarij imela enega tekmovalca,Roka Kolarja, ki pa se je preskusil v vseh etapah.
Tekst: ML, foto: KF
Takole so jadralni padalci zaključevali tekmovanje s pristankom na mozirskem nogometnem igrišču.
Gorski tek na Golte je bil zaradi velike višinske razlike zalo naporen.
4
O
Q
Letna liga v košarki MOZIRJE 93
REZULTAT11. KOLA 29.5.93:
TVD PARTIZAN : EGOISTI G. GRAD	64 : 36
PIS MOZIRJE : GORNJI GRAD	57 : 39
BROKAT VELENJE : SKIPLET NAZARJE 34 : 30 VRBOVEC NAZARJE : BOČNA	21 : 36
POLZELA : JUMBO MOZIRJE	42 : 38
MLADOST REČICA: PREBOLD	21 : 18
REZULTATI 2. KOLA 5.6.93:
PREBOLD : BOČNA	35 : 41
SKIPLET NAZARJE: MLADOST REČICA	58:27
GORNJI GRAD : POLZELA	52 : 46
EGOISTI GORNJI GRAD : JUMBO MOZIRJE 2 : 0 PIS MOZIRJE : BROKAT VELENJE	0 : 2
VRBOVEC NAZARJE : TVD MOZIRJE	30 : 52
REZULTATI 3. KOLA 12.6.93:
MLADOST REČICA : BOČNA	49 : 53
POLZELA: SKIPLET NAZARJE	45:61
VRBOVEC NAZARJE : GORNJI GRAD	28 : 52
TVD MOZIRJE : BROKAT VELENJE	70 : 59
PREBOLD : JUMBO MOZIRJE	32 : 42
PIS MOZIRJE : EGOISTI GORNJI GRAD 55 : 43
VRSTNI RED PO 3. KOLU: 1. TVD Partizan 6, 2. Bočna 6, 3. Skiplet Nazarje 5, 4. PIS Mozirje 5,5. Gornji Grad 5, 6. Brokat Velenje 5, 7. Jumbo Mozirje 4,8. Polzela 4, 9. Mladost Rečica 4, 10. Egoisti Gornji Grad 4.
Tekst: Peter GOL TNIK, foto: C. Sem
Utrinek s tekme Partizan Mozirje : Brokat Velenje
mladi dopisniki
NARAVOSLOVNI DAN
Prejšnjo sredo smo v osnovni šoli Mozirje, 7. razredi imeli naravoslovni dan. Govorili smo o gozdovih. Razdelili smo se v skupine in skupaj z gozdarji odšli v gozd.
Gozdarji so nam podrobno spregovorili o našem gozdu, zakaj propada, kdo ga ogroža, kakšni so vplivi onesnaženega zraka pri nas ....
Najbolj podrobno pa so nam spregovorili o lubadarju - našem največjem gozdnem škodljivcu. Zvedeli smo vse. Kako napada drevesa, katera drevesa napada, kako se ga ubranimo in podobno. V tem naravoslovnem dnevu sem se naučila veliko in sem spoznala koliko mi naš gozd pomeni.
Želela bi, da bi še velikokrat organizirali takšne naravoslovne dneve. Otroci bi se veliko naučili in spoznali koliko jim gozd pomeni.
Polona ROZONIČNIK OŠ MOZIRJE
31.5.93	seje ob 18.15 zgodila prometna nezgoda z materialno škodo v Sp. Krašah. Zaradi nepravilnega srečevanja sta trčila voznika osebnih avtomobilov Igor K. (28) iz Sp. Kraš in Rafael K. (45) iz Šmiklavža. Zoper oba so podali predlog sodniku za prekrške.
31.5.93	je prišlo ob 22.15 do prometne nezgode v Sp. Rečici. Gavro K. (25) iz Šoštanja je zaradi neprimerne hitrosti z osebnim avtomobilom trčil v osebni avto, ki ga je vozil Jovo S. (32) iz Velenja. Zoper Gavra K. sledi predlog sodniku za prekrške.
2.6.93	je ob 22.45 na policijsko postajo poklical Ivan V. (56) iz Mozirja in povedal, da ga moti hrup in glasba iz bistroja Merlin. Zoper lastnika lokala Vojka S. (26) so podali predlog sodniku za prekrške in obvestilo inšpekcijski službi.
4.6.93	sta se ob 13.55 uri na rokometnem igrišču pri restavraciji Gaj v Mozirju sprla in fizično obračunavala Andrej V. (31) iz Prihove in Marjan G. (39) iz Mozirja. Oba bosta morala k sodniku za prekrške.
6.6.93	se je ob 21.50 zgodila prometna nezgoda na Cesti v Loke. Voznica osebnega avtomobila Tatjana R. (22) iz Nazarij je čelno trčila v osebni avto Dževada H. (39) iz Nizke. Voznica bo morala na zagovor k sodniku za prekrške.
8.6.93	se je ob 5.50 zaradi udara strele vnel požar na gospodarskem poslopju v Gornjem Gradu, last Vide Z. (55) iz Krnice. Poslopje je zgorelo.
9.6.93	je ob 14.50 v Sp. Rečici pes lastnika Cirila č. (27) iz Sp. Rečice ugriznil 7-letnega otroka Primoža B. iz Sp. Rečice. Zoper lastnika psa sledi predlog sodniku za prekrške.
10.6.93	je voznik Anton M. (59) iz Tiroseka ob 14.45 vozil traktor s prikolico po regionalni cesti proti Črnivcu. Ko je zavil levo na odcep proti stanovanjski hiši, je iz neznanega vzroka zapeljal po strmini navzdol. Traktor s prikolico se je prevrnil, pri čemer je prikolica pokopala voznika pod sabo. Le-ta je pri tem dobil tako hude poškodbe, da je na kraju nezgode umrl.
10.6.93	se je ob 18.45 pripetila prometna nezgoda v Nazarjah. Voznica osebnega avtomobila Bernarda P. (24) iz Kokarij je pri srečevanju trčila v otroka Jureta Z, ki se je peljal s kolesom. Voznica bo morala na zagovor k sodniku za prekrške.
11.6.93	sta ob 15.05 v Ljubiji trčila voznik tovornega avtomobila Marko P. (25) iz Šmartnega ob Paki in voznik kolesa z motorjem Anton C. (61) iz Ljubije. Slednji je z nepravilnim premikom nezgodo tudi povzročil, zato so zoper njega napisali predlog sodniku za prekrške.
12.6.93	so ob 4.45 na policijski postaji prejeli obvestilo, da je neznanec iz nezaklenjenega osebnega avtomobila, ki je bil parkiran na prireditvenem prostoru pri Savinjskem gaju, na škodo Martina V. (45) iz Žalca odtujil moško črno torbico z nekaj denarja in dokumenti in na škodo Irene B. (34) iz Velenja žensko torbico s potnim listom. Neznanca še niso odkrili.
14.6.93	se je ob 9.30 zgodila prometna nezgoda na lokalni cesti Radmirje - Juvanje v Juvanju. Ivan A. (34) iz Ljubnega je z osebnim avtomobilom izsilil prednost vozniku osebnega avtomobila Boštjanu K. (29) iz Mozirja, ki je vozil po sredini cestišča. Zoper oba voznika sledi predlog sodniku za prekrške.
14.6.93	je ob 9.32 prišlo do prometne nezgode v Grušovljah. Toni K. (23) iz Sp. Pobrežja je zaradi pretesnega prehitevanja oplazil vozilo Zlatke C. (39) iz Gornjega Grada. Zoper njega so posredovali predlog sodniku za prekrške.
KAM TO VODI?
Zgodilo se je ravno to, česar smo se kmetje bali, da bo s prihodom LDS na čelo vlade, kmetijstvo ne le zapostavljeno, ampak bo obsojeno na životarjenje, umiranje in propad. Res je, da takšna, ne samo mačehovska, ampak že kar arogantna vladna politika do kmeta in kmetijstva večini državljanom Slovenije trenutno kar ustreza. Drnovškovi LDS vladi je preprosto uspelo prepričati javnost, da je to tisto pravo vodenje kmetijske politike in pogoj za gospodarsko stabilnost, brzdanje inflacije ter višji življenski standard delavstva, če bo kmet prisiljen pridelovati in prodajati pod vsako ekonomsko ceno. Ker torej z vsakim litrom mleka in kg mesa kmet neizogibno zaradi prenizke odkupne cene utrpi določeno izgubo, zaradi stroškov pridelave, ki se ne pokrivajo, to pomeni - izčrpavanje gospodarstva in lastno uničenje.
Spričo takšnega stanja v kmetijstvu, se ne gre čuditi, da se mladi s težavo, ali pa sploh ne odločijo za življenje na kmetiji.
Nedavno je neki vladni predstavnik izjavil, da ne gre niti razmišljati o višji odkupni ceni mleka, dokler je vsa Slovenija preplavljena z njim, samo to je pozabil povedati, da tudi z uvoženim. Verjamem, da tudi vsi naši kmečki protesti ne bodo kaj dosti zalegli. Drnovškov kabinet je dobro naštudiral, da je treba stranke desnice razbiti in pustiti ene v opoziciji, sicer bi imeli skupno v vladi dovolj močan vzvod oblasti, da bi po običajni in zakoniti poti vodili napredno kmetijsko politiko, sprejeli zaščitne ukrepe in ustrezne prevlemane, ter uskladili cene kmetijskih pridelkov s stroški pridelave. Takšno kmetijsko politiko zastopajo domala vse evropske države in vlade, le Slovenija naj bi bila izjema, kjer je kmet prepuščen prostemu trgu in brez sleherne zaščite. Ali se pristojni zavedajo odgovornosti za usodo kmetijstva in kmeta, ki je eden od najbolj trdnih stebrov države in družbe, zaradi življenjsko pomembnih dejavnosti za vso družbo. Za uspešno delo pa potrebujemo kmetje predvsem normalne pogoje in usklajene cene s proizvodnimi stroški.
Razume se, da smo kmetje za vladajočo LDS ša najmanj pomembni - gledano politično, saj predstavljamo le 8 - 10 odstotkov volilnih upravičencev, vendar njihovo zadovoljstvo na račun izžemanja kmeta pa je gotovo kratkega veka, kajti posledice bodo boleče in daljnosežne za vso družbo.
Ivan Glušič, Mozirje
Odmev na članek g. Krefla "BOŽIČ ODSTOPI"
Že dalj časa sem se odločala, da bi se oglasila na nenehne obtožbe g. Božiča kot nekdo, ki dogajanje spremlja le iz časopisov.Vendar sem vedno dejala: "Nima smisla! Se vedno je bil čas najboljši razsodnik stvari!"
Vendar tokrat me je k pisanju spodbudil prispevek g. Krefla -predvsem njegova pripomba, da "primer Božič ni od danes".
Da, zelo pametno bi bilo kolo časa zavrteti nazaj in se spomniti na sedemdeseta leta, ko je nastajal oz. se "razcvetal Elkroj". Imela
sem namreč to srečo, da sem delala v Elkroju, ko je bil direktor g. Božič in ga prav zaradi njegovega poštenega in vestnega dela še vedno globoko spoštujem.
Tudi pripravništvo sem opravila v tem podjetju in se tukaj naučila delati v pravem pomenu besede. Zahteval je red in disciplino na vseh nivojih, kar se mi zdi edino pravilno. Vsaka delavka, ki je bila v tem času zaposlena v Elkroju, bi moji trditvi najbrž pritrdila (osebni dohodki daleč nad povprečjem panoge, posodabljanje proizvodnje itd.)
Iz Elkroja je g. Božič odšel na svojo željo in ne vem, kako je informiran g. Krefl o vzroku njegovega odhoda.
Lahko bi pa tudi njegov naslednik g. Kramer, v kolikor se še spominja, priznal, da je dobil, ko je zasedel delovno mesto direktoija v Elkroju nabito polne vse sklade in denar, s katerim je velikopotezno razpolagal. Vendar je žal sredstva, ki so bila na razpolago, znal zelo hitro porabiti.
Dobro bi bilo vedeti, kako se je delal zaključni račun za leto 1988, v letu 1989 pa smo že bili prvič uradno v rdečih številkah, v letu 1990 pa nam je resno grozil stečaj. Nered, nedisciplina in nedelo seje poznalo povsod.
Zato menim, da je bila edino pravilna s strani IS SO Moziije poteza, ki jo je v našem podjetju pomagal ubrati konec leta 1990. Spet se je v podjetje vrnila disciplina, red in vztrajno delo. Posledica tega je, da naše podjetje, hvala Bogu, ko imajo vsa ostala v občini velike probleme, živi - celo več, se razvija, investira, nima izgube in ima izplačilo osebnih dohodkov usklajeno s podjetniško kolektivno pogodbo.
Zato menim, da se lahko vsi skupaj g. Božiču le zahvalimo, da nam je pomagal.še ob pravem času in nas tako rešil stečaja.
Toliko v vednost g. Kreflu.
Zora ŠTRUCL, dipl. soc.
FOTOKOPIRANJE
PonvibbA vmcscca:	I
cxprcs irbcLwA pUliAtov po konkvirctičviili cchaVi J
_______IZ_________A
o
lesarstvOdoo železnina Hudovernik
Cesta talcev IV, Velenje tel. (063) 853 982
Lak za parket za 20 m2 od	3.400,00
Lepilo za parket za 20	m2	3.900,00
Jupoi 30 kg	2.280,00
Bavalit 40 kg	1.920,00
Emulzija 5 lit	1.000,00
"NOVO" BORI premaz za les (0,751) kom	440,00
UGODNA PONUDBA STAVBNEGA OKOVJA
-	SVN okovje št. 250 grn. 990,00 ter ostalo okovje za okna
-	VELIKA IZBIRA ITALIJANSKIH KLJUK
Medenina in Brom, ter KOVANO OKOVJE KROPA.
8K9B8SftK8&SB8K8888«B8K9gS»98glSft»8BlRaiSSftS!8KS!98nft888fte8B>att a	- a
\	AUTOSHOP VELENJE -	SELO j
*	z
»	»
:	NUDI PO UGODNIH CENAH:	5
»	- zavorne obloge R4 TL zad. kom	450,00 SIT	j
;	- zavorne obloge Z 101, Jugo	250,00 SIT	;
;	- disk ploščice Z 101, Jugo grt.	990,00 SIT	S
»	- vetrobranska stekla in še kaj za vašega konjička	»
S	NA ZALOGI: alarmne naprave, katere tudi vgradimo	«
»	»
*	AVTOMOBILI:	DAIHATSU, CHARADE,	CUORE, *
£	APPLAUSE, FEROZA - KREDIT - LEASING	£
£	Oglasite se osebno ali po telefonu 063 855-975	>
a	a
«	«
ši<ai9<9i98aiiiBS«mi<s>i9>sxss»i8si>is>9asa!isi§siiaii
VABILO NA PRAZNOVANJE 110 LETNICE GASILSKEGA DRUŠTVA GORNJI GRAD
1883-1993
SOBOTA, 03.07.1993
Ob 19.00 uri: ogled obnovljenega gasilskega doma in otvoritev gasilske razstave v avli kulturnega doma
Ob 20.00 uri: slavnostna akademija - kulturni program s podelitvijo priznanj za sodelovanje in delo v gasilski organizaciji
NEDELJA, 04.07.1993
Ob 9.00 uri: možnost ogleda gasilskega doma in razstave v avli kulturnega doma
Ob 15.30 uri: sprejem društev za formiranje parade Ob 16.00 uri: svečana parada
Ob 17.00 uri: praktičen prikaz akcije s takratno ročno brizgalno in demonstracija poklicnih gasilcev
Uradni del praznovanja bo s svojim nastopom obogatila občinska godba na pihala.
Ob 19.00 uri: pričetek proste zabave ob zvokih ansambla Fantje treh dolin
Vljudno vabljeni!
KOMERCIALNA BANKA TRIGLAV d.d.
LJUBLJANA
PE MERX CELJE
UI.29. nov. 16, CELJE
Tel.: 21-431;28-604
Fax: 24-202
OBRESTI V JUNIJU
letna o. m. mesečna o. m.
Vloge na vpogled
Vezane hranilne vloge
-	nad 31 dni do 150.000 SIT nad 150.000 SIT
-nad 91 dni do 150.000 SIT nad 150.000 SIT
-nad 181 dni do 150.000 SIT nad 150.000 SIT
-	nad 1 leto
PRIHRANITE Sl ČAS IN DENAR Z BLAGOVNO DENARNO kartico
UGODNO: POTROŠNIŠKI NENAMENSKI GOTOVINSKI
KREDITI-50 % fiksna letna obrestna mera.
Obiščite nas v naši agenciji v Mozirju v blagovnici
Savinja (tel. 831- 842)
15,48	T7T9
26,79	1,97
27,24	2,00
29,08	2,12
30,31	2,20
32,66	2,35
33,77	2,42
36,17	2,57
Trgovina in montaža [CIZEJ
Parižlje 1, Braslovče, telefon: 063/721-081
Za vaš dom vam nudimo:
*	ročne črpalke - fontane, potopne
in električne vodne čipalke (eno in trifazne)
*	cevi in ves ostali pribor za zalivanje, (razpršilci, priključki...)
*	pocinkane cevi za fontane
*	material za centralno ogrevanje in vodovod
Na vašo željo ga tudi zmontiramo in pripeljemo na dom! Ugodni plačilni pogoji: od 3-5 obrokov ali popust na gotovinsko plačilo NA ZALOGI IMAMO TUDI:
*	MATERIAL ZA BAKRENO INSTALACIJO
*	RADIATORJE, PEČI, ČRNE CEVI, OLJNE GORILCE, CISTERNE, TOPLOTNE IN OBTOČNE ČRPALKE, DIMNE CEVI...
*	POCINKANA KOLENA IN CEVI, PVC ODTOČNE CEVI, BOJLERJE, PIPE, VENTILE...
*	KOLPA SAN PROGRAM
*	SANITARNO KERAMIKO
*	GRADBENA LEPILA
Odprto od 7.00 do 18.00 ure, sobota do 12.00 ure.
IQ	ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
Potujte s potovalnimi čeki
Kadar potujemo, potrebujemo s seboj veliko denarja. Preveč gotovine pa na tuje ni dobro nositi s seboj. Zato so za takšne priložnosti zelo primerni POTOVALNI ČEKI, ki jih lahko dobite v Ljubljanski banki Splošni banki Velenje d.d. in sicer: v ekspozituri na Rudarski in v ekspozituri Mozirje.
Na voljo so čeki v različnih apoenih in valutah.
Potovalne čeke pa lahko uporabite tudi za potovanje v Republiko Hrvaško.
glin FH pohištvo nazarje
Tbtami ßaMttva bi aßramm Oa, 93331 Nami*. Laaanki 10. SLO
Lamž&attJ tma»; pas) tsi-ati, tsž-sis, 8st-4ti, tsi-us
Tfctotor (093) 833-341, 7Wur: 39934 QUN tahmlikM poitajt: Šmartno ob PaU
objavlja
POČITNIŠKO DELO DIJAKOV IN ŠTUDENTOV
Vsi interesenti naj prošnje z osebnimi podatki pošljejo na naslov: GLIN Pohištvo Nazarje - KADROVSKA SLUŽE A.
Prednost pri izbiri bodo imeli dijaki in študenti lesarske usmeritve.
o 9
zahvale
V SPOMIN
14. junija je minilo leto dni, od kar nas je zapustil za vedno naš dragi mož, ata in dedi
IVAN JERAJ
iz Nizke.
Boleče in težko se je sprijazniti z resnico, da te ni več med nami.
Vsi njegovi
ZAHVALA
ob boleči izgubi, po dolgotrajni bolezni, žene, mame, stare mame in sestre
DRAGEFALE
iz Gornjega Grada,
se iskreno zahvaljujemo vsem sorocjpikom,znancem, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Zahvaljujemo se doktorju g. Urlepu in zdravstvenemu osebju za njihov trud v toku njene bolezni.
Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred, g. Vikici Venišnik za poslovilne besede ob odprtem grobu; gasilcem in pevcem.
Hvala vsem, ki ste darovali za svete maše, cvetje in sveče.
Žalujoči: vsi domači.
Saj smo verjeli v njeno srčno bolečino, zato ne bi smela umreti! Preveč nas je, ki smo jo imeli radi.
Ne, najdemo pravih besed, ki bi izrazile zahvalo vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih zadnjega slovesa naše hčerke, mame, babice in tašče
Anike Naraločnik roj. Miklavc iz Ljubnega ob Savinji
stali ob strani in nam lajšali srčno bolečino z izrazi ustnega in pisnega sožalja ter za skrbno in veličastno pogrebno slovesnost. Hvala!
Mama, ata, sinova Franjo in Nado, vnuka Jan in Anja, snahi Brigita in Maja ter ostalo sorodstvo.
oglasi
§m
EXPORT-IMPORT
Sokolska 19, MARIBOR Tel. 062/102-331,104-764 Fax 062/104-764
IIIMP-
IZJEMNA PONUDBA!
j1
li
ji
l|
!»
ii
!i
i i i i i
i
ii
li
Ii
Ii
Ii
t
TEHNIČNI PODATKI:
Dolžina..............................3550 mm
Visina ...............................2600 mm
Širina...............................1710 mm
............................(spredaj + 200 mm,
..............................zadaj + 300 mm)
Teža...................................3200 kg
Poraba goriva............................6 - 8 I
Pogon.....................................2x2
Menjalnik............................8 stopenj
Motor..............4 valjni DEUTZ zračno hlajen
Volan...............................hidravličen
Vžig ....z dekompresorjem pri nizkih temperaturah
AKCIJA 100 TRAKTORJEV
Traktor Lipetski LTZ 55......................14.600DEM
Traktor Lipetski T-40 AS.....................11.865DEM
POLOG: 6.000 DEM + 12 OBROKOV BREZ OBRESTI
Vsak kupec traktorja LTZ 55 ali T-40 AS dobi kolo in sodeluje v nagradnem žrebanju:
1. NAGRADA: Potovanje v ISTANBUL 2. NAGRADA: Barvni TV 3. NAGRADA: Satelitska antena
TEHNIČNI PODATKI:
Dolžina ............................3550 mm
Višina ..............................2300 mm
Širina..............................1710 mm
...........................(spredaj + 200 mm,
.............................zadaj + 300 mm)
Teža .................................2700 kg
Poraba goriva...........................6-8I
Pogon..................................2x2
Menjalnik..................7 stopenj + reduktor
NOVO! NOVO! NOVO!
Možnost nakupa koles:
- navadno moško kolo.............................9.900,00 SIT
- moško kolo 5 prestav..........................12.900,00 SIT
-ženskokolo.....................................11.900,00 SIT
I
I
I
I
I
I
I
I
|l
lj
I
|l
lj
I
I
I
I
1
I
|l
|l
|l
l\
|l
J,
PODJETJE ZA TRGOVINO, KOMISIJSKO PRODAJO IN SERVISNE STORITVE d.o.o.
vam nudi na svojem sedežu v Parižljah (pri mostu čez Savinjo), Braslovče:
SERVIS:
-	vseh vrst motornih žag
-	vrtnih kosilnic
-	vseh vrst kosilnikov in motokultivatorjev
-	motornih škropilnic
-	ostale drobne kmetijske mehanizacije
in vas vabi v svojo trgovino, kjer lahko po izredno ugodnih cenah kupite:
-	motorne žage JONSERED
2040	41.900,00	SIT
2045	45.100,00	SIT
2051	55.200,00	SIT
2054	57.800,00	SIT
- motorne kosilnice z nitko JONSERED		
GT 22	25.800,00	SIT
GT 24	28.600,00	SIT
GT 26	26.400,00	SIT
GT 32	29.800,00	SIT
- čistilec z noži JONSERED GR 24	43.050,00	SIT
- vrtna kosilnica JONSERED 350 S	35.700,00	SIT
- vrtna kosilnica MURRAY	25.625,00	SIT
- motorne škropilnice SOLO 423	57.630,00	SIT
416	48.830,00	SIT
- motorna škropilnca OLEO-MaC IDEAL	43.800,00	SIT
-	električne vodne črpalke V ALEX
-	rezervni deli MAG, LOMBARDINI, ACME
-	verige, meči, pogonski zobniki OREGON
-	zahvalni sistemi, cevi za zalivanje...
Ob nakupu po želji stroj sestavimo in pokažemo pravilen in varen način delovanja.
Informacije na telefon 063-721-137
	SERVISIRANJE IN MONTAŽA	
§:	ROLET, ŽALUZIJ IN	
	VERTIKALNIH ZAVES	
	HOČEVAR MILAN	
	Zadrečka c.17, NAZARJE	
Ponudba
Predstavljamo vam dejavnost, ki bo predvsem usmerjena v servisiranje in montažo vseh vrst rolet, žaluzij in vertikalnih zaves. V kolikor se odločite za servis (popravilo starih rulet, žaluzij, rolojev ali vertikalnih zaves), nas obvestite z dopisnico, oglasimo se v najkrajšem času in vam brezplačno svetujemo, kar je najboljše za vas. V primeru, da se odločite za nakup novih rolet, žaluzij ali vertikalnih zaves, pa vam lahko posredujemo kompletno 'ponudbo konkurenčnih cen, vključno z montažo.
EU	S povabilom k sodelovanju in v	
	pričakovanju vašega odziva vas	
g	lepo pozdravljamo!	
Štefka Petek
LJUBOSUMNOST IN GREH
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
Vanč, ki je prej povesil ramena, jih je zdaj dvignil, grozeče pogledal Kristo in stisnjenih zob siknil v njen obraz:
"Zdaj pa povej, kod si hodila, kaj ušpičila?" Zgrabil jo je za zapestje, ji vil roke, da je zajavkala in iztisnila iz sebe:
"Pojdi in poglej! Pri kozolcu na travniku leži. Tam je Lenka, Gelco si pa malo prej oblizoval. Se njo ..."
Vanč ji je s klofuto zaprl usta, nato pa potegnil za seboj. Z eno roko je odklenil, z drugo pa jo držal kot primež še potem, ko sta koračila proti kozolcu.
Mesečine zdaj ni bilo več. Oblaki so čez in čez prekrili nebo. V daljavi je bliskalo in votlo grmelo.
Ko je Vanč pri kozolcu obstal, ga je Krista povlekla naprej. Zdaj je pred seboj razločil ležečo žensko postavo. Iz žepa je izvlekel žepno svetilko, se sklonil ter si ogledal obleko in lase. Nedvomno bila je Lenka.
"Pa je ja nisi prehudo?" je v- nemi grozi dejal Vanč, se sklonil in tresočih rok odgrnil Lenkine lase. Ostrmel je, kakor prej Krista. Lenka je bila mrtva. Široko razširjene oči, negibno in hladno telo je to potrjevalo. Kri je dekletu še vedno rahlo mezela izpod las ter pojila obleko pod vratom.
Vanč je glasno goltnil, potem pa nemo obstal. Iz prsi se mu je izvil globok vzdih, preden je mogel reči: "Ni ji pomoči. Ubila si jo! -Res si jo ubila," je zamolklo in z ihto pribil. "Morilka si postala. Ubila si jo iz gole ljubosumnosti. Če si že vzela pismo, bi bilo dobro, ko bi ga prebrala. Z malo soli v glavi, bi o Lenki dobila drugačno mnenje. Lenka je bila poštena in povsem nedolžna."
"Pri tebi je vsaka nedolžna."
Iz žepa je potegnil pismo: 'Na, beti! Pridržal ti bom luč.
Hočem, da s tega mesta greš z globokim kesanjem."
Krista je zamahnila z roko.
"Zakaj tako zaničljivo zamahuješ z roko. Se ne zavedaš, kaj si storila? Sama priznavaš, da si jo ubila. In kaj je uboj? - Uboj je zločin. Prišlo bo na dan. Zaprli te bodo. Zaprli in obsodili! Javno te bodo zasliševali, kako in zakaj. Govoriti boš morala. Lenka je s tem pismom dokazala, daje nedolžna."
"Če bi vedela, da je res nedolžna, bi jo pustila pri miru. Kriv si ti. Ti, da boš vedel!"
"Jaz ji nisem niti lasu skrivil, ti pa si jo ubila. Meni je bila samo všeč, ti pa, ljubosumna kot si, te je gnalo, da si jo tepla in ubila." "Naključje je hotelo tako, Vanč; zgolj naključje."
"Ja, naključje, da je prinesla pismo in naključje, da se je tukaj zjokala; ti pa si namerno pohitela za njo in ne z blagimi nameni. Hotela si se maščevati. Kar gotovo,da si to že dolgo nosila v sebi. -Se motim?"
"Če bi ne letal za njo..."
"Nisem letal za njo, rad sem jo pa videl in pozdravil. Žal mi je, ker se nisem potrudil in zresnil; Lenka bi bila idealna žena."
"Zasnubil bi jo. Bi kar pozabil kaj sva midva doživljala drug ob drugem."
"Bila si pač vsak dan v moji bližini, in jaz živ ko satan, ti pa tudi," se je prisiljeno nasmehnil. "Rečem pa, da so mi na tihem bolj všeč ženske, ki ljubijo s srcem, ne s strastjo. In Lenka je tiha, zadržana, poštena. Če pa omenim Gelco, ni storila koraka, da bi me osvojila. Mislim, da si izmed tisoč žensk le ti zmožna storiti kar si storila. Se zavedaš, da si zločinka?! Zdaj bo sledilo plačilo. Za oba! Meni si nakopala sramoto, sebi zapor. Nič ne ostane skrito, to si zapomni! Policija bo raziskovala in našla. Manj let zapora lahko dobiš le, če boš skesano priznala."
(se nadaljuje....)
0
o ■ 9
25
za razvedrilo
NAGRADNA KRIŽANKA
															
	1		3	4	5	6	7		8	9	10	11	12	13	u H
	15								16						
	17					■		19						20	
	21				■							23	24		
	25			■	‘						27				
	28		m	*						30					
		1		31					||g§|32						mr	
	33	34						36					■	•	37
	38						38				_	■			
	41					42					Ü				
	44				45					■	*				
	47		48	49		•			50	51					
	52								53						
															
s
VODORAVNO:
1. Pripetljaj; 8. Dolinica, levo od Solčave; 15. Davna dežela na ozemlju današnje Sirije in Mezopotamije; 16. Švedski teniški igralec (Magnus); 17. Karta pri taroku; 18. Prostor za pridelovanje pridelka; 20. Športno društvo; 21. Igralni prostor v gledališču;
22.	Zevsova hči v grški mitologiji; 23. Rimski bog ljubezni; 25. Naselje pri Ljubnem; 26. Manjši hribi; 27. Angleški ekonomist (John); 28. Enaki črki; 29. Izloček ustnih žlez slinavk; 30. Kemijski element (Ir); 31. Kal; 32. Mejni pas med kopnim in morjem; 33. Podolgovata globel, ki jo je izdolbita reka; 35. Manjša skupina,ki se hoče okoristiti na račun drugih; 36.Goran Sobin;38. Mesto na severnem Moravskem; 39. Besedilo, ki ni oblikovano v verze; 40. Količek; 41. Dolenjska reka; 42. Podnebje; 43. Predhodnik pluga; 44. Teritorialna obramba; 45. Zgodovinska utrdba v Teksaškem mestu San Antoniu v ZDA; 46. Italijanski alpski smučar, lanski olimpijski zmagovalec v kombinaciji (Josef); 47. Priprava za odpiranje konzerv; 50. Muza zvezdoslovja; 52. Ravna površina, raven; 53. Prozoren in nepremočljiv papir iz celuloze.
NAVPIČNO:
1. Ameriško letalo z dvema motorjema; 2. Romunsko mesto ob madžarski meji; 3. Indijsko gozdno govedo; 4. Ime igralca Sharifa; 5. Kos celote; 6. Evgen Jurič; 7. Vojaška prodajalna; 8. Alpinistični pripomočki; 9. Izmeček vulkana; 10. Brezalkoholna pijača; 11. Bedrlch Smetana; 12. Vrhunski športnik; 13. Severnoameriški indijanci; 14. Moško ime; 19. Zapor, arest; 22. Luka na severu Čila;
23.	Hunski poglavar; 24. Prevladujoči način oblačenja; 26. Važna surovina v lončarstvu; 27. Tatinska ptica; 29. Vrsta domačega sadja; 30. Glavni otok v španskem otočju Pitjuzi; 31. Zložljivi cilinder; 32. Češko mesto ob reki Moravi; 33. Najvišji akademski naslov; 34. Srednjeveški mladenič, ki so ga vzgajali v viteza; 35. Hrib pri Ljubljani; 36. Gorovje v jugozahodni Srbiji, 37. Izrek, gesto; 39. Osebni dohodek; 40. Častni naslov carigrajskih sultanov; 42. Keltska rodovna zveza; 43. Bivši kenijski tekač, večkratni svetovni rekorder (Henry); 45. švedska primabalerina (Carina); 46. Vojvodinski romanopisec (Saffer); 48. Peter Vilfan; 49. Veznik; 51. Renij.
OBVESTILO REŠEVALCEM: Rešitev kviza iz 11. številke: Kocbek.
Rešitev križanke iz 11. številke: Italija, Olivier, Surinam, Livorno, Anand, ekipa, CZ, bera, Erika, Krim, Ela, idila, drama, yi, Atika, Predin, mlaka, greda, relikt, krava, KC, Akaba, blujo, tri, Soči, sreda, krog, TN, Amati, sraka, Kosoken, Vukovar, emisija, Ogivara. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje dobitnike:
1. nagrada trgovine ŠTEF1, Ljubno ob Savinji (blago po izbiri v vrednosti 3.500,00 SIT): Jože ŠPEH, Praprotnikova 14, Mozirje;
1.	nagrada trgovine MIKA, Mozirje (blago po izbiri v vrednosti 3.500,00 SIT): Bojana PAPAZOV, Praprotnikova 7, Mozirje;
2.	nagrada trgovine ŠTEFI, Ljubno ob Savinji (blago po izbiri v vrednosti 2.500,00 SIT): Marička VIDER, Solčava 30;
2.	nagrada trgovine MIKA, Mozirje (blago po izbiri v vrednosti 2.500,00 SIT): Franc ZLOVŠE, Ljubija 24, Mozirje;
3.	nagrada trgovine ŠTEFI, Ljubno ob Savinji (blago po izbiri v vrednosti 1.500,00 SIT): Osvald ŠVERC, Lesarska 47, Nazarje;
3. nagrada trgovine MIKA, Mozirje (blago po izbiri v vrednosti 1.500,00 SIT): Vladka BERLOČNIK, Cankarjeva 1/a, Velenje.
Nagrade prevzamejo dobitniki osebno v trgovini ŠTEFI na Ljubnem ob Savinji in v trgovini MIKA v Grabnerjevi hiši v Mozirju, čestitamo!
Križanko s kuponom iz 12. št. vložite v kuverto in jo do ponedeljka, 28. junija 1993 pošljite na naslov EPSI d.o.o, Savinjska c. 4, Nazarje s pripisom "nagradna križanka". Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali tri nagrade, ki jih je prispevala servisno montažna obratovalnica TORI iz Gornjega Grada:
1.	nagrada: blago po izbiri v vrednosti 3.500,00 SIT
2.	nagrada: blago po izbiri v vrednosti 2.500,00 SIT
3.	nagrada: blago poJzbiri v vrednosti 1.500,00 SIT.
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 13. št. SN
IME IN PRIIMEK:
NASLOV:
Nagrada
zvestemu
naročniku
Za zvestobo Savinjskim novicam je žreb tokrat namenil nagrado v znesku 2.500,00 SIT Milki FRANKO, Goličnikova 3, Mozirje. Nagrajenka lahko nakupi blago po lastnem izboru v trgovini TORI v Gornjem Gradu.
Čestitamo!
KVIZ
Če obkrožite črke pred pravilnimi odgovori, vam rešitev brana navzdol da ime najvišje ležeče kmetije na slovenskem.
1.	Po kom je dobil ime znani italijanski nogometni klub JUVENTUS:
B ... po starorimski boginji modrosti S ... po italijanskem galantarijskem koncernu C ... po malem jezeru v bližini Torina
2.	Kdo je Isabelle Adjani:
A ... znana francoska šansonjerka O... znana francoska balerina U ... znana francoska igralka
3.	Ali je najsevernejša točka Tunizije severneje od najjužnejše točke Sicilije:
K.	..da
D.	.. ne
4.	Kako se je pisal bosanski ban Tvrtko I.:
E.	.. Selimovič
1..	. Veselič
O... Kotromanič
5.	Bela Bartok je bil madžarski:
L.	.. politik R ... pisatelj
V... skladatelj
6.	Kako se imenuje farma v južni Ameriki:
N... hacijenda
Z... hamada T... huerta
7.	Kako je umrl znameniti francoski fizik Pierre Curie:
E ... zaradi zastrupitve s hlapi
1..	. povozila ga je kočija A ... zaradi srčne kapi
0
8.	Katero vojvodinsko mesto ne leži ob nobeni reki, kar povzroča velike težave s kanalizacijo:
K.	.. Subotica J... Zrenjanin
L.	.. Sombor
Rešitev v 13. št SN

Od 19. junija do 10. julija 1993 potekajo DNEVI UGODNIH NAKUPOV
v vseh naših poslovalnicah
j|	Z nakupom nad 3.000 SIT sodelujete v	||
j|	NAGRADNI IGRI	|j
Nagrade so bogate in zanimive:
1.	SPALNICA
2.	VIKEND PAKET ZA 2 OSEBI V PORTOROŽU 3.2 TONI PREMOGA
IN SE: SVINJSKA POLOVICA, TENIŠKI KOMPLET DUNLOP, 100 L VINA S SODOM IN ŠE IN ŠE...
Žrebanje bo 10. julija 1993.
V dnevih ugodnih nakupov bodo potekale pokušnje različnih izdelkov naših lj^	dobaviteljev.	__ji

Trgovina BOHAČ Nazarje |
Tel. 832-545	|
666
vam v naslednjih dneh nudi:	«9 56«
Svilene srajce	2.840,00 SIT 1
Sladkor 1 kg	62,60 SIT E
Olje Zvezda 11	122,00 SIT z
NSK krmilo 10 kg	390,00 SIT s
Banane 1 kg	99,00 SIT z
Kava Supkafe 1 kg	444,00 SIT S
Pampers plenice	1.798,00 SIT =
Fax Helizim 3 kg	442,00 SIT E
Ariel 3 kg	1.090,00 SIT E
Ariel ultra 2 kg	990,00 SIT =
Lind 3 kg karton	490,00 SIT E
Vino Jeruzalem 11	199,00 SIT i
Akcijska prodaja ribjih konzerv	»
od 55,00 do 64,00 SIT E V mesecu juniju vas za vsak nakup nad § 7.000,00 SIT nagradimo s tremi kilogrami «» pralnega praška Fax Helizim!	z

MORAN A<.. STEBLOVNIK'
Mm'4
Parižlje 11/c 63314 Braslovče
tel.&fax: 063 721-667 063 721-043
POGREBNA SLUŽBA
-cvetličarna
-	trgovina z žalno in drugo
modno konfekcijo
-	prevozi doma in v tujino - izdelava vencev in ostalih
aranžmajev ter dostava na dom - ureditev dokumentov
-	odštejemo pogrebnino v višini
30.000,00 SIT
-	POSLUJEMO 24 UR NA DAN
POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK Parižlje 11/c, 63314 BRASLOVČE
obvestila
Celje - skladišče D-Per
r7/1993
ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE
Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421 tudi v času dežurstva.
VETERINARSKO DEŽURSTVO
14.06.	do 20.06. LEŠNIK MARJAN, dr. vet. med. Ljubija, tel. 831-219
21.06.	do 27.06. ZAGOŽEN DRAGO, dr. vet. med. Ljubno, tel. 841-769
28.06.	do 04.07. KRALJ CIRIL, dr. vet. med. Ljubno, tel. 841-410 VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, TEL. 831-017,831-418 IZDAJA ZDRAVIL: vsak dan od 7,00 do 8,30 ure.
OSEMENJEVANJE OB NEDELJAH JE PO OSEMENJEVALNIH PUNKTIH.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Nadzorništvo Nazarje
14.06.	do 20.06. LEVER PETER, Paška vas, tel. 885-150
21.06.	do 27.06. JERAJ FRANC, Prihova, tel. 831-910
28.06.	do 04.07. TRATNIK FRANC, Pusto Polje, tel. 831-263 Stranke obveščamo, da naj v primeru, če se dežurni ne javi doma, po15. uri pokličejo na telefon 441-242, v rednem delovnem času pa 831-910 ali 25-841.
MATIČNA KRONIKA ZA MESEC MAJ 1993
ROJSTVA: Rodilo se je 8 dečkov in 6 deklic POROKE: 1. Rihter Ivan, 1969, Radmirje 71 in Kužnik Sabina, 1973, Gornji Grad, Prod 24; 2. Radoslovnik Branko, 1965, Skorno 29 in Reberšak Bernarda, 1971, Ljubija 43; 3. Šinkar Marjan, 1963, Spodnja Rečica 70 in Remic Aleksandra, 1968, Nazarje, Tratnikova ulica 2; 4. Štiglic Jože, 1965, Florjan pri Gornjem Gradu 22 in Bezovnik Jožica, 1972, Savina 59; 5. Kovačec Franc, 1966, Nazarje, Zadrečka cesta 11 in Boršnak Sonja, 1968, Nazarje, Zadrečka cesta II; 6. Štrukelj Bojan, 1969, Šmartno ob Dreti 27 in Robida Aleksandra, 1972, Ljubno ob Savinji, Za Ljubnico 16; 7. Praznik Jože, 1965, Kokarje 3 in Vodušek Bernarda, 1969, Dobrovlje pri Mozirju 4; 8. Lenart Bojan, 1958, Žalec, Florjana Puhlina 3 in Stropnik Lilijana, 1965, Polzela 207/b; 9. Vrečič Rajmund, 1963, Dobrna 9 in Mohorčič Darinka, 1964, Dobrna 9; 10. Turk Anton, 1969, Varpolje 28 in Potočnik Jožica, 1973, Dobrovlje 29; 11. Plamberger Davor, 1967, Velenje, Kersnikova cesta 29 in Donko Ana, 1968, Velenje, Kersnikova cesta 29; 12. Frankovič Domen, 1967, Velenje, Ljubljanska cesta 27 in Bezjak Marina, 1970, Loke pri Mozirju 53. SMRTI: 1. Markež Frančišek, 1907, Nazarje, Zadrečka cesta 22; 2. Kopušar Dora, 1952, Ljubno ob Savinji, Cesta v Rastke 82; 3. Tratnik Dušan, 1991, Tirosek 64; 4. Fale Karolina, 1926, Gornji Grad, Tlaka 31;
5.	Maranšek Maksimiljan, 1918, Ljubno ob Savinji, Prod 18; 6. Ugovšek Terezija, 1930, Kokarje 39; 7. Šemenc Frančišek, 1929, Dol Suha 19; 8. Blekač Jožefa, 1919, Okonina 39; 9. Cirej Ana, 1909, Radmirje 26; 10. Ledinek Stanislav, 1935, Lepa Njiva 68; 11. Ermenc Marija, 1907, Florjan pri Gornjem Gradu 20; 12. PctoGiik Jakob, 1918, Gornji Grad, Prod 41; 13. RožiGMarija, 1911, Loke pri Mozirju 7.
SINDIKALNA PRAVNA POMOČ
je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel.
SPORED FILMOV
KINO LJUBNO OB SAVINJI
19.06.	in 20.06. ZADNJI DNEVI RAJA - ameriški film - pustolovski
26.06.	in 27.06. MOJA PUNCA - ameriški film - komedija
KINO "JELKA" NAZARJE
19.06.	in 20.06. ČAROBNI KAMEN - ameriški film - kriminalka
26.06.	in 27.06. TELESNI STRAŽAR - ameriški film - ljub. triler
KINO "DOM" MOZIRJE
19.06.	in 20.06. GLENGARRY GLEN ROSS - ameriški film -pustolovski
26.06.	in 27.06. PATRIOTSKE IGRE - ameriški film - kriminalka
URARSTVO, tel. 841-084 NOVO!
IGRAČKE ZA MALČKE DISNEY PROGRAM!
5000001034,12
COBISS s
Prodam motor CTX, registriran do septembra in dve lovski puški. Jože ZAGRADIŠNIK,
Novo naselje 10, Gornji Grad.
*
Prodam moško, dirkalno kolo na 10 prestav po polovični ceni novega. Tel.: 831-658.
Prodajamo neškropljeni rdeč in črn ribez. Tel.: 831-658.
Tapiciranje kuhinjskih kotov. Tel.:831-636.
Prodam automatik A 35 I, star 1 leto. Tel.: 842-108, popoldan.
Prodam synthesizer Yamaha PSR 4500, primeren tudi za začetnike. Tel.: 831-581.
Prodam gorsko kolo in
sintiseizer. Tel.: 851-910.
*
Kupim gorsko kolo. Tel.:
832-507 (po 16. uri).
*
Snemam poroke in ostale slavnostne priložnosti. Tel.: 831-242.
Dvema dijakinjama medicinske šole oddam garsoniero. Telefon zvečer:	(062)	101-454
TOVORNIK ali (062) 24-194.
Prodam Z-101, I. 84, ohranjena, garažirana, radio, cena 2.200 DEM. Tel.:063-842-109.
Prodam satelitsko anteno vrhunske kakovosti z montažo. Tel.:842-119.
*
V Mozirju na Podvrhu prodam do prve plošče pozidan objekt. Tel.: 831- 954, zvečer tel.: 844-353.
*
Bogata izbira poročnih oblek. LIPA trafika in galanterija, Rečica 70.
Telefon, brezžični domet 12 kilometrov prodam. Tel.:
841-378 Marijan.
*
Prodam JUGO 45, letnik 87 (ugodno). Tel.: (063) 842-157.
Prodam Tomos 14 M, I. 1986, neregistriran, ohranjen. Cena po
dogovoru. Tel.: 832-190.
*
Vodenje poslovnih knjig za obrtnike in d.o.o.. Tel.: 844-341.
Poceni prodam kolo Kekec. Tel.: 885-705.
Ugodno	prodam
BTV-MARATHON,	Gorenje.
Cena po dogovoru. Tel: 831-641.
*
Prodam kozo in 5 kozličkov. Cena 100 DEM za komad. Tel.: 841-302.
*
Kvalitetno, hitro in poceni opravljam vsa malerska dela. Tel.:831-540.
*
Prodam "MOPED" APN-6, malo vožen, kot nov. Cena po dogovoru. Fani KEKEC, Novo
naselje 1, GORNJI GRAD.
*
Pletilni stroj Singer Memomatik z dodatki zelo ugodno prodam. Tel.:841-427.
KANTEG d.o.o.
Podjetje za zastopanje in storitve, Pahovnik August 53, Luče Izvajamo garancijsko kritje objektov z italijansko kritino Tegola Canadese. Po ugodnih cenah dobavimo ves potreben material.
Tel.; 844-240 Se priporočamo'
Popravljam šivalne stroje, servisiram gasilske aparate in plinske naprave. Zagožen, Ljubija 121, tel. 831-109
Prodaja in dostava premoga različnih vrst tudi na čeke. Tel.:
831 -567, dostavimo - plačate.
OGLAS V SAVINJSKIH NOVICAH - POT DO USPEHA!
OSREDNJA KNJ. CELJE