UDK 05:624 UDC G R A D B EN I VESTN IK LJU B LJA N A , NOVEMBER 1974 LETNIK 23, ŠT. 11, STR. 269-316 w m h ZAVOD ZA RAZISKAVO MATERIALA IN KONSTRUKCIJ LJUBLJANA: Preiskava modela poslovno-stanovanjske stolpnice na Reki glede na potresne obremenitve. ZRMK je skupaj s švicarsko firmo Amsler razvil napravo, s ka­ tero lahko programira potresno obtežbo ali premike tal, tako na modelih, kot neposredno na konstrukcijskih elementih. EXPORT IMPORT V E L E T R G O V S K O P O D J E T J E Z A S T O P S T V O T U J I H F I R M * ali pri stekleno- kovinskih prečkah ustrezno njihovim širinam nosilno železo z gradbene strani preobleka in podpornik z gradbene strani in snemljiva Detajl obešanja stekel zgoraj Na tem mestu bi vas radi seznanili s sodobnimi smermi v projektiranju reprezentančnih poslovnih, prodajnih in razstavnih objektov. Da bi sledili tem težnjam, je f. Tem- perit v sodelovanju z zahodnonemško f. Schott-Mainz raz­ vila fasadne elemente z minimalnim odstopanjem v barv­ nem odtenku zasteklitve in fiksnega (neprozornega) para- peta. Slednje je mogoče doseči z uporabo stekla CALO­ REX (proizvod Schotta) tako pri izdelavi termoizolacijskega stekla s steklom min. 6 mm na zunanji, fasadni strani, kjer calorex deluje tudi kot re­ fleksijsko steklo in tako daje določen ton delu fasade, kot pri izdelavi parapetnega sendviča (Temperit), ki sestoji iz — calorex (6— 10 mm deb., kaljen, v isti barvi, kot je steklo calorex v termoizolacijskem steklu), emajliran, — foamglass-penasto steklo, — mavčna plošča s kartonom, — kovinska folija, ki je obenem finalni element sendviča. Tako izvedena fasada deluje povsem enotno glede na barvni učinek, da pa se ne bi pojavljala uniformiranost, je mogoče calorex proizvajati vsaj v dveh tonih. Poleg uporabe za tako projektirano fasado je mogoče stekla calorex uporabljati še kot kaljene stene in sekuritna vrata, tako, da je tudi pri zasteklitvah prizemnih etaž po­ slovnih objektov mogoče doseči enotnost barvnega učinka stekla — v takih zasteklitvah namreč običajno kombinira­ mo kaljena steklena vrata oziroma stene z normalno za­ steklitvijo, nekaljeno steklo do 10 mm deb. Potrebno je poudariti optične kvalitete stekla calorex, ki se proizvaja le iz float stekla, kar predstavlja zadnjo be­ sedo tehnike v proizvodnji ravnih stekel. Še za projektante, ki bi jim bilo zanimivo vedeti tehnične podatke — toplotne karakteristike: k 2,7 kcal/m2 h °C, pri medprostoru 12 mm med stekli pri termoizolacijskem steklu s steklom calorex zunaj, k 0,97 kcal/m2 h °C, za parapetni sendvič po gornjem opisu sestava oziroma konstrukcije. E H f l D B E W I V E S T WI H GLASILO ZVEZE GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE ŠT. 11 — LETNIK 23 — 1974 VSEBINA-CDNTENTS Članki, študije, razprave MITJA RISMAL: Articles, studies, proceedings Ekologija ta gradlb e n i š t v o ....................................................................................270 E co lo g y and b u ild in g in dustry O bčn i zbor ZGITS 1974 v Mariboru: O t v o r i t e v ..........................................................................................' ..............................276 V L A D IM IR Č A D E Ž : P o ro č ilo v . d. p red sed n ik a Z G I T S ...................................................................... 280 SE R G E J B U B N O V : P o r o č ilo g lavn ega u red n ik a G radben ega v e s t n i k a ..........................................286 JO Ž E V U C A J N K : P o ro č ilo n ad zorn ega o d b o r a .........................................................................................290 IZ R A Z P R A V E .....................................................................................................................292 P R A V IL A Z V E Z E G R A D B E N IH IN Ž E N IR JE V IN T E H N IK O V S L O V E N I J E ...........................................................................................................................295 Iz naših kolektivov BOGDAN MELIHAR: From our enterprises Novice kolektivov; G IP In g ra d C e l j e ............................................................................................................... 299 S G P P r o je k t K r a n j ..........................................................................................................299 C em entarna T r b o v l j e ......................................................................................................... 300 G P T eh n ika L j u b l j a n a ....................................................................................................300 S p lošn a vod n a sk u p n ost D ra v a -M u ra M a r i b o r ....................................................302 S G P P r im o r je A j d o v š č i n a .............................................................................................. 302 In memoriam D ipl. ing. G orazd Berce ............................................................................................... 303 Nove knjige New books V . J .: J o v o B eslač, Z im sk o b eton ira n je 303 Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana Reports of Institute for material and structures research in Ljubljana DANILO BELŠAK: P otresi, p osled ica m in ira n j ( K o n e c ) ................................................................... 305 R u šen je z m in ira n je m m ostu čez S a v in jo v L a tk o v i vasi p r i Š em petru 306 O dgovorni urednik: Sergej Bubnov, dipl. inž. Tehnični urednik : p rof. B ogo Fatur Uredniški od bor : Janko Bleiweis, dipl. inž., Vladim ir Čadež, dipl. inž., M arjan Gaspari, dipl. inž., dr. Miloš M arinček, Maks Megušar, dipl. inž., Anton Podgoršek, Saša Škulj, dipl. inž., V iktor Turnšek, dipl. inž. Revijo izdaja Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov S lovenije, L jubljana, Erjavčeva 15, telefon 23 158. Tek. račun pri Narodni banki 50101-678-47602. T iska tiskarna Tone Tom šič v L jubljani. R evija izhaja m esečno. Letna naročnina sku­ paj s članarino znaša 50 din, za študente 20 din, za podjetja , zavode in ustanove 300 din Ekologija in gradbeništvo* U D K 721.011.22:624 Namen tega kratkega referata je opozoriti predvsem na povezanost gradbeništva z ekologijo, katere zakonitosti mora upoštevati pri svojem sno­ vanju vse širši krog ostalih dejavnosti. V kratkem referatu je težko podati celovito sliko o vlogi gradbeništva pri reševanju sodobnih ekoloških problemov. Mimo nekaj uvodnih misli želim opozoriti predvsem na enega izmed konkret­ nih gradbeniško ekoloških problemov, ki ga bo po­ trebno rešiti v krajši perspektivi. Gradbeništvo s svojo dejavnostjo in objekti vseh vrst od mest do industrijskih, prometnih, vod­ nogospodarskih in komunalnih naprav globoko po­ sega v človekovo okolje. * R efera t na o b čn e m zb oru Z G IT S lov en ije v M a ­ riboru , dne 18. ok tob ra 1974. — O p. ur. MAG. M ITJA RISM AL, DIPL. INZ. V vsaki od navedenih dejavnosti se srečuje gradbeništvo z ekologijo na specifičen način (sli­ ka 1). — Pri izgradnji stanovanj in industrijskih ob­ jektov se odraža ekološka problematika mimo funkcionalnosti predvsem v kvaliteti gradbenih materialov, toplotni in zvočni izolaciji in podobno. — Prometna mreža bistveno posega v človeko- kovo okolje tako v estetsko-krajinskem pogledu, kot v pogledu kakovostnih sprememb naravnega okolja. Zmanjševanje površin primarne biološke proizvodnje in njihova degradacija, nevarnost onesnaževanja vodnih zalog z naftnimi derivati itd. zahtevata od gradbenika vedno več poglobljenega ekološkega znanja, če hočemo uspevati v razum­ nih, usklajenih, perspektivno dognanih rešitvah. 1 — Komunalna dejavnost z dispozicijo in treti­ ranjem trdnih odpadkov ter odplak mest, naselij, industrije ter preskrba z vodo zahtevata vedno kompleksnejšo obravnavo. Teh problemov ni mo­ goče več reševati z ožjih komunalnih, vodogradbe- nih in gradbeno tehničnih vidikov. Upoštevati in izkoriščati je potrebno fundamentalno znanje in tehnološke dosežke sodobne ekološke vede. — Podobno velja za vse veje vodnega gospo­ darstva od melioriranja zemljišč, hidroenergetike, do najmodernejših oblik eksploatacije atomske energije, kjer je voda bistveni element proizvodnje. Sodobna ekologija se ne ukvarja samo z raz­ iskovanjem temeljnih zakonitosti naravnih proce­ sov in s tehnologijo odstranjevanja vseh vrst od­ padkov in drugih škodljivih posledic človekove dejavnosti. Razen anvedenega razvija sodobna ekologija metode optimalizacije ekoloških rešitev v sklopu kompleksne eksploatacije in organizacije prostora. Razvoj industrializacije in urbanizacije je v Sloveniji in širšem jugoslovanskem prostoru dose­ gel in presegel tisto stopnjo, ko neupoštevanje eko­ loških zakonitosti pri oblikovanju prostora in pla­ niranju družbenoekonomskega razvoja ni več do­ pustno. Ne gre samo za kratkoročno in dolgoročno preprečevanje procesov rušenja biološkega ravno­ vesja in s tem povezanim vprašanjem človekovega obstoja. Nekontrolirana polucija okolja in elementarnih nosilcev življenja: zraka, vode in zemlje, vse bolj zavira možnosti nadaljnjega razvoja prizadetih področij in dobiva s tem tudi gospodarsko obeležje. Razpoložljive količine kvalitetne pitne in teh­ nološke vode npr. postajajo ponekod eden izmed najpomembnejših omejitvenih faktorjev za nadalj­ nji razvoj gospodarstva in urbanizacije. Stroškov za čiščenje odpadnih voda, dimnih plinov in po­ dobno ni mogoče več ocenjevati le kot breme, tem­ več predvsem kot pogoj, ki omogoča nadaljnji raz­ voj gospodarstva, intenzivnejšo in s tem rentabil- nejšo eksploatacijo prostora. Ekološka veda z znanjem in izkušnjami, ki jih premore, odpira nove možnosti razvoja na vseh območjih človekove dejavnosti. Gradbeništvo s komunalnim in vodnim gospo­ darstvom globoko posega v opisano ekološko prob­ lematiko. Od tega, v kakšni meri se bosta strokov­ no, organizacijsko in ekonomsko razvijali obe navedeni panogi pri nas, je v marsičem odvisno, koliko bomo uspeli v racionalni ekspolataciji in za­ ščiti prostora pred destrukcijo naravnega okolja. Današnje razmere in sposobnost navedenih pa­ nog verjetno tako iz subjektivnih kot objektivnih razlogov niso v celoti dorasle nalogam, ki so jim zaupane na tem področju. Znani primeri močnega, nedopustnega onesnaževanja nekaterih naših vodo­ tokov, polucija zraka v urbaniziranih in industrij­ skih področjih, pomanjkanje potrebnih 'količin teh­ nološke in pitne vode so večinoma posledica neupo­ števanja ali celo nezadostnega poznavanja zakoni­ tosti in tehnike ekološkega programiranja in ne toliko posledica naglega ekonomskega razvoja. Nadaljnji proces koncentracije urbanizacije, ki smo mu bili priča v zadnjih 20 letih na nekaterih ožjih območjih Slovenije, ne bi imel v perspektivi samo negativnih družbeno ekonomskih posledic, temveč verjetno še bolj boleče ekološke posledice. Usvojeni princip policentričnega razvoja Slovenije se zato sklada tudi s sodobnimi ekološkimi vidiki urejanja prostora, ker je dognano, da velike aglo­ meracije najbolj uničujejo človekovo okolje. Kot sem uvodoma omenil, želim v okviru tega predavanja opozoriti na enega izmed konkretnih problemov gradbene oziroma komunalne in hidro- tehnične dejavnosti pri nas, ki je tesno povezan z ekološkimi vprašanji in s problemom racionalne eksploatacije prostora. Večina večjih mest v Sloveniji (npr. Ljubljana, Maribor, Celje itd.) za krajšo, še bolj pa daljšo per­ spektivo nima izdelanega definitivnega koncepta, od kod in kako se bodo oskrbovala s pitno in teh­ nološko vodo. Dolgoročnejši razvoj Slovenije v 50 letih in ponekod prej postavlja potrebo po izravna­ vi razpoložljivih vodnih količin. To je mogoče do­ seči z izvedbo velikih umetnih akumulacijskih jezer (npr. radovljiška akumulacija, Planinsko polje itd.). Takšne akumulacije bodo imele večnamensko uporabo. Pri iskanju rešitev za pitno in tehnološko vodo v Sloveniji pa ne smemo prezreti možnosti, ki jih nudijo velike prodne mase v dolinah rek Drave, Save in Mure. Količine proda v navedenih dolinah predstavljajo še ne dovolj ocenjeno vodno in eko­ loško bogastvo. Vodno bogastvo zato, ker je mogoče v pornih volumenih proda akumulirati velike vod­ ne količine. Ekološko bogastvo pa zato, ker ima prod zaradi poznanih filtracijskih lastnosti izredno naravno čistilno sposobnost. Gradbeništvo pozna ta področja bolj kot vir dobrega gradbenega materiala in cenenih možnosti za širjenje zazidav (slika 2). Izkoriščanje talne vode iz navedenih prodnih ležišč za oskrbo s pitno vodo se danes opravlja ve­ činoma ekstenzivno, tako v pogledu tehničnih me­ tod eksploatacije vode, kot v pogledu zaščite vod­ nih zalog. Še bolj zaostajamo v pogledu ocenitve realnih možnosti, ki jih omenjeni bogati sloji proda nudijo za zagotovitev potrebnih zalog pitne vode v perspektivi. Če izkoristimo že omenjeni porni volumen prodnih nanosov in ga zapolnimo z vodo, lahko na področju Slovenije ustvarimo zelo pomembne re­ zervoarje prvovrstne pitne in tehnološke vode, ne da bi s tem načeli urbanistične, estetske in ekolo- loške probleme, ki jih odpira izvedba velikih umet­ nih akumulacij vode. Pri povprečni efektivni poroznosti prodnih slo­ jev 25 °/o pridobimo z umetnim dvigom talne vode za 1 m na površini prodnega sloja 1 km2 250.000 kubičnih metrov akumulirane vode. Na primer Ma­ ribor porabi danes ca. 1 m3/sek, ali na leto 3,2 X X 10° m3 pitne in tehnološke vode. Za akumulira- Slika 2 nje te vodne količine so potrebne pri različnih vi­ šinah H umetno dvignjene gladine talne vode na­ slednje površine F vodonosnega sloja: H ’ (m) F (km 2) V (m 3) X 10° 1 12.60 3,2 3 4,20 3,2 6 2,10 3,2 10 1,30 3,2 Če z ustreznimi tehničnimi posegi zvišamo gla­ dino talne vode Dravskega polja na razpoložljivi površini ca. 120 km2 za 1 m, pridobimo 30 X 106 m3 akumulirane podzemne pitne vode. S povprečnim zvišanjem gladine talne vode za 2,50 m, kar je teh­ nično povsem izvedljivo, je mogoče ustvariti aku­ mulacije 75 X10° m3 pitne vode. V primerjavi s površinskimi akumulacijami sta v principu možni dve vrsti izvedbe podzemnih aku­ mulacij v odvisnosti od lokalnih geomorfoloških in ostalih pogojev (slike 3, 4, 5). Opisane podzemne akumulacije imajo pred po­ vršinskimi akumulacijami pomembne prednosti: — Omogočajo večnamensko eksploatacijo po­ vršine. Običajno je možna eksploatacija površine v kmetijske namene. Možno je celo pospeševanje kmetijske proizvodnje, če se talna voda dvigne v območje koreninskega sistema rastlin. Možna je tudi eksploatacija s talno vodo obogatenega pod­ ročja za lažje oblike zazidave in ostalih dejavnosti, ki niso nevarni onesnaževalci okolja. — Praktično ni izgub akumulirane vode zaradi evaporacije. — Voda je zaščitena pred onesnaženjem, ker je zaščitena s krovno plastjo proda in z bolj ali manj izdatno krovno ilovnato in humuzno plastjo. — Voda je večinoma prvovrstne kvalitete, ena kovredna naravni podtalnici in vodam naj čistejših planinskih oligotropnih jezer. Na področju Slovenije je možno realizirati več podobnih konceptov bogatenja talne vode in ustvar­ janja umetnih akumulacij talne vode (Ljubljansko — Sorško polje, Celjska kotlina, Dravsko polje, Po­ murje, slika 1). Koncept napajanja Dravskega polja z vodami pohorskih potokov pomeni intenzifikacijo že obsto­ ječih naravnih procesov ponikanja pohorskih poto­ kov v produ Dravskega polja s kombinacijo umet­ nih ponikovalnih bazenov nadzemnih akumulacij in regulacijo obstoječih voda. Predvideva se tudi umetno bogatenje talne vo­ de Dravskega polja z vodo Drave iz dovodnega ka­ nala HC SD-1 (slika 6). Izvedba infiltracijskih objektov za bogatenje je zelo različna. Odvisna je od kvalitete surove vode, PREČNI PROFIL Slika 4 4 V O D N A A K U M U L A C I J A . ot ............................^ ............ I ASCII «A PUST ‘MUSA \mam usmra m o« c« ' * ' * ' ¥ * f » K « M U U £ i I I VOH. Slika 3 Slika 6 od ekonomskih, geohidroloških, morfoloških in ostalih pogojev. Nekaj primerov izvedbe infiltracij- skih bazenov je razvidnih iz priloženih slik (slike 7, 8, 9, 10). Z opisanim sistemom bo mogoče povečati raz­ položljive kapacitete talne vode Dravskega polja od sedanjih 2—3 mVsek na ca. 20 mVsek. Z reali­ zacijo takšnega koncepta gospodarjenja z zalogami pitne in tehnološke vode se na področju severo­ vzhodne Slovenije odpirajo dosedaj še povsem ne­ raziskane možnosti urbanizacije in razvoja. Zato bi bilo zelo koristno in potrebno, da se že danes ukrene vse potrebno, da zagotovimo takšno obliko prostorske eksploatacije površin Dravskega polja, ki ne bo izključevala realizacije opisanih vodnogospodarskih in ekoloških možnosti. Slika 7 9 Slika 10 Izdan je bil sicer odlok republiškega izvršne­ ga sveta o zaščiti podtalnice Dravskega polja. Ven­ dar brez ustrezne organizacije in zagotovljenih fi­ nančnih sredstev ni mogoče realizirati obsežnih or­ ganizacijskih in zaščitnih ukrepov. Zato smo danes na Dravskem polju še vedno priča ekstenzivni eks­ ploataciji proda z množico raztresenih gramoznic, kar ne ogroža samo zalog talne vode in možnosti izvedbe opisanih konceptov, temveč hkrati brez po­ trebe uničuje kmetijske površine in spreminja na­ ravno okolje. Brez strokovno dognanega koncepta eksploata­ cije talne vode na tem območju v krajši in daljši perspektivi ne bo mogoče uspešno zaščititi tistih področij, ki so za preskrbo z vodo najbolj pomemb­ na. Zato so obstoječi predpisi o zaščiti talne vode, ki večinoma ne izhajajo iz strokovno in ekonomsko dognanih konceptov eksploatacije talne vode, eks­ tenzivni. Takšni predpisi pogosto omejujejo preši­ roka področja v njegovem razvoju, premalo pa omejujejo dejavnost tam, kjer so perspektivne po­ trebe po zaščiti podtalnice naj večje. Opisana problematika zahteva tako v hidro- tehničnem pogledu, kot v pogledu širše ekološke valorizacije sprememb vodnega režima Dravskega polja kompleksno obravnavo. S stališča dognane eksploatacije prostora pa zahteva poglobljen študij urbanističnih in ekonom­ skih tokov in perspektiv na tem področju. Že po­ gled na karto Dravskega polja (slika 6) kaže sovis- nost posameznih dejavnosti na ožjem in širšem področju Dravskega polja, kjer se križajo interesi čuvanja in plemenitenja obstoječih vodnih zalog z razvojem urbanizacije, kmetijstva, industrije, pro­ meta itd. V sliki 6 so razvidni že prvi izvedeni poskusi usklajevanja teh interesov. V okviru tega kratkega predavanja sem sku­ šal opozoriti na enega v množici konkretnih ekolo- loških in prostorsko načrtovalnih problemov, ki jih bo morala v Sloveniji v bližnji prihodnosti rešiti gradbena oziroma hidrotehnična stroka skupaj z ostalimi panogami prostorskega planiranja na pod­ ročju Dravskega polja in na območju ostalih večjih rezervatov talne vode v Sloveniji. UDK 721.011.22:624 GRADBENI VESTNIK. LJUBLJANA, 1974 (23) ST. 11, STR. 270—275 M itja R ism a l: E K O L O G IJ A IN G R A D B E N IŠ T V O A v to r je v sv o jem re fe ra tu n a o b čn e m zboru Z G IT S v M a rib oru dne 18. ok to b ra 1974 p ou d a ril in p od rob n o prik aza l p ov ezan ost g rad ben ištv a z e k o lo ­ g ijo , z zaščito n aravnega o k o lja . P ra v g ra d ben ištv o m ed vsem i č lov ešk im i d e ja v n ostm i n a jg lo b l je p osega v č lo ­ v ek ov o ok o lje , ze lo p og osto v n e g a tiv n e m sm islu . A v ­ tor v re fe ra tu p o d ro b n e je ob ra v n a v a zlasti p rob lem a ti­ k o p resk rb e m est s p itn o in in d u str ijsk o vod o , še p o ­ sebej na D ravsk em p o lju . UDC 721.011.22:624 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1974 (23) NR. 11, PP. 270—275 M itja R ism a l: E C O L O G Y A N D B U IL D IN G IN D U S T R Y In h is rep ort at gen era l m eetin g A C E at M a rib or o n 18th O ctob er 1974 th e a u th or stressed and g a v e in d eta il the con n ection b e tw e e n b u ild in g in du stry and e co lo g y , th e p ro tect ion o f n atu ra l en v iron m en t. A m on g a ll h u m an activ ities th ere is ju s t th e b u ild in g in d u ­ stry w h ich en croa ch es v e ry m u ch u p on the h um an e n ­ v iron m en t, o fte n in n e g a tiv e sense. T h e author treats in d eta il e sp ecia lly th e p r o b le m o f p ro v id in g th e d r in k ­ in g an d in d u stria l w a te r fo r tow n s, e sp ecia lly o n D ra ­ va fie ld . OBČNI ZBOR Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, v Mariboru, dne 17. in 18. oktobra 1974 Občni zbor je začel v. d. predsednika dipl. ing. Vladimir Čadež z naslednjimi besedami: Otvarjam občni zbor Zveze gradbenih inženir­ jev in tehnikov Slovenije ter prisrčno pozdravljam vse navzoče delegate in goste, ki so se tako polno­ številno udeležili občnega zbora. Posebno me veseli, da lahko v naši sredi pozdravim tov. Dušana Šini­ goja, člana IO SZDL Slovenije, tov. Janeza Strniša, sekretarja občinskega komiteja ZK, tov. Franca Štoka, predstavnika republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev, tov. Dragana Raiča, predstav­ nika republiškega sekretariata za gospodarstvo, in tov. dipl. ing. Vasjo Simiča, predstavnika našega bratskega društva iz Hrvatske. Opravičil se je, ker je moral odpotovati v Ame­ riko, akademik prof. dr. Lujo Šuklje. Prejeli pa smo tudi naslednje brzojavke: »Usled kasno prispelog poziva nismo u moguć­ nosti, da uzmemo učešće u radu vaše skupščitne. Že­ limo vam puno uspeha sa nadom za još bolju me- djurepubličku saradnju. Predsednik saveza gradje- vinskih inženjera i tehničara Srbije ing. Ljubomir Filipovič.« »V obdobju, ko v smislu določil nove ustave pristopamo k reorganizacijam, od katerih pričaku­ jemo tudi v gradbeništvu uspešnejši razvoj, je so­ delovanje vseh, ki delajo na tem področju, še po­ sebno nujno. Zato nama je še posebno žal, da nama obveznosti na fakulteti onemogočajo prisotnost na občnem zboru. S sodelovanjem bi morda lahko pri­ spevala pri razpravi o kadrih, saj je od števila in profila strokovnjakov v veliki meri odvisen napre­ dek tudi v gradbeništvu. V upanju, da bodo stiki med ZGIT in našo fakulteto postali še boljši in tes­ nejši, želiva v imenu FAGG zboru čim uspešnejše delo. Dekan FAGG dr. J. Bleiweis, predstojnik od­ delka za gradbeništvo dr. B. Žnideršič.« »Povodom općeg zbora saveza gradjevinskih inženjera i tehničara Slovenije, radnom predsedni- štvu i svim učesnicima opućujem drugarske po­ zdrave i želim mnogo novih uspeha u radu na daljem jačanju uloge našeg saveza u socialističkoj zajednici u ime izvršnog odbora Saveza gradjevin­ skih inženjera i tehničara Jugoslavije. Predsednik Anton Djerki, diplomirani inženjer.« Da bi delo nemoteno potekalo, je ing. Vladimir Čadež predlagal delovno predsedstvo, in sicer: 1. Branko Rosina, 2. Ivana Katern, 3. Franc Čačovič, 4. Miha Papič, 5. Vladimir Čadež. Predlog je bil soglasno sprejet in delovno pred­ sedstvo je zasedlo svoje mesto. Tov. Branko Rosina se je v imenu delovnega predsedstva zahvalil za izkazano zaupanje in za občni zbor predlagal naslednji Sl. 1. Predsednik IS skupščine ob ­ čine M aribor V inko B orec, dipl. ing., pozdravlja udeležence občne­ ga zbora S l. 2. Delegati in gostje v dvorani D N E V N I R E D : 1. Izvolitev organov občnega zbora 2. Referat: »Ekologija in gradbeništvo«, mag. Mitja Rismal, dipl. ing. 3. Poročilo predsednika, dipl. ing. Vladimir Čadež 4. Referat: »Pomen in vloga Gradbenega vest- iika«, dipl ing. Sergej Bubnov 5. Poročilo nadzornega odbora 6. Razprava o poročilih 7. Sklepanje o razrešnici dosedanjemu izvršne­ mu in nadzornemu odboru 8. Izvolitev novega izvršnega in nadzornega odbora 9. Razno. Predlagani dnevni red je bil sprejet. Tov. Ciril Stanič je za organe občnega zbora predlagal: v verifikacijsko komisijo: 1. Vladimirja Rota, 2. Cirila Staniča, 3. Janeza Rojca; v kandidacijsko komisijo*: 1. Franca Martinca, 2. Jasa Žnidaršiča, 3. Jožeta Vučajnka; v komisijo za sklepe: 1. Franca Hajdinjaka, 2. Jožeta Vučajnka, 3. Miloša Poliča; za overovatelja zapisnika: 1. Ivota Jeclja, 2. Edvarda Malija. Za zapisnikarja je predlagal Zinko Jakopič. Vsi predlogi so bili sprejeti soglasno. Občni zbor so pozdravili: tov. Janez Strniša, sekretar občinskega komi­ teja ZK Maribor: Organizacije in društva so sestavni del Sociali­ stične zveze. Torej tudi vaše društvo. Takšen položaj društev temelji na ugotovitvi, da delovni ljudje ne izražajo in uveljavljajo svo­ jih interesov samo kot posamezniki, ker imajo tako manjše možnosti za spoznavanje družbene proble­ matike in s tem tudi za vplivanje in odločanje. Socialistična zveza je tisti okvir oziroma je ti­ sta organizacija povezovanja, združevanja in obli­ kovanja enotnih političnih pogledov za najširše dogovarjanje, kjer lahko organizacije in društva usklajujejo svoje interese in si zagotavljajo čim večji vpliv na celotno družbeno življenje. Nadaljnji razvoj samoupravne socialistične družbe bo brez dvoma pospeševal in s tem krepil vpliv delovnih ljudi, angažiranih v organizacijah in društvih na oblikovanje, sprejemanje in uresniče­ vanje različnih družbenih nalog. S takšnim položajem organizacij in društev že­ limo, da bi le-ta vplivala prek celotnega mehaniz­ ma samoupravljanja na spreminjanje družbenih razmer človekovega obstoja. Društva in organiza­ cije morajo s svojim delovanjem omogočiti posa­ meznikom ali skupinam, da v okviru splošnega družbenega položaja vidijo pred seboj družbeni po­ men in cilj svojega delovanja. Naša družba gradi svojevrsten in originalen sistem samoupravnega socializma in ni zgledov v svetu, ki bi nam olajšali delo. Prav zategadelj v naši družbi obstoji potreba po originalnem krea­ tivnem delu vseh, obstoji potreba po mobilizaciji znanja v najširšem smeslu. Organizacije in društva s svojimi aktivisti prav gotovo predstavljajo pomembne potenciale znanja in sposobnosti — razčleniti mnoga odprta vpraša­ nja našega materialnega in duhovnega razvoja in oblikovati tudi ustrezne rešitve. Na Slovenskem deluje 12.000 organizacij in društev, v katere je vključeno 1,300.000 delovnih ljudi oziroma kolekitivnih članov. V 198 republi­ ških vodstvih organizacij in društev deluje 2239 aktivistov. Na tehniškem področju od 198 organizacij de­ luje 42 s 175.000 člani — to je pomemben poteni- cial. Za vsa društva mora veljati, da lahko uspešno delujejo, če so izpolnila vsaj naslednje pogoje: a) če jasno opredele — izhajajoč iz samouprav­ nega socializma —- družbene cilje, ki jih žele ures­ ničiti, b) če opredele načine in metode za uresničitev ciljev, c) če znajo smotrno postaviti hierarhijo potreb, to je, če opredele temeljne družbene potrebe. Društva in organizacije bodo svoje naloge uspešno opravila, če bodo temeljile na demokratič­ nih notranjih odnosih in če bodo omogočale neneh­ no in vsestransko aktivnost ter neposreden vpliv celotnega članstva. Kako se naj društva v naši družbi uveljavljajo? Pomembno mesto jim pripada v procesu: — sprejemanja skupščinskih aktov, — pri odločitvah v samoupravni interesni skupnosti, — v volilnem procesu. Izoblikovano je načelo o zastopstvu društev in organizacij prek delegatov v vodstvih Socialistične zveze, v občinskih konferencah. S tem se krepi možnost pri političnem odločanju. Z organiziranjem posebnih problemskih konfe­ renc je možno zagotoviti, da bi bile pobude orga­ nizacij in društev dejansko prisotne pri dogovoru o skupnih akcijah, kar pa pomeni tudi jasno opre­ deljevanje obveznosti nosilcev dogovora oziroma skupne družbene akcije organiziranih socialističnih sil. Samoupravljanje kot temeljni družbeni proces bi lahko veliko pridobilo, če bi društva in družbene organizacije vključevali že v obdobju vnaprejšnjih razprav o nameravanih sprejetih odločitvah v skup­ ščinah in interesne samoupravne skupnosti, torej še v fazi vnaprejšnjega oblikovanja odločitev. V skladu s svojo družbeno vlogo društva ne morejo živeti osamljeno in se zatekati v neke vrste »družbeni larpulartizem«, temveč morejo uspešno delovati le v tesni povezanosti z eksistenčnimi prob­ lemi ustrezne družbenopolitične skupnosti (delavska stanovanja). Pri tem je jasno spoznanje, da nobena družbe­ na samodejnost ne more zamenjati dejavnikov za­ vestnega usmerjanja družbenega razvoja — brez zavestnega vključevanja v Socialistično zvezo. Tov. Dušan Šinigoj, član IO SZDL Slovenije: Dovolite mi, da v 'imenu republiške konference SZDL Slovenije pozdravim vaš zbor in zaželim vaši zvezi kot tudi društvom veliko uspehov pri nadalj­ njem delu. Moram vam sporočiti, da spremljam vaše delo, čeprav nisem vedno prisoten, prek vaše dejavnosti, prek vašega vestnika, kako se vaša de­ javnost razvija in kako delate v zvezi. Iz poročila, ki ste ga predložili, je videti, da se vaši člani ne združujejo v društva, da bi bili neka cehovska organizacija, temveč zato, da ste vedno prisotni in v središču tistih vprašanj, ki so najbolj žgoča za družbo, posebno pa za gradbeništvo in druge veje, na katerih področju delate. Mislim, da je pred nami še vrsta nalog, pred vami še posebej. Nahajamo se v zapletenem gospodarskem položaju, ob istočasnem uvajanju nove ustave in pred mno­ gimi nalogami s področja gospodarstva. Predvče­ rajšnja seja skupščine je pokazala, v kateri smeri mora iti v prihodnje naše usmerjeno prizadevanje. Podčrtal bi eno smer, ki se tiče vseh, posebno vas, da vzpostavimo kot prioritetno nalogo, da vso našo tehnologijo posodobimo, da na ta način tudi več ustvarjamo. Naše delo je bik» v to usmerjeno in so rezultati v naših organizacijah taki, da so spodbudni, da kažejo, da ste na tem področju delali in da je pričakovanje vseh slovenskih ljudi, da bomo posodobili naše gradbeništvo, upravičeno. Poudaril bi še en vidik, to je sodelovanje na področju raziskovanja. Ustanovili smo novo raz­ iskovalno skupnost Slovenije in vaša društva ter vaša zveza bodo morali biti prisotni s svojim sta­ tusom, ne v izmenjavi dela, vendar s svojo» prisot­ nostjo in znanjem do kreativnosti, sodelovanja in razčiščevanja na področju raziskav in iskanju usmeritev, ki so najbolj potrebne slovenskemu na­ rodu. Mislim, da je prav sedaj čas in trenutek, da se vključite v razpravo o konstituiranju te skup­ nosti in pripomorete, da bi bila ta skupnost najbo­ lje organizirana. V razpravi imamo tudi zakon o društvih in je prav, da tudi tam sodelujete in da najdete tako mesto, da boste izvedli tiste naloge in vlogo, kot se postavlja pred nami. Zadali smo si tudi nalogo zgraditi 26.000 stanovanj in tudi v zvezi s tem me­ nim, da je polno zapletenih urbanističnih vprašanj, ki postajajo danes ovira, da bi ne mogli zgraditi teh 26.000 stanovanj. Tu se vi pojavljate kot krea- torji in razreševalci teh vprašanj, da bi to akcijo v tem času realizirali. Še enkrat bi želel temu zboru in tudi društvom najboljših uspehov. Hvala lepa. Tov. Viljem Barovič, predstavnik Zveze inže­ nirjev in tehnikov Slovenije: Jaz bi samo želel opravičiti ing. Prohinarja, ki je odsoten in vas obenem pozdravljam, pri bodočem delu pa želim zvezi in tudi društvom mnogo uspeha. Sl. 3. D elovno predsedstvo občn e­ ga zbora Tov. dipl. ing. Vasja Simič, predstavnik Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Hrvatske: Tovarišice in tovariši, dragi kolegi! Velika čast mi je, da lahko pozdravim ta zbor v imenu Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Hrvatske in vam zaželim veliko uspehov. V prvih trenutkih sem se počutil, kot da sem prišel na naš domači zbor v re­ publiki Hrvatski. Vsi težimo za istimi cilji in vsi želimo isto v tem našem društvu. Zaradi tega ne mislim nekaj predlagati o našem delu, ker to je vse v naših srcih. Imeli smo z vami dobre stike, mislim obe naši zvezi, posebno na polju regulative. Mi vsi delamo s polno entuziazma, to- je delo, kjer se ne vidijo taki rezultati, ali z našim delom vidimo, da smo veliko napravili. Pred štirimi leti se je rodila ideja, da se bo tehniška zakonodaja poenostavila in da bo izšel zakon, in sedaj vidimo, da se ta naša ideja osvaja, zakon se poraja s takimi predpostav­ kami, kot smo jih mi želeli. Ko človek vidi, da so uspehi tu, da se naše želje uresničujejo, nam daje to še večjo moralno oporo in še večje ambicije za nadaljnje delo. Hvala lepa. Tov. Franc Stok, predstavnik Republiškega sindikata gradbenih delavcev: Spoštovane tovarišice in tovariši! Dovolite mi, da vas v imenu republiškega odbora sindikata grad­ benih delavcev Slovenije tovariško pozdravim. Z zadovoljstvom smo sprejeli povabilo za udeležbo na vašem občnem zboru Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije. Pri svojem delu se namreč Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije povezuje tako z Gospodarsko zbornico SR Slovenije, Birojem gradbeništva SR Slovenije, kot z vsemi drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in si želimo resnejšega sodelovanja tudi z vašo organizacijo. Iz poročila predsednika o aktivnosti Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije za ob­ dobje štirih let nazaj je razvidno, da se vaša or­ ganizacija s svojimi strokovnimi izkušnjami in na­ črtovanji povezuje z gradbeniki neposredno v delovnih organizacijah, zato naš sindikat podpira vse take pobude in sodelovanja. Vsa vaša litera­ tura, strokovni seminarji in predavanja prav gotovo spodbudno vplivajo na razreševanje problemskih vprašanj, ki se z uvajanjem nove tehnologije pojav­ ljajo tudi v gradbeništvu. Spričo nove organiziranosti sindikatov skladno z novo ustavo-, si je -novo vodstvo Republiškega od­ bora sindikata gradbenih delavcev Slovenije zasta­ vilo nalogo za kar najtesnejše in tvorno sodelovanje z vsemi -institucijami naše panoge. V poročilu med ostalim omenjate pereči prob­ lem stanovanjske izgradnje, ki se trenutno populari­ zira z akcijo 26.000 stanovanj in se usmerjena grad­ nja načrtuje za 10 let naprej. Menimo, da lahko tudi vaša organizacija mnogo prispeva k realizaciji zastavljene naloge. Prav tukaj še vedno iščemo pota za usmerjeno gradnjo ob uvajanju standardnih elementov, ko hočemo prebiti led klasičnega načina izgradnje stanovanjskih objektov. Namreč le tako si obetamo pocenitev gradnje, čeprav hkrati vemo, da nismo gradbeniki edini, ki naj bi vplivali na zmer­ ne cene stanovanjske izgradnje. Iz vašega poročila je namreč razvidno, da v veliki meri prispevate k -strokovnemu razreševanju gradbene problematike in k uvajanju novitet v vseh oblikah gradenj tako pri nizkih, kot visokih grad­ njah. Kar 20 raznovrstnih pravilnikov, ki usmerja­ jo tehnologijo vse od projektiranja do operative, govori o veliki zadolžitvi vaše organizacije za uva­ janje novitet v gradbeništvu. Prav zato, ker je naš Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slo­ venije pričujoč na vseh področjih delovanja s po­ močjo svojih komisij, vas znova vabimo k tesnej­ šemu sodelovanju. Občnemu zboru želim mnogo uspeha in obilo delovnega poleta pri sprejemanju zaključkov ob novem programu dela. Hvala za poslušanje. P O R O Č I L O v. d. predsednika Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije dipl. ing. Vladimirja Čadeža: Zaradi hude bolezni ing. Ljuba Levstika, pred­ sednika naše Zveze, ki je pred enim letom zaprosil, da bi bil razrešen svoje funkcije, sem v skladu z našimi pravili kot -podpredsednik prevzel njegovo mesto v času njegove odsotnosti, zato tudi dajem poročilo o delu Zveze. Medtem se je žal njegovo zdravstveno stanje tako poslabšalo, da ni bilo več rešitve in je pred­ sednik ing. Levstik dne 25. septembra 1974 podlegel neozdravljivi bolezni. Tako ni dočakal današnjega občnega zbora, ko polagamo obračun dela Zveze v preteklem obdobju. Preden začnem s poročilom, je prav, da se spomnimo naših umrlih članov. Občutno so priza­ dele v obdobju od zadnjega občnega zbora naše gradbeništvo izgube ing. Iva Vodopivca, ing. Srečka Petrovčiča, ing. Cirila Pogačnika, ing. Miloša Krai­ gherja, prof. dr. Milana Fakina, ing. Ferda Jane­ žiča, ing. Georgija Assejeva, ing. Janeza Dolenca, ing. Janeza Umeka in ing. Ljuba Levstika. Pri tej priliki mi dovolite, da se spomnimo tudi zaslužnega, Sl. 4. V . d. predsednika ZG IT S Vladim ir Čadež, dipl. ing., bere predsedniško p oročilo pred kratkim umrlega ing. arch. Iva Medveda, ki je imel veliko skupnega z gradbeništvom. Predlagam, da počastimo spomin vseh imeno­ vanih in neimenovanih z enominutnim molkom. Ves čas našega delovanja po občnem zboru leta 1970 v Novi Gorici, ki sta ga usmerjala glavni in izvršni odbor na svojih sejah, smo si prizadevali, da zastopamo interese naših članov in da se vključu­ jemo v reševanje širše problematike, ki zadeva področje dela naše strokovne usposobljenosti. Zavedali smo se, da bo interes našega članstva do vključevanja v delo naše strokovne organizacije toliko večji, kolikor uspešnejša bo naša dejavnost in kolikor bolj bo naša družbena skupnost upošte­ vala naše predloge in naša stališča. V celoti se strinjamo z mnenjem skupine za družbene organizacije in društva Republiške konfe­ rence SZDL Slovenije, da je treba krepiti vloge organizacij in društev, ki v okviru SZDL usklaju­ jejo svoje interese in si zagotavljajo čimvečji vpliv na celotno družbeno življenje. Vlogo društev in tako tudi naše ZGITS določa tudi naša nova ustava, ki v 3. členu, 355. členu in 360. členu govori o dejavnostih društev, ki lahko dajejo tudi zahtevo za izdajo zakona oziroma se lahko povabijo k javni obravnavi zakonskih pred­ logov. Zato smo v preteklem obdobju posvetili izjem­ no pozornost področju zakonskih predpisov, ki ure­ jajo dejavnost gradbeništva tako v republiški kot v zvezni pristojnosti. Prav tako smo hoteli z organiziranjem posve­ tovanj o širši problematiki, ki zadeva naše področje dela, vplivati na odločitve, ki jih sprejemajo pri­ stojne družbenopolitične skupnosti. Poleg dejavnosti naših članov v ZGITS in v društvih, ki so delovala na -področju Slovenije, je treba omeniti prispevek naše Zveze in njenih čla­ nov pri delu organov ZGIT Jugoslavije. Tako so se naši predstavniki redno udeleževali sej izvršnega odbora in glavnega odbora, skupščine ZGITJ, ki je bila 1972 v Beogradu, in so s svojimi referati pri­ spevali k reševanju vprašanj, ki so skupna vsem gradbenim inženirjem in tehnikom v naši državi. V informacijo navajam, da predstavlja ca. 35 tisoč gradbenih inženirjev in tehnikov v Jugoslaviji močan strokovni potencial, ki v okviru strokovnih organizacij veliko prispeva k razvoju našega grad­ beništva in s tem tudi k razvoju naše družbe. Pri svojem delu smo se povezovali predvsem z delovnimi organizacijami gradbeništva, ki so ka­ zale razumevanje do sodelovanja z našo Zvezo tudi s tem, da so v raznih oblikah finančno omogočale delovanje naže Zveze. Brez pomoči delovnih orga­ nizacij gradbeništva, ZRMK, Biroja gradbeništva, Gospodarske zbornice, Republiškega odbora sindi- Sl. 5. Razstava dosežkov gradbe- ništva na p odročju M aribora kata gradbenih delavcev, republiških upravnih or­ ganov, Republiške skupnosti za ceste, Mestne skup­ ščine Ljubljana, FAGG, Zveze IT Slovenije in dru­ gih ne bi bilo mogoče izpeljati pomembnejših akcij, ki smo se jih lotili v preteklem obdobju, za kar jim gre posebna zahvala. Podpirali smo vsako pobudo povezovanja in so­ delovanja vseh institucij, ki delujejo na področju gradbeništva oziroma ki vplivajo nanj, in dajali svoj prispevek kot strokovna organizacija gradbe­ nih inženirjev in tehnikov. Zaradi posebnega pomena, ki ga ima za naše člane kvalitetna strokovna revija, smo tudi v ob­ ravnavani mandatni dobi posvečali rednemu izha­ janju Gradbenega vestnika izjemno pozornost, s tem, da smo ji tudi finančno omogočili redno iz­ hajanje. Pripominjamo, da se ta naša strokovna revija uvršča med najboljše strokovne revije grad­ beništva v naši državi. Več o tem je govora v po­ ročilu o vlogi in pomenu Gradbenega vestnika, ki smo ga zaradi njegove pomembnosti vnesli kot po­ sebno točko dnevnega reda današnje skupščine. Menim, da prav Gradbeni vestnik poleg svojih osnovnih nalog mnogo prispeva k neposrednemu kontaktu naše Zveze z vsemi člani, jih seznanja z delovanjem naše strokovne organizacije in daje vsakemu možnost, da v katerikoli pismeni obliki izrazi svoje mnenje in kritiko ter tako pripomore k strokovnemu reševanju problematike, ki se po­ javlja v gradbeništvu. Kar se tiče organizacijskih oblik naše Zveze, ki je na petih sejah glavnega odbora, dvajsetih sejah izvršnega odbora in na številnih sestankih predsedstva obravnavala širšo ali ožjo problematiko in potrjevala programe dela, smo jih prilagajali vsakokratnim nalogam. Tako smo formirali komisijo za strokovne se­ minarje, ekskurzije in predavanja, komisijo za re­ gulativo in komisijo za založništvo. Te komisije so bile zadolžene za tekoče delo zadevnega področja ter bodo rezultati prikazani v nadaljevanju. Za organizacijo posebnih posvetovanj, kjer so se obravnavala širša vprašanja, ki zadevajo gradbe­ ništvo, smo vsakokrat formirali posebno komisijo strokovnjakov, ki je izvedla vse priprave, skrbela za sestavo referatov, nakar je upravni aparat Zveze izvedel tehnično organizacijo posvetovanj. Kompletno gradivo z zaključki s posvetovanj smo redno objavljali v Gradbenem vestniku, kar predstavlja dragocen material naše dejavnosti. Za reševanje določenih nalog, ki so se občasno pojavljale, smo formirali za vsak posamezen primer posebno delovno skupino. Taka praksa je dala dob­ re rezultate, ker je vključevala v delo širši krog naših prizadevnih članov, ki so pripomogli k reali­ zaciji nalog, ki sta jih določala glavni ali izvršni odbor naše Zveze. Tako je npr. glavni odbor na zadnji seji aprila letos imenoval posebno delovno skupino z nalogo, da pripravi organizacijo in pro­ gram občnega zbora ter pripravi predlog kandida­ tov za nov odbor. Posebno aktivnost pri tem je po­ kazalo mariborsko Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov, ki je gostitelj današnjega občnega zbora. Vseh gornjih nalog in tekočega poslovanja Zveze pa ne bi bilo mogoče opravljati brez priza­ devnosti upravnega aparata naše Zveze. Izvršni odbor je imel pri svojem delu stalno podporo s strani nadzornega odbora, ki je svojo na­ logo vestno in redno opravljal in tako prispeval k razrešitvi mnogih vprašanj v zvezi s finančnim in ostalim poslovanjem Zveze. V želji, da se vključi v naše delo čimveč stro­ kovnjakov z raznih področij, smo razširili izvršni odbor s predstavniki JLA, Društva za ceste, Društ­ va komunalnih inženirjev in tehnikov in vodnega gospodarstva. Aktivno sodelovanje večine teh čla­ nov je pokazalo, da bi bilo treba tako dopolnitev upoštevati tudi v bodoče pri oblikovanju novih or­ ganov Zveze. Ker je Društvo za ceste postalo priključeni član naše Zveze, kar bo treba v statutu naše Zveze tudi predvideti, bo v bodoče sodelovanje s tem društvom še bolj prispevalo k reševanju vprašanj, ki zadevajo gradbene inženirje in tehnike, zaposle­ ne v tej specifični gradbeni dejavnosti. Naša Zveza je bila dvakrat gostitelj ZGIT Ju­ goslavije, ki je imela tretjo sejo glavnega odbora leta 1972 in peto sejo izvršnega odbora leta 1973 v Ljubljani, s čimer smo tudi mi pripomogli k ra­ zumevanju in sodelovanju republiških in pokrajin­ skih zvez ter specializiranih društev v okviru SGITJ. V informacijo navajam, da so se naši predstav­ niki udeležili vseh sej izvršnega odbora in treh sej glavnega odbora ZGITJ, ki so potekale na področju vse Jugoslavije. Stalno prizadevanje, da se v delo naše Zveze vključi čimveč mladih, je že rodilo uspeh, saj smo na novo vključili ca. 300 predvsem mladih inže­ nirjev in tehnikov, k čemur je tudi prispevala naša akcija na univerzi neposredno pri študentih. Me­ nim, da bo treba v novi odbor vključiti mlajše čla­ ne in jih pritegniti k delu naše Zveze, v okviru katere bo mogoče reševati vrsto problemov, na ka­ tere naleti mlada generacija. V okviru danih pogojev in možnosti ter požrt­ vovalnega truda naših članov, ki so delali v naši strokovni organizaciji prostovoljno, čeprav njihovo delo ni bilo vedno družbeno ustrezno ovrednoteno, navajam konkretne akcije, ki smo jih izvedli v času od zadnjega občnega zbora. V poročilu, ki ga dajem, ni mogoče zajeti vse dejavnosti in akcij, ki smo jih izvedli. Zavedamo pa se, da obstoje ob vsem izvršenem delu še odprta vprašanja, ki jih bo treba v prihod­ nje reševati. Tudi v zadnjem mandatnem obdobju smo želeli dati svoj prispevek k oblikovanju strokovnega mnenja pri reševanju širše problematike, ki zadeva gradbeništvo in smo v ta namen organizirali več posvetovanj in sicer: — Novembra leta 1971 smo organizirali posvet o izobraževanju komunalnih inženirjev z name­ nom, da se osvetli problematika vzgoje kadrov za potrebe komunalnega gospodarstva. Na posvetu je bilo danih več sugestij za bodo­ čo usmeritev študija komunalne usmeritve s po­ udarkom, da gre za zelo široko področje znanja. Pokazalo se je, da je glavna naloga v pripravi do­ brega učnega načrta, kar je v pristojnosti fakulte­ te in posebne komisije, ki jo je imenovala skup­ ščina SRS. — Javne razprave o osnutku dolgoročnega razvoja za gradnjo, rekonstrukcijo in vzdrževanje republiških cest v Sloveniji v obdobju 1971— 1985, ki se je vršila maja leta 1973 v Celju, se je udele­ žilo 80 vidnih strokovnjakov s področja gradbe­ ništva, urbanizma, prometa in raziskovalnih orga­ nizacij. Posvetovanje smo pripravili skupaj z Društvom za ceste SRS, Urbanističnim društvom SRS z uvod­ nima referatoma Cestnega sklada SRS, ki je tudi z materialnim prispevkom podprl izdajo posebne številke Gradbenega vestnika. Zaključki s posvetovanja so prispevek stro­ kovnih zvez k osnutku dolgoročnega programa iz­ gradnje cestnega omrežja v naši republiki. — Posvetovanje o razvojno-raziskovalni de­ javnosti v gradbeništvu, ki smo ga organizirali marca leta 1973 v Ljubljani, kaže, da vedno večji pomen raziskovalnega dela ni ostal brez odziva tudi v naši stroki. Sklepi, ki so bili oblikovani po široki razpravi sedmih kvalitetnih referatov, so koristen prispevek za aplikacijo raziskovalnih do­ sežkov v praksi. Sl. 6. Stanovanjsko naselje S-21 v Mariboru Na tem posvetovanju smo dobili kompleksen pregled nad raziskovalnim delom v gradbeništvu v naši republiki. — Pereč problem stanovanjske graditve smo obravnavali na posvetovanju o aktualnih vpraša­ njih graditve stanovanj junija 1973 v Kranju. Or­ ganizirali smo ga skupaj z Društvom arhitektov Slovenije in Urbanističnim društvom Slovenije. Namen tega posvetovanja je bil, da v širši raz­ pravi dejavniki, ki so vključeni v stanovanjsko izgradnjo, ocenijo trenutno stanje na tem področju, da razjasnijo nekatere strokovne in družbene vidi­ ke stanovanjske izgradnje in da določijo elemente akcije za hitrejšo in racionalnejšo stanovanjsko iz­ gradnjo v skladu z resolucijami, ki jih je sprejela skupščina SR Slovenije. Obširni zaključki, ki so upoštevali vsebino devetih referatov in razprave, so razjasnili več odprtih vprašanj s tega področja. — Posvet o prometni študiji Ljubljane, ki ga je naša Zveza organizirala konec leta 1973, je pre­ segel lokalni okvir, saj gre za sečišče prometnega križa Slovenije. Na pereč problem poteka osnov­ nega cestnega križa na področju Ljubljane je naša Zveza skupaj z osrednjo ZIT Slovenije in Urbani­ stičnim društvom Slovenije opozarjala odgovorne dejavnike že pred petimi in več leti. Naša Zveza je lahko organizirala to posvetova­ nje v času, ko so bili osnovni koncepti te študije dani v javno razpravo. Zaključki, sprejeti na tem posvetovanju, kaže­ jo, da smo pravočasno opozarjali na nujnost etap­ ne graditve cestno-prometnega vozla Ljubljane, hkrati pa izražajo stališča strokovnjakov do reše­ vanja te pereče problematike. Skupaj s štirimi republiškimi strokovnimi Zve­ zami, Republiškim sekretariatom za urbanizem, Republiško skupnostjo za ceste in skupščino mesta Ljubljane smo izdali posebno publikacijo o tem posvetu. Posebno pozornost smo posvetili gradbeni re­ gulativi, pri čemer aktivnost naše Zveze ni bila samo deklarativna, ampak se je odražala v kon­ kretnem delu kot sledi: Člani naše Zveze so bili vključeni v delo ko­ misij za pripravo zakona o graditvi objektov, ki jih je imenoval republiški sekretar za gospodar­ stvo kot pristojni upravni organ za gradbeništvo. Pri pripravi in oblikovanju zakona smo sku­ šali zagotoviti enotno reševanje tistih vprašanj, o katerih smo se dogovorili z republiškimi zvezami GIT v okviru ZGITJ, ki je imenovala posebno ko­ misijo za regulativo. Komisija, v kateri so aktivno sodelovali naši člani, je pripravila teze kot pred­ log za enotno reševanje določenih vprašanj za ce­ lotno Jugoslavijo. Ob polnem razumevanju pristojnih republiških organov so bile naše teze v celoti upoštevane v novem zakonu o graditvi objektov, ki ga je spreje­ la skupščina SR Slovenije decembra lanskega leta. V tem zakonu so bile odpravljene nekatere po­ manjkljivosti prej veljavnega zakona, upoštevane so bile upravičene pripombe naših članov gradbe­ nih tehnikov, predpisan je tudi strokovni izpit, ki ga prejšnji zakon ni predvidel. Pomemben prispevek je dala naša Zveza teko­ čemu obravnavanju problematike gradbeno teh­ ničnih regulativnih aktov, kateri je tudi ZGITJ posvečala posebno pozornost. Tako smo sodelovali pri uvodnem referatu o gradbeni regulativi na V. skupščini ZGITJ maja leta 1972 v Beogradu. V resoluciji, ki jo je skup­ ščina o teh vprašanjih sprejela, so bila postavljena stališča, ki so danes že sprejeta v republiškem za­ konu o graditvi objektov, oziroma so predvidena v osnutku Zakona o standardizaciji, ki bo v zvezni pristojnosti enotno urejal vprašanja tehničnih predpisov in standardov. Stališča, ki smo jih zastopali v naših referatih, so hotela odpraviti dosedanje pomanjkljivosti v urejanju materije tehničnih predpisov in standar­ dov. Zavzemali smo se zato, da bi bilo treba zakon o tehničnih ukrepih in zakon o jugoslovanskih standardih združiti in da bi bilo treba to materijo obravnavati po enotnih kriterijih in po vnaprej določenem postopku. Mnenja smo bili, da bo treba za kompleksno urejanje te materije zadolžiti enoten organ in to za vse področje tehnike. Čeprav spada ta materija v zvezno pristojnost, smo bili mnenja, da je treba predvideti in ustvariti sodelovanje republik in da bi bilo treba ustanoviti poseben svet kot družbeni organ, ki bo vodil poli­ tiko izdajanja tehničnih regulativnih aktov. Pose­ bej smo poudarili vlogo strokovnih društev, ki naj bi bila vključena v celoten proces priprave in iz­ dajanja tehničnih predpisov. Zgornja stališča smo tudi objavljali v poseb­ nih prispevkih v Gradbenem vestniku, v IT novi- nah in v osnovnem referatu, ki smo ga skupaj s Hrvati pripravili za sejo glavnega odbora ZGITJ in ki je objavljen v posebni publikaciji »Stanje gradjevinskih zakona i regulative«, ki jo je izdala ZGITJ maja letos. Kolikšna je vloga ZGITJ do re­ ševanja vprašanj tehnične regulative, ki je v zvezi pristojnosti, je razvidno iz naročila, ki ga je spreje­ la od zveznega Izvršnega sveta, da skupaj z jugo­ slovanskim Zavodom za standardizacijo in zvezno Gospodarsko zbornico izdela program za izdajo in spremembo tehničnih predpisov in standardov v gradbeništvu za naslednje petletno obdobje. Prav v zadnjem času se je tudi naša ZGIT Slo­ venije vključila v to akcijo ter bodo na pobudo naše komisije za regulativo zbrani predlogi naših članov, ki jih bomo posredovali ZGITJ, da jih vne­ se v petletni program. Komisija za regulativo ZGITS je med drugim dala tehtne pripombe na osnutek zakona o javnih cestah, ki je v fazi obravnavanja v republiški pri­ stojnosti. Ko je leta 1966 republiški sekretar za gospo­ darstvo ukinil komisijo za strokovne izpite, ki je bila do takrat v sestavu tega sekretariata, je bilo po prehodnem obdobju dogovorjeno, da v bodoče prevzame skrb za strokovne izpite Gospodarska Sl. 7. Industrijska p roizvodn ja gradbenih elem entov M aribor zbornica, strokovne seminarje za pripravo kandi­ datov na strokovne izpite pa je prevzela naša Zve­ za. Pokazalo se je, da sta bila ta odločitev in takš­ no sodelovanje uspešno in da tudi v bodoče ni raz­ logov, da se ta praksa spremeni. Zato tudi naša Zveza ni imela pripomb k osnutku družbenega do­ govora, kot ga predvideva 16. člen Zakona o gra­ ditvi objektov in ki ga je pripravila komisija sveta za gradbeništvo republiške Gospodarske zbornice. V ilustracijo navajam, da je ZGTTS doslej že organizirala 35 seminarjev, ki jih je obiskovalo 1900 udeležencev kandidatov za strokovne izpite. V pripravi je podpis družbenega dogovora o programu in načinu opravljanja strokovnih izpi­ tov, ki bodo tudi v bodoče zagotavljali potrebno preverjanje praktičnega strokovnega znanja odgo­ vornih projektantov in odgovornih vodij del, ki ga ni mogoče dobiti v samem šolanju na vseh nivojih naših strokovnih šol. V zadnjem času pa se kažejo nekatere parcialne tendence o razbijanju te enot­ nosti, pri čemer se ne upošteva dejstva, da je že sedaj težava v tem, da zagotovimo potrebno šte­ vilo visokostrokovnega kadra predavateljev in iz­ praševalcev, ki poleg redne zaposlitve opravljajo še to odgovorno nalogo. Zdi se mi, da ne bi bilo prav odstopiti od sta­ lišča, da moramo gradbeni inženirji in tehniki v naši republiki tudi v bodoče v okviru naše stro­ kovne organizacije skrbeti za to, da obdržimo vi­ sok nivo znanja naših strokovnjakov, če hočemo tudi v bodoče iti vštric s hitrim dvigom strokov­ nosti v drugih republikah in v svetu. Pri tem pa je treba stalno dopolnjevati in prilagajati strokov­ ne seminarje in izpitni program razvoju in potre­ bam prakse. Komisija za založništvo je bila v preteklem obdobju zelo aktivna, kar sledi iz publikacij in po­ natisov, ki smo jih izdali. Na področju ponatisa tehničnih predpisov, ki se izdajajo v obliki pravilnikov, smo dosegli viden napredek. Doslej smo izdali v okviru 1. fascikla »Tehnič­ ni predpisi za gradbeništvo« 1972 skupaj 13 pravil­ nikov. V to zbirko smo vključili tudi Zbirko pred­ pisov o graditvi objektov — 1974, ki jo je z našim sodelovanjem izdal Uradni list SRS, kar lahko sma­ tramo kot družbeno priznanje naši Zvezi pri obli­ kovanju republiške zakonodaje. Izdali smo tudi 2. fascikel tehničnih predpisov za gradbeništvo, v ka­ terem se bo nadaljeval ponatis veljavnih pravil­ nikov. Pri tem je treba dati priznanje delovnim orga­ nizacijam — naročnikom tehničnih predpisov, ki so financirali izdajo, ki je sama Zveza s svojimi sredstvi ne bi zmogla. V prilogi navajamo pregled doslej ponatisnje­ nih pravilnikov. Izdali smo tudi »Priročnik za armirani beton«, ki je aktualen zaradi novih zadevnih pravilnikov, ki so bili izdani koncem leta 1971. V teku je akci­ ja za pripravo terminološkega slovarja, ki jo bo treba nadaljevati in konkretizirati. Aktivnost naše Zveze, ki je bila namenjena na­ šemu članstvu, je razvidna tudi iz seminarjev, po­ svetovanj, predavanj in ekskurzij, ki smo jih pri­ pravili v času poročanja. Skupaj s seminarji za strokovne izpite smo priredili 38 strokovnih seminarjev, ki se jih je udeležilo blizu 2200 gradbenih inženirjev in teh­ nikov. Pri tem posebej omenjam seminar o uporabi Pravilnika o tehničnih ukrepih in pogojih za beton in armirani beton in Pravilnika o tehničnih ukre­ pih in pogojih za prednapeti beton. Na podlagi strokovnih razprav srno izdali v zbirki predpisov za gradbeništvo stališča in pojasnila v zvezi z iz­ vajanjem teh pravilnikov. V okviru razprav o os­ nutku Zakona o graditvi objektov je naša Zveza priredila bazenska posvetovanja v večjih centrih naše republike. V tem času smo organizirali 5 predavanj, ki so jih pripravili domači in tuji predavatelji. Veliko število strokovnih ekskurzij in udeležencev kaže, da je bila ta aktivnost v preteklem obdobju zelo živahna. Priredili smo 52 ekskurzij, od teh 25 v Djer- dap, na avtocesto Vrhnika— Postojna, avtocesto Hoče— Levec, avtocesto Zagreb— Karlovac, v Beo­ grad in Skopje, 27 pa na pomembna gradbišča ali razstave v München, Budimpešto', Pariz, Švico, Bo­ logno, Hannover in Bruxelles. Vseh udeležencev na teh strokovnih ogledih je bilo 2460. Z osrednjo Zvezo ZIT Slovenije smo sodelovali pri iskanju rešitev za gradnjo novih prostorov za vse republiške strokovne Zveze skupaj s Centralno tehnično knjižnico in FAGG. V informacijo nava­ jam, da so novi prostori za republiške strokovne zveze predvideni v novi stavbi CTK, ki ima odo­ breno lokacijo na območju nove fakultete za grad­ beništvo in geodezijo in je postopek za izdelavo investicijskega programa v teku. Potrebni pa bodo posebni napori, da se zagotove sredstva za reali­ zacijo te naloge, ki je že dolgo pereča. Za adaptacijo sedanjih prostorov pa moramo dati priznanje našim gradbenim podjetjem, ki so za nujno popravilo dala ustrezen prispevek. Ves čas našega delovanja v preteklem obdobju smo si prizadevali vključevati v izvajanje naših akcij čimveč naših članov in smo podpirali vsako pobudo, ki je prišla iz društev, ki so se razvijala v naših mestih v skladu z njihovo aktivnostjo. Pri tem lahko ugotovimo', da je bilo zanimanje članstva do dela v društvu in v naši Zvezi odvisno predvsem od naše aktivnosti in rezultatov, ki smo jih dosegli pri delu v naših strokovnih organiza­ cijah. Verjetno bo tako tudi v bodoče, ko bodo spre­ jeti novi statuti strokovnih Zvez, ki so sedaj v pri­ pravi. Menim, da bo prav naloga bodočih organov Zveze, da se vključijo v obravnavo in izdelavo' no­ vih statutov, ki jih bo treba drugo leto sprejeti tudi v naši strokovni Zvezi. Pri tem bo treba posvetiti založniški dejav­ nosti posebno pozornost, za katero so že dane osno­ ve, ki smo jih predlagali pristojnim organom v odobritev. Založniška dejavnost naše Zveze naj bi v bodoče enotno zajela Gradbeni vestnik in izdaja­ nje drugih strokovnih publikacij, ki smo jih do­ slej objavljali. Pričakujemo, da bo bodoči odbor nadaljeval z aktivnostjo, ki je že utečena in ki je prispevala k afirmaciji naše Zveze, in da se bo lotil novih nalog, ki jih bo narekoval bodoči razvoj v skladu z izvajanjem določil naše nove ustave. Ob zaključku poročila se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem, ki so z nesebičnim delom pri­ spevali k delu naše Zveze in našemu delovnemu kolektivu Zveze, ki je izvrševal naloge, ki smo mu jih postavljali, ter glavnemu in tehničnemu ured­ niku Gradbenega vestnika za uspešno in kvalitetno delo pri rednem izdajanju našega strokovnega gla­ sila. Posebna zahvala pa gre našim mariborskim članom in delovnim organizacijam Maribora, ki so ob že znani gostoljubnosti prispevali k odlični or­ ganizaciji občnega zbora. Priznanja našim častnim in zaslužnim članom, ki jih je sprejel zadnji občni zbor, so bila izročena odlikovancem. Predsednik komisije za priznanja in odlikova­ nja tov. Stanič bo dal posebno poročilo o predlo­ gih za odlikovanja. Pri tej priliki bi se rad našemu tajniku Cirilu Staniču ob njegovi 70-letnici posebej zahvalil za njegovo izredno prizadevanje in aktivnost v naši Zvezi ves čas delovanja v naši strokovni organi­ zaciji. Novemu odboru s predsednikom na čelu pa želim veliko uspehov pri bodočem delu. Sl. 8. Industrijska hala V itanje P O R O Č I L O glavnega urednika Gradbenega vestnika dipl. ing. Sergeja Bubnova: POMEN IN VLOGA GRADBENEGA VESTNIKA N a s t a n e k Čeprav je minilo že več kot 25 let, odkar je leta 1948 izšla prva številka »Novatorja«, ki se je po treh letih izhajanja preimenoval v »Gradbeni vestnik«, izdajamo šele 23. letnik naše revije. To zaradi tega, ker je od leta 1952 do leta 1961 Grad­ beni vestnik izhajal neredno, leta 1962 pa sploh ni izšla nobena številka več. Tako je leta 1951 izšlo 5 zvezkov, označenih z letnikom 5, v letu 1953 2 zvezka, označena z letnikom 6, v letu 1954 — 5 zvezkov, označenih z letnikom 8. V letih 1957/58 so izšli 4 zvezki letnika 9, v letih 1958/59 3 zvezki letnika 10 in leta 1960 2 zvezka letnika 11. V letu 1961 je izšel le priložnostni zvezek ob priliki Med­ narodnega sejma gradbeništva v Ljubljani, ki ni bil označen z letnikom. V letu 1962 pa Gradbeni vestnik ni več izšel zaradi številnih finančnih in vsebinskih težav, ki so se nakopičile v zadnjih letih izhajanja. Novo obdobje izhajanja Gradbenega vestnika se je pričelo leta 1963, ko je izšlo 10 zvezkov (12 številk) revije, označenih z letnikom 12. Od takrat do danes Gradbeni vestnik izhaja redno v 10 zvez­ kih (12 številkah) letno. Podrobnejša kronika nastanka in izhajanja Gradbenega vestnika v prvih letih je bila podana v uvodniku ob zaključku 15. letnika revije (v 12. številki), zato tukaj tega ne bomo ponovno omenjali. Vsebina Če obdržimo isto kategorizacijo člankov, ki je bila uporabljena ob priliki 15-letnice revije, potem je struktura člankov v zadnjih 11 letih (od 1963 do 1974 leta) naslednja: PREGLED VSEBINE GRADBENEGA VESTNIKA število člankov Snov 1963 do 1966 1967 1968 1969 1979 1971 1972 1973 1974 Sk, 1963-74 •/o G eom eh a n ik a in fu n d ira n je 3 1 1 — 2 2 3 — — 12 3,2 S tatika in d in a m ik a konstr. 21 3 3 12 1 7 2 1 5 55 14,4 G ra d n ja v se izm ičn ih p o d ro č jih 15 — 1 1 2 2 1 — 3 25 6,6 V iso k e g ra d n je 16 1 1 4 1 5 1 8 1 38 10,0 H id rog ra d n je 12 8 — 3 3 1 1 5 2 35 9,5 C estog ra d n ja 12 — 12 — 3 2 2 7 7 45 11,8 Ž e le zn ice 6 — — — 7 — — — — 13 3,4 M ostov i 7 5 1 1 3 2 — 3 — 22 5,8 K om u n a ln a h id ro teh n ik a 6 2 — — 1 2 10 1 1 23 6,1 G ra d b en i m a ter ia li 8 6 9 3 4 2 7 4 4 47 12,3 O rg a n iza c ija g ra d b en ih d e l 8 2 3 5 '4 6 2 6 3 39 10,3 G ra d b en a m eh a n iza c ija 7 1 — — — 1 — 2 — 11 2,9 U rb a n izem 3 7 — — 2 — — 1 1 14 3,7 S k u p a j 124 36 31 29 33 32 29 38 27 379 100,0 Usvojena kategorizacija omogoča le grobo gru­ piranje člankov glede na njih vsebino; podrobnejša razčlenitev bi zahtevala znatno več kategorij, kar bi zameglilo pregled strukture vsebine revije, ki jo hočemo na ta način opredeliti. Članki o preiskavah, izven rednih prilog In­ formacij ZRMK, ki niso vsebovane v tem pregle­ du, so zajeti v rubriki gradbenih materialov, če so obravnavali preiskavo materialov oziroma grad­ benih elementov, in v rubriki statike in dinamike konstrukcij, če so obravnavali preiskave konstruk­ cij. Elektronska obdelava podatkov v okviru celot­ ne panoge gradbeništva je zajeta v rubriki orga­ nizacije gradbenih del oziroma pri posameznih ka­ tegorijah gradbenih objektov, če se je nanašala na posamezne vrste konstrukcij. Stanovanjska izgradnja je zajeta v rubriki vi­ soke zgradbe, kjer se približno polovica člankov nanaša na probleme stanovanjskega gradbeništva. Pregled vsebine Gradbenega vestnika v zad­ njih 11 letih izhajanja karakterizira strokovni pro­ fil revije in nudi naslednje temeljne ugotovitve: — največ člankov je bilo objavljenih s pod­ ročja statike in dinamike konstrukcij (14,4 % ), gradbenih materialov (12,3 °/o), cestogradnje (11,8 odstotka) in organizacije gradbenih del (10,3 % ). — Gradbeni vestnik je sledil aktualnim giba­ njem našega gospodarskega razvoja in spremljal razvoj gradbene panoge pri nas in v svetu. Če primerjamo štiriletno obdobje 1963— 1966 s sedemletnim obdobjem 1967— 1974, potem dobimo naslednja razmerja objavljenih člankov: P R E G L E D V S E B IN E V O B D O B JIH 1963— 66 in 1967— 1974 S n o v G eom eh an ika in fun d iran j e 1963- Stev. 3 -1966 "/» 2,4 1967- Stev. 9 -1974 •/o 3,5 Statika in d in am ik a k onstrukcij 21 16,9 34 13,3 G ra d n je v seizm ičn ih p od ročjih 15 12,1 10 3,9 V isok e g ra d n je 16 12,8 22 8,6 H idro gra d n je 12 9 , 7 23 9,0 C estogradn ja 12 9,7 33 13,0 Ž elezn ice 6 4,8 7 2,6 M ostov i 7 5,6 15 5,8 K om u naln a h idrotehn ik a 6 4,8 17 6,8 G radben i m ateria li 8 6,5 39 15,4 O rgan izacija gradben ih del 8 6,5 31 12,2 G radbena m e h a n i z a c i j a 7 5,6 4 1,6 U rbanizem 3 2,4 1 4,3 S k u p a j 124 100,0 255 100,0 Iz zgornjega pregleda je razvidno, da se je najbolj povečalo število člankov s področja grad­ benih materialov (od 6,5 % na 15,4 % ) kar ustreza velikemu napredku, doseženemu v zadnjih letih na področju kvalitete in asortimana gradbenih ma­ terialov. Nadalje se je bistveno povečalo število člankov s področja organizacije gradbenih del (od 6,5 % na 12,2 °/o), kar je zlasti posledica uvajanja elektronske obdelave podatkov v gradbeništvu. Povečalo se je število člankov s področja cesto­ gradnje (od E),?*1/» na 13 % ), kar je v skladu s po­ večanjem gradnje sodobnih cest pri nas v zadnjih letih. Nekoliko se je povečalo tudi število člankov s področja urbanizma (od 2,4 '% na 4,3 % ), kar ka­ že, da urbanisti v zadnjem času v večji meri za­ upajo Gradbenemu vestniku svoje prispevke s pod­ ročja, ki je tesno povezano tudi z gradbeništvom. Zmanjšalo se je število člankov s področja gradbene mehanizacije (od 5,6 % na 1 ,6% ) kar kaže na to, da je uvajanje gradbene mehanizacije pri naših gradbenih podjetjih v glavnem že rešeno in ne predstavlja problema, ki bi ga bilo treba po­ sebej obravnavati v okviru strokovne revije. Večje število člankov s področja gradnje v seizmičnih področjih v prvem obdobju (12,1 % na­ sproti 3,9 % ) je posledica obsežnejše obravnave te problematike po potresu v Skopju leta 1963. Glede na majhen obseg novogradenj pri že­ leznici je razumljivo zmanjšanje prispevkov na tem področju (od 4,8 % na 2 ,6% ), ker organizacijsko- tehnične in prometne probleme železnice obravna­ va železniški strokovni tisk. Zmanjšal se je obseg člankov s področja visokogradnje, čeprav je stano­ vanjska gradnja še vedno zelo aktualen problem naše družbe (od 12,8 % na 8,6 % ). Toda na tem področju žal že več let primanjkuje tehtnih stro­ kovnih prispevkov, ki bi temeljili na konkretnem obravnavanju naših problemov na osnovi zaneslji­ vih številk in pokazateljev. Samo verbalna obrav­ nava posameznih vprašanj pa ne spada v strokovno gradbeno revijo. Članki z ostalih področij so se glede števila oziroma odstotnega razmerja v obeh obdobjih v glavnem obdržali na istem nivoju. Kopičenje člankov z enega področja v nekate­ rih letnikih revije je nastalo zaradi izdajanja celih številk Gradbenega vestnika, posvečenih posamez­ nim aktualnim problemom naše stroke oziroma našega družbenogospodarskega razvoja (cestograd­ nja, gradbeni materiali, statika in dinamika kon­ strukcij, visokogradnja, komunalna hidrotehnika). S l. 9. N otranjost Industrijske hale v Ptuju Sl. 10. Bolnišnica v Rakičanu Poleg zgoraj navedenih temeljnih znanstvenih in strokovnih člankov Gradbenega vestnika, ki določajo strokovno raven in pomen revije, je bilo v vseh številkah publicirano veliko gradiva infor­ mativnega značaja, predvsem v naslednjih stalnih rubrikah revije: — v Informacijah ZRM K smo seznanjali grad­ benike z dejavnostjo in dosežki naše centralne znanstveno-raziskovalne institucije s področja raz­ iskave materialov in konstrukcij. Že od začetka novega obdobja izhajanja Gradbenega vestnika so Informacije ZRM K pod uredniškim vodstvom prof. Boga Faturja stalni sestavni del Gradbenega vest­ nika, ki pa ima svojo ločeno numeracijo. Z za­ ključkom 23. letnika Gradbenega vestnika se zelo uspešno zaključuje 15. letnik Informacij, ki jih je v tem času izšlo 171. — V rubriki »Iz naših kolektivov«, ki je od leta 1967 stalna rubrika Gradbenega vestnika, so vsebovana najpomembnejša poročila o dogajanjih v naših gradbenih kolektivih, na naših gradbiščih kakor tudi na celotnem področju slovenskega grad­ beništva. Predvidevamo, da bomo to rubriko v kratkem razširili tudi na širše področje SFRJ. ■— V rubriki »Iz strokovnih revij in časopisov«, ki je od leta 1968 stalna rubrika Gradbenega vest­ nika, so navedeni bibliografski podatki glavnih strokovnih revij s področja gradbeništva, ki izha­ jajo v SFRJ. Poleg teh stalnih rubrik je bilo veliko snovi obdelane v obdobnih rubrikah, kot so: — »Mnenje in kritika«, kjer so posamezni gradbeniki podajali svoje mnenje o nekaterih na­ ših gradbenih problemih in rešitvah. Žal ta rubrika še ni dovolj zaživela, ker bi sicer lahko bistveno prispevala k boljšemu in uspešnejšemu reševanju naših pomembnih gradbeno-tehničnih problemov. — V rubriki »Prikazi in ocene« so vsebovani prikazi nekaterih novih strokovnih knjig s pod­ ročja gradbeništva, ki so bile publicirane doma in v inozemstvu, in so podane ocene teh publikacij. — Rubrika »Vesti« je bila predvsem name­ njena informacijam o dejavnosti naše Zveze in naših strokovnih društev. — V raznih priložnostnih rubrikah so bile po­ dane največkrat personalne vesti o jubilejih in o izgubah nekaterih naših vidnih gradbenikov. Obseg in oblika Ko je leta 1963 pričel izjhajati novi Gradbeni vestnik, je bilo predvideno', da bo obseg revije znašal letno ca. 240 strani. V resnici so posamezni letniki imeli naslednje število tiskanih strani A 4 formata: 1963 300 1964 236 1965 230 1966 244 1967 248 1968 242 1969 270 1970 364 1971 310 1972 280 1973 348 Paginacija ni zajemala Informacij ZRMK in oglasnih strani. Kot je razvidno, je bil planirani obseg revije od leta 1966 dalje prekoračen, v letih, ko so bile publicirane posebej financirane namen­ ske številke večjega obsega, so znašale prekora­ čitve predvidenega letnega obsega revije več kot 50 odstotkov. Grafična oblika Gradbenega vestnika je od pr­ ve številke leta 1963 do danes ostala v glavnem nespremenjena. Naslovna stran je ves čas obdr­ žala iste črke in iste proporce, nekaj manjših sprememb je bilo izvršenih v označevanju letnika, vsebine in paginacije, v skladu z navodili infor- mativno-dokumentacijske službe. Barve ovitka so različne. Od leta 1965 so bile fiksirane barve po­ sameznih številk v letniku, tako da so bile barve istih številk v vseh letnikih enake. Prve številke revije so izhajale na nekoliko slabšem papirju. Kvaliteta papirja se je pa kmalu izboljšala, tako da Gradbeni vestnik sedaj tiskajo na kvalitetnem brezlesnem papirju. Do leta 1972 je Gradbeni vestnik izhajal v sa­ mo črno beli tehniki. Prvo barvno naslovno stran je imela številka 12 leta 1972. V letu 1973 je ve­ čina številk imela barvno naslovno stran, nekatere pa tudi že barvno zadnjo stran. Od številke 2 leta 1974 so vse 4 strani ovitka tiskane v barvni teh­ niki. To grafično raven Gradbenega vestnika, ki pozitivno učinkuje zlasti pri nabiranju oglasov, bi bilo treba obdržati, če bodo le dopuščale finančne možnosti. Naklada Gradbenega vestnika se je gibala od 1900 v letu 1963 do 2300 v letu 1974. Od leta 1963 do danes Gradbeni vestnik uspeš­ no tiska Tiskarna Toneta Tomšiča v Ljubljani. Financiranje Gradbeni vestnik že več let izhaja brez sle­ herne družbene finančne podpore. Dohodki revije prihajajo iz naslednjih virov: — del članarine članov ZGIT Slovenije, — kolektivna naročnina naših gradbenih or­ ganizacij, — oglasi. Naročnina oglasov je najpomembnejša postav­ ka v proračunu Gradbenega vestnika. Izdatki za tiskanje revije v zadnjih letih ob­ čutno naraščajo, zaradi povišanja stroškov tiska in cene papirja. Trend naraščanja stroškov tiska je znatno močnejši od naraščanja stroškov za avtor­ ske in uredniške honorarje, ki predstavljajo vedno manjši odstotek vseh stroškov izdajanja revije. Če bi želeli ohraniti sedaj doseženo strokovno in tiskarsko kvaliteto Gradbenega vestnika in ob­ držati dosedanji obseg, potem bi bilo treba poiskati vire za zvišanje dohodkov, predvsem s pomočjo na­ slednjih ukrepov: — zvišanje članarine, ki ni bila spremenjena že več let, — zvišanje kolektivne naročnine, — povečanje števila oglasov in zvišanje nji­ hove cene, — poiskati je treba možnosti znižanja stroškov tiskanja z eventualno izbiro cenejše tiskarne. Pomen in vloga Pomembno vlogo je Gradbeni vestnik v zad­ njih letih imel na naslednjih področjih: — Z objavo 379 znanstvenih in strokovnih člankov je Gradbeni vestnik prispeval k dvigu rav­ ni gradbene stroke pri nas. Publiciranje znanstve­ nih del naših mladih strokovnjakov je prispevalo k njihovi afirmaciji v naših strokovnih in peda­ goških organizacijah, kar bo v doglednem času pozitivno vplivalo na razvoj našega gradbeništva. — Gradbeni vestnik prenaša znanstvene in strokovne dosežke slovenskega gradbeništva ne samo na celotno področje Jugoslavije, temveč tudi izven naših meja. Redni naročniki Gradbenega vestnika so poleg jugoslovanskih informativnih in­ stitucij tudi Evropski dokumentacijski gradbeni center v Strassburgu, Zvezni inštitut znanstveno tehnične informacije VINITI v Moskvi, Ulrichov leksikon v New Yorku, Fuji Book v Tokiu in še drugi informativni centri v svetu. — Kot edina znanstvena in strokovna sloven­ ska gradbena revija Gradbeni vestnik omogoča razvoj, izpopolnjevanje in nastajanje slovenske gradbene terminologije. Na tem področju še nismo naredili dovolj, treba bo več tvornega angažiranja vseh naših gradbenikov, da bi lahko čimprej pri­ pravili slovenski gradbeno-tehnični slovar, ki bi omogočal izdelavo tehničnih slovarjev za korišče­ nje tujih jezikov. — Gradbeni vestnik informira naše gradbeni­ ke in vse zainteresirane dejavnike o vseh po­ membnejših dogodkih na področju gradbeništva in s tem prispeva k širšemu medsebojnemu sodelo­ vanju naših gradbenikov in njih angažiranje pri realizaciji naših družbenih in gospodarskih ciljev. Priznanja XXV. letnik Gradbenega vestnika bo izšel že pred naslednjim občnim zborom Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije. Ker pa je zdaj minilo več kot 25 let od pričetka izhajanja te naše revije, je prav, da na tem občnem zboru damo pri­ znanje vsem tistim dejavnikom in posameznikom, ki so odločilno prispevali k uspešnemu izhajanju Gradbenega vestnika zlasti v zadnjih 11 letih, in sicer: — predsedniku in članom izvršnega odbora ZGITS ter članom uredniškega odbora Gradbene­ ga vestnika, ki so s svojim sodelovanjem, nasveti in ocenami pripomogli k ustreznemu dvigu stro- kovne in izdajateljske kvalitete revije na današ­ njo raven, — avtorjem znanstvenih in strokovnih član­ kov, ki so s kvaliteto' svojih prispevkov oblikovali strokovno raven revije, — organom upravljanja in vodilnim delavcem naših gradbenih organizacij, ki so s kolektivnimi stroškov izdajanja revije, — prof. Bogu Faturju, ki že 11 let zelo uspeš­ no opravlja posle tehniškega urednika ter s svojim velikim znanjem in izkušnjami zagotavlja Gradbe­ nemu vestniku visoko stilistično in tiskarsko' kva­ liteto, — tov. Bogdanu Meliharju, neutrudnemu av­ torju rubrike »Iz naših kolektivov«, ki je Gradbeni vestnik približala širokemu krogu naših gradbe­ nikov, — ing. Arkadiju Sirksu, ki vestno in redno pripravlja bibliografske podatke iz naših gradbe­ nih revij, — tov. Valentinu Marinku, tehničnemu sekre­ tarju ZGITS, ki s svojimi sodelavci opravlja ad­ ministrativne posle Gradbenega vestnika in uspeš­ no skrbi za pridobivanje čim večjega števila oglasov, — vsem članom ZGIT in drugim gradbeni­ kom, ki so na svojih delavnih mestih, v družbeno­ političnih organizacijah in v strokovnih društvih prispevali k uspešnemu in rednemu izhajanju Gradbenega vestnika v razdobju zadnjih 11 let. POROČILO nadzornega odbora je podal tov. Jože V uča jnk: Ker so člani nadzornega odbora zaradi služ­ benih potovanj in obolelosti odsotni, me je prosil predsednik, da na današnjem občnem zboru po­ dam poročilo nadzornega odbora. Za zadnje štiriletno mandatno obdobje (1970 do 1974) je bil 5. novembra 1970 (v Novi Gorici) izvoljen NO v sestavi: Maks Megušar, Bogdan Melihar, Bogo Pečan, letos aprila 1974 pa je tov. Bogo Pečan zaradi bo­ lezni prosil za razrešitev in je GO ZGIT namesto njega kooptiral v NO do izteka mandata, to je do današnjega občnega zbora tov. Jožeta Vitka, dipl. inženirja. Nadzorni odbor (NO) je vsa štiri leta nepre­ trgano sodeloval z IO in GO Zveze in je včasih tudi preko svojih ožjih pristojnosti, celo aktivno pomagal reševati večje ali manjše zaplete, ki so se pri delu Zveze pojavljali. Po že dolgoletni, utečeni praksi je NO posebej podrobno pregledoval fin. knjigovodsko poslovanje Zveze, pa tudi vmesne bruto bilance. IO in GO Zveze pa sta letno sprejemala in potrjevala po dva proračuna, enega za samo Zvezo, drugega pa za Gradbeni vestnik. NO ugotavlja, da je bilo zaradi solidne zased­ be aparata Zveze v minulem obdobju knjigovod- sko-računovodsko poslovanje Zveze opravljeno vestno in ažurno. Za vse letne bilance in bruto mesečne preglede je bila ustrezna dokumentacija stalno usklajevana z zahtevami finančnih predpi­ sov in s časovnimi roki. NO smatra za utemeljeno, da je za takšno poslovanje potrebno dati prizna­ nje vsem delavcem aparata Zveze, še posebej tov. računovodkinji Bajčevi. Po letnih zaključnih računih kaže doseženo fi­ nančno stanje naslednjo sliko, ločeno za Zvezo in za Gradbeni vestnik. Dohodki Izd atk i 1970 Z v eza 433.867,26 382.445,32 V estn ik 378.385,05 275.344,05 1971 Z v eza 589.906,43 584.238,80 V estn ik 338.168,90 235.948,55 1972 Z v eza 1.046.265,65 950.180,65 V estn ik 273.178,00 293.472,80 1973 Z v eza 742.926,30 629.113,95 V estn ik 364.714,70 337.856,50 1974 Z v eza 728.000,00 596.400,00 V estn ik 508.560,00 442.560,00 (Podatki za leto 1974 so skladni s sprejetim predračunom za leto 1974, na 5. seji GO Zveze dne 16. aprila 1974.) Tako letni bilančni, kakor tudi vmesni pre­ gledi, ki jih je opravil NO Zveze v minulem ob­ dobju, so bili redno objavljeni v ustreznih števil­ kah Gradbenega vestnika. Najnovejše letošnje po­ ročilo NO je bilo objavljeno v številki 5. GV za maj 1974; zato NO meni, da ga ni potrebno po­ drobno vnašati še v ta celotni pregled dela Zveze in GV. Primerjava za zaključena štiri leta (1970 do 1973) pa je vseeno vnesena v to poročilo zato, ker prikazane številke kažejo, v kolikšnem okvi­ ru možnosti se je gibalo delovanje naše Zveze. Vsa­ koletne razlike med predvidenimi predračuni in bilanco so se zelo dobro ujemali in razlike niso bile prevelike. Nadzorni odbor ob tem zaključnem pregledu daje priznanje poleg delavcev pisarne Zveze še dipl. ing. Vladimirju Čadežu, ki je po obolelosti in še po smrti pokojnega predsednika Zveze dipl. ing. Ljuba Levstika prevzel posle v . d. predsedni­ ka in jih uspešno in kvalitetno opravil. Posebej pa daje priznanje tov. Cirilu Staniču, ki je več de­ setletij nepretrgano vključen v delo naše organiza- se je pojavil že pred vojno v Mariboru v prvih vrstah slovenskega gradbeniškega razumništva, njemu je sledil ing. Maister in kasneje vgt. Ro­ sina, ki so bili pionirji celotne gradbeniške dejav­ nosti v Mariboru. Ni tukaj potrebno to na široko razlagati, utemeljitve bodo izšle v »Gradbenem vestniku«. Iz Ljubljane je predlagan ing. V ik to r Turnšek, ki je veliko storil za gradbeništvo na področju vse Jugoslavije, da ga lahko vključimo v ta skromni seznam. Potem so tu še trije tovariši iz Ljubljane, v. d. predsednika ing. V la d im ir Ča­ dež, ing. Sergej Bubnov in vgt. C ir i l Stanič. Pred­ lagam, da se za vsa ta odlikovanja pošljejo pred­ logi Socialistični zvezi, ki bo imenovanim podelila ustrezna odlikovanja. Ko smo v Novi Gorici imenovali častne in za­ služne člane, smo zadostili večletni želji, da naj­ zaslužnejšim damo potrebno priznanje. To smo izpeljali, na novo pa še predlagamo osebe, ki so v Novi Gorici izpadle. Za častne člane bi predlagali univ. prof. ing. L u ja Suklje ta , potem ing. Sergeja Bubnova in vgt. C ir ila Staniča. Posebej nas je opozoril ing. Čadež na pred­ sednika jugoslovanske zveze dipl. ing. Antona D je rk ija iz Beograda. Smatramo, da je ta mož na našem področju toliko naredil, sledil mišljenju na­ ših republik, prisluhnil potrebam, in prav zato, ker SI. 11. H o t e l » R a d in « v R a d e n c ih cije in je letos dočakal na delovnem mestu volje­ nega tajnika 70 let svojega življenja. Celotnemu IO ZGIT predlaga nadzorni odbor s priznanjem za uspešno opravljeno delov minulem delovnem obdobju. V V imenu posebne komisije za odlikovanja ZGIT je podal naslednje poročilo tov. C ir i l Stanič: Tovarišice in tovariši, spoštovano predsedstvo! Pred seboj imam kratek seznam mož, gradbenih strokovnjakov. Prvič bomo v merilu Slovenije na področju gradbeništva po liniji strokovnega druš­ tva predlagali nekatere naše člane za družbeno odlikovanje. Ko opazujemo, kako so druge stroke, mogoče celo manj pomembne, kot je gradbena stro­ ka, bile prisotne pri dodeljevanju vseh mogočih odlikovanj, zvanj, diplom itd., smo se o tem po­ govorili s predstavniki Socialistične zveze, ki so rekli, da to zavisi od naše akcije. Zato smo po­ zvali društva za nekaj predlogov. Za odlikovanje predlagamo: Vlada Š la jm erja , Boruta M aistra, V ik to r ja Turnška, B ranka Rosino, Vladimirja Čadeža, Sergeja Bubnova in C irila Sta­ niča. Prvi trije imenovani so bili nosilci vsega dru­ štvenega življenja v Mariboru in tov. ing. Šlajmer je bil širok mož, je pravilno, da ga tudi predla­ gamo. Za zaslužne člane predlagamo naslednje ose­ be s področja Maribora: tov. M inko Pranje in H il­ do K rav ina in inženirja Ivana Jecela in Vido M arn. Mariborsko društvo je med svojimi 500 člani dobro prebiralo, koliko dajo diplom. IZ R A Z Ing. MiZoš Polič, predsednik Društva za ceste SRS: Tovarišice in tovariši! Dosedanji izvršni od­ bor in komisija, ki je proučevala pravila, sta sma­ trala, glede na razvejanost naše zveze in širjenje njenih nalog, da je potrebno njena pravila spreme­ niti. Besedilo ste dobili hkrati z materialom za da­ našnji občni zbor. Kaj je komisijo vodilo, ste sli­ šali danes dopoldne: glede na ustavo, da se pri­ pravlja nov zakon o društvih, vprašanje delegat­ skega sistema, vse bo določeno z novim zakonom in bo treba izdelati nova pravila in statut. Da bi pa naše društvo dobilo širši program, je treba predložiti zboru, da se 15. členu doda še člen 15/a glede Društva za ceste SRS, ker je bilo sprejeto na posvetovanju v Kranju, da to društvo pristopi kot kolektivni član naše zveze. 17. člen govori o organiziranju aktivov in se razširi, da aktiv vo­ dijo sekretarji oziroma poverjeniki. To je potreb­ no, da bi bila povezava v društvih močnejša, da se preko njih vrši aktivnost društev. Tudi člen 22 se spremeni in je v predlogu nov tekst. Komi­ sijo in izvršni odbor je vodila misel, da je dose­ danji izvršni odbor, ki je štel 7 članov, lahko operativno deloval, sedaj se pa predlaga, da se iz­ vršni odbor poveča na 15 članov. Tak izvršni od­ bor pa ne bi mogel tako operativno delati kot od­ bor s 7 člani, ki je bil neke vrste predsedstvo. Predlaga se, da se razširi, da bi člani predsedstva bili predsednik, podpredsednik, tajnik in predsed­ niki komisij, ti bi tvorili predsedstvo, ki bi pri­ pravljajo seje izvršnega odbora in glavnega odbora in bi na ta način delo same zveze bilo temeljitejše in bolj pripravljeno, kot je bilo sedaj, ko to pred­ sedstvo ni delovalo. 23. člen naj bi se spremenil tako, da bi se na­ mesto referatov formirale komisije. Glede na da­ našnje uvodne besede tovarišev, ki so obravnavali pred SZDL, sindikati in političnim aktivom Mari­ bora to našo problematiko in so nakazali določe­ ne naloge, mislim, da je prišel čas, da bi imeno­ vali komisijo za razvoj in raziskovalno delo. Tako naj bi se ta člen pravilno glasil, da se formirajo še 4 komisije, da bi imeli zagotovljeno to stran raz­ iskovanja in razvojnega dela. 24. člen se spremeni, da se voli 15 članov iz­ vršnega odbora namesto sedanjih 7. K temu nas je vodilo dejstvo, da so zastopane vse strukture, ki Nadalje predlagamo, ker smo ravno v dobi lepih cest, še inženirje: Dušana R ibn ika rja , Petra Glavana in V in ka Breznika, ki spremlja naše eks­ kurzije. Predsedujoči Branko Rosina se je tov. Staniču zahvalil za predlog za odlikovanja, častne in za­ služne člane. Predlog je bil soglasno sprejet. R A V E : so v zvezi, od univerze, raziskovalnih organizacij, do operative, in da so zastopana in pokrita vsa področja Slovenije s člani IO. Na ta način smatra­ mo, da bo vsebina dela boljša, da se bodo stvari bolj razpravljale in to s pomočjo predlaganih 4 komisij. Prav tako se spremeni 28. člen glede števila članov glavnega odbora od 7 na 15. Potem imamo še dodatek v 33. členu, da predsednika zveze voli skupščina, podpredsednika pa voli izvršni odbor izmed članov, ki jih boste izvolili danes, lagal, da razpravljamo o spremembi dosedanjih V imenu komisije in izvršnega odbora bi pred­ lagal, da razpravljamo o spremembi dosedanjih pravil in omogočimo kandidacijski komisiji, da predloži 15-članski izvršni odbor. Tov. Vlado Rot, dipl. ing., je v imenu verifi­ kacijske komisije poročal: Z velikim zadovoljstvom ugotavljamo krasno udeležbo na občnem zboru, saj je od 75 delegatov prisotnih 70, od organov zveze in gostov je pri­ sotnih 25, tako da je vseh navzočih 95, torej je občni zbor sklepčen. Tov. B o ru t M aister, dipl. ing.: Opravičujem predstojnika gradbenega oddelka tov. Podlesnika, ki je moral oditi. Društvo gradbe­ nih inženirjev in tehnikov ima veliko zaslug pri višji gradbeni šoli v Mariboru, bilo je pobudnik za razvoj strukture naše šole, ki se je ustanovila v letu 1960 in je imela povprečno 50 do 60 slušate­ ljev. Ta interes se je dvignil in je sedaj vpisanih od 80 do 130 študentov. Sedaj je diplomiralo 30 do 50 diplomantov letno, nekaj manj kot 500 je skup­ na številka. Študij lahko nadaljujejo na fakulteti v Ljubljani. V Mariboru sta dve smeri študija in sicer gradbeno operativna smer in komunalna smer. Gradbeni operativci so se afirmirali na ob­ čini. Dosedanji vpis je bil 85 do 90 %. Izreden študij je bil organiziran v sklopu centrov v Ma­ riboru, Celju, Kopru in Ljubljani. Letos je bilo vpisanih 136 rednih in 126 izrednih dijakov. Po­ treba po kadrih je bila raziskana v severovzhodni Sloveniji. Naša šola zadošča potrebi kadrov pri nas, vendar študirajo iz drugih republik tudi tu­ kaj iz Hrvatske, Zagorja in Medjimurja. Ta kader se veča in Maribor postaja fakultetno oziroma uni­ verzitetno mesto. Nekaj se je preusmerilo v uni­ verzo, ostalo še sledi. Želimo, da bi stekel celoten študij gradbeništva in bi k temu pristopili tudi v fazi visoke tehnične šole, da se bo število 5 se­ mestrov povišalo na 8. Vsa dela so v pripravi, manjka pa predavateljski kader. Vse to teče v spo­ razumu s fakulteto za gradbeništvo v Ljubljani, ki je raziskala tudi potrebo po kadrih v Sloveniji. Potreba je 90 inženirjev na leto- — včasih nas je bilo 5, pa smo komaj dobili službo. Ljubljanska fakulteta daje do 70 inženirjev, vse ostalo naj bi krila mariborska visoka šola. Za to količino' se mariborska šola pripravlja. Kakšna naj bi bila usmeritev? Za gradbenika, da bi poleg vseh predmetov visokih gradenj pri­ čeli s tem, da se Oblikovno vključi tudi v tehno­ loški proces, to naj bi bila nova oblika gradbe­ nega oblikovalca, ki naj se skuša vpeljati v novi program. Takoj se mora vključiti v redno delo v podjetje. Gradbeni odbor razvija svojo lastno smer, ki ne zastaja za ljubljansko fakulteto, se pa raz­ likuje od nje. Usposabljali bi slušatelje tudi v ko­ mercialnem vodenju, da je posameznik sposoben sodelovati v vodstvu podjetja. Pri izdelavi pro­ grama sodeluje tudi Društvo inženirjev in tehni­ kov. Posebnost bo gradbeno oblikovanje, to je no­ va smer in bo diplomant inženir-gradbeni obliko­ valec. Upam in želim, da nam bo pri tem javnost pomagala, kakor tudi ostala društva inženirjev in tehnikov. Tov. R udo lf Sm rekar, dipl. ing.: Spoštovane tovarišice in tovariši! Tov. ing. Maister je govoril o izobraževanju na višjih in vi­ sokih šolah in o pomanjkanju kadrov. Jaz bom skušal pojasniti izobraževanje kadrov v srednjih šolah, skušal bi se dotakniti splošnega izobraževa­ nja kadrov v gradbeništvu. Mislim, da ni potrebno ponovno poudarjati izobraževanja v gradbeništvu. Vsi vemo, da je spreminjanje tehnologije v zvezi z novimi odkritji tako močno, da svetovne orga­ nizacije- predvidevajo petletno obdobje, ko izob­ razba nekega profila zastara in jo je treba dopol­ niti z novimi odkritji. Svetovna statistika dokazu­ je, da je bilo v časovnem razdobju do 1960 in od 1960 do 1970 odprtih oziroma odkritih mnogo iz­ najdb, se pravi, da je človeški duh iznašel toliko novih kvalitet kot vse človeštvo do leta 1960. Če vemo, da obstoji tako dinamičen razvoj, je jasno, da se v zvezi s tem mnogokaj dinamično spre­ minja. Najrazličnejši profili kadrov, ki danes ob­ stajajo, so jutri zastareli. Ko razdeljujemo diplo­ me, vsakomur povemo, da je tisto, kar smo jih v prvih letnikih učili kot zadnji krik mode, že za­ starelo. Če gledamo na novo stopnjo mehanizacije, nam struktura kadrov ne zadostuje in je zato po­ trebno poleg izobraževanja v rednih šolah še iz­ obraževanje na delovnem mestu, s tem, da se ljud­ je seznanijo z izdajdbami, metodami dela itd. V svetu gre napor v smeri Izobraževanja na de­ lovnem mestu strahovito naprej. Amerikanci pra­ vijo: prihodnost pripada učenju. V Nemčiji so red­ ne šole zamenjali z rednim učenjem, to je bistve­ na razlika. V tem smislu skušamo, da bo gradbeni šolski center postal servis za naš kader za področ­ je gradbeništva severovzhodne Slovenije. Tov. ing. Maister je še omenil, da je bilo društvo tista gonilna sila in glavna vodilna sila na čelu z gradbenim odborom in ing. Šlajmerjem, ki je postavil prve temelje gradbenega šolstva na Štajerskem. Od takrat je preteklo dobrih 10 let, število šol je bilo sprva zelo skromno, od prvotnih 2 šol s 600 dijaki in 3 profesorji je obseg do danes narasel na 7 šol, v katerih se izobražuje 2.000 di­ jakov in imamo 13 profesorjev. Če temu prišteje­ mo še dislocirane oddelke, se to število dvigne. Tako veliko dinamično rast pogojujejo potrebe, ki se kažejo v gospodarskih organizacijah gradbeni­ štva, in na tako veliko ekspanzijo so kadrovske in prostorske potrebe prerasle in z veliko impro­ vizacije skušamo držati tempo izobraževanja v na­ ši hiši. Že nekaj let pripravljamo dograditev naše šole, vprašanje so samo sredstva. Apeliram s tega mesta na vse tovariše delegate, da skušate v vaših gospodarskih organizacijah, v samoupravnih orga­ nih, v delegatskih sistemih pravilno tolmačiti po­ trebo po kadrovskih spremembah, potrebo po iz­ obraževanju in potrebo po nadaljnji izgradnji na­ ših objektov. Kot je društvo pokazalo potrebo iz­ obraževanja svojih lastnih kadrov, želimo, da to­ krat družba ne bi odpovedala in da bi nudila vso moralno in materialno podporo temu -vprašanju. Tov. C ir il Stanič: Naša zveza je pravzaprav majhna, toda lani smo imeli 200 milijonov prometa, letos do 280 milijonov, to je v merilu tega drobnega dela ogromen znesek. Mi smo v zvezi z našim Grad­ benim vestnikom, ki nas stane za posamezno šte­ vilko 4 milijone, izdali 50 milijonov letno in imamo še za 20 milijonov drugih stroškov, ker imamo 3 uslužbence, in zato smo primorani, da se pogovorimo po večletnih pripravah, da zvišamo članarino. Tisti prispevek, ki ga prispevamo, zna­ ša 10 % tiskarskih stroškov, 90 % moramo spra­ viti iz drugih akcij, tu so razne ekskurzije, semi­ narji itd. kjer nabiramo sredstva. Zato bi prosil, da ne glede na to, da je to nabiranje, ne bi slišal kritike, ker gre vedno za kakšno koristno akcijo in je zadaj še kakšna potrebna dejavnost. Če je naša ekskurzija morda 10.000 S din dražja kot drugod, moramo tista sredstva dobiti, če hočemo izvesti, kar smo si naložili kot svojo dolžnost. Zato smo prišli do tega, da predlagamo, naj bi bila kolektivna članarina 500 din, članarina 100 din, študentska pa 38 din, in da bi od tistih 100 din, ki jih plačamo kot člani, šlo 76 din za tisk, 24 din se pa deli navzdol in sicer 50 % društvom, ki to ustvarjajo, 40 % naši zvezi in 10% zvezi Jugosla­ vije. To je predlog, za katerega vas prosim, da se o njem pomenimo, veljal pa bi s 1. januarjem 1975. Nekateri so že nakazali, da je skok na novo člana­ rino prehud. Toda dobro se zavedamo, da se mora­ mo postaviti na trdne noge, po takem sistemu, da bomo od podjetij dobili več sredstev, da bomo lahko’ rekli: gradbeništvo iz vse Slovenije finan­ cira naše glasilo. Predlog je bil sprejet z večino glasov (eden se je vzdržal). Tov. Franc M artinec je v imenu kandidacijske komisije poročal: Izvršni odbor je še v svojem delovanju ime­ noval posebno komisijo, ki bi pripravila kandidate za novi odbor. Pri sestavi predloga za novi izvršni odbor smo imeli v mislih, da dosežemo kontinuite­ to dela, zato smo predvideli nekaj starih članov in nekaj smo vzeli mlajših. Sedaj bo imel novi iz­ vršni odbor 15 članov, 6 dosedanjih in 9 novih. Predlagani so: 1. Gačovič Franc, ZRMK Ljubljana, za pred­ sednika 2. Bubnov Sergej, glavni urednik Gradbenega vestnika 3. Jecel Ivan, Maribor, gradb. operativa 4. Koprivec M it ja , Projektiva Novo mesto 5. K ra n jc Dragan, Komunala Ljubljana 6. L ju b ič Anton, JLA 7. Megušar Maks, Poslovno združenje PROD 8. M artinec Franc, Kamnik, gradbena ope­ rativa 9. Polič M iloš, Društvo za ceste 10. P ra jnc M in ka , Maribor, gradbena operativa 11. P ra p ro tn ik A lb e rt, Celje, gradbena ope­ rativa 12. Rogač Rajko, FAGG Ljubljana 13. Sever Dragovan, Gradis, Ljubljana 14. Urše Bogom il, študent FAGG 15. V uča jnk Jože, Biro gradbeništva Slovenije Za nadzorni odbor so bili predlagani 3 člani in 3 namestniki: 1. Stanič C ir i l Vasle B ranko 2. Zajc V inko G abrie l A lo jz 3. Žepič M ila n Gunde A n ton Kot je bilo že prej povedan O', bodo predsedstvo sestavljali: predsednik, oba podpredsednika, pred­ sedniki komisij in tajnik, ki jih bo razen pred­ sednika volil novi upravni odbor oziroma izvršni odbor. V novem odboru ni ing. Čadeža, ki je pred­ viden za predsednika za regulativo, in ga po tej poti pozivamo, da bo povezan v predsedstvu iz­ vršnega odbora. Predlog kandidacijske komisije je bil soglasno sprejet. Predsedujoči tov. Branko Rosina je zaključil občni zbor ZGIT Slovenije v Mariboru z nasled­ njimi besedami: V imenu pripravljalnega odbora za potek obč­ nega zbora naše zveze v Mariboru se zahvalim vsem pokroviteljem, ki so prispevali tudi finanč­ no podporo, da je naš občni zbor tako uspel. Naj­ lepša hvala vsem sodelujočim. V imenu delov­ nega predsedstva in delavcev v naši organizaciji smatram za posebno dolžnost, da se zahvalim do­ sedanjemu IO in nadzornemu odboru ter vsem ko­ misijam za delo v zadnjem mandatnem obdobju, zlasti pa ing. Čadežu, ki je bil v delovanju naše zveze vedno prisoten. Prosim novega predsednika, da prevzame svojo funkcijo. Novi predsednik ZGIT Slovenije, tov. dipl. ing. Franc Gačovič je prevzel dolžnost z naslednjimi besedami: Tovarišice in tovariši, naložili ste nam odgo­ vorno in obsežno delo, trudili se bomo, da bomo vaše zaupanje izpolnili. Želimo, da bi nam dali čim več sugestij, da bi delo dobro zastavili. Že na občnem zboru smo dobili dosti nalog, bo pa še veliko* drugih stvari za reševanje, skušali bomo storiti vse, kar bo mogoče. PRAVILA Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije I. SPLOŠNA NAČELA 1. člen Gradbeni inženirji in tehniki v Sloveniji se prostovoljno združujejo v svoji družbeni organi­ zaciji, katere naslov je Zveza gradbenih inženir­ jev in tehnikov Slovenije (v nadaljnjem tekstu Zveza GITS). 2. člen Zveza GITS predstavlja gradbene inženirje in tehnike Slovenije v domovini in v inozemstvu. 3. člen Gradbeni inženirji in tehniki se združujejo za dosego naslednjih ciljev: — ustvarjanje in razvijanje javnega strokov­ nega mišljenja in stališč v važnih tehniških, eko­ nomskih, proizvodnih in drugih problemih grad­ beništva kot tehnične znanosti in gospodarske de­ javnosti, — iskanje in osvojitev ustreznih oblik stro­ kovnega izpopolnjevanja svojih članov, — organiziranje in uspešno sodelovanje v pro­ cesu napredka tehnologije in razvoja proizvodnih sil v gradbeništvu, — spodbujanje in podpiranje iniciative svojih članov na področju raziskav in osvojitve sodobnih rešitev v gradbeni proizvodnji, projektiranju in znanstveno raziskovalnem delu, — ojačevanje in dviganje etike strokovnega dela v skladu s socialističnimi odnosi v naši državi, — organiziranje sodelovanja z vsemi institu­ cijami, ki rešujejo vprašanja, zanimiva za grad­ beništvo, — proučevanje specifičnih problemov gradbe­ nih inženirjev in tehnikov in predlaganje najpri­ mernejših rešitev odgovornim organom. 4. člen Zveza GITS ustvarja svoje cilje: — z ugotavljanjem in poudarjanjem važnih vprašanj, od katerih rešitve sta odvisna razvoj in napredek gradbeništva, — s sodelovanjem pri delu družbenopolitičnih in gospodarskih organizacij, pri organih uprave in zavodov v primerih, ko obravnavajo vprašanja in sprejemajo sklepe, važne za gradbeništvo, — z organiziranjem kongresov, posvetovanj, znanstvenih simpozijev, javnih diskusij, tečajev, strokovnih predavanj in ekskurzij, — z izdajanjem revij, obvestil in publikacij, z izdajanjem strokovne literature in uveljavljanjem raznih oblik notranje tehniške pomoči, — s spremljanjem razvoja gradbene tehnike in znanosti izven države, s sodelovanjem s sorod­ nimi mednarodnimi nacionalnimi organizacijami ter s prenašanjem koristnih izkušenj, — z drugimi ustreznimi aktivnostmi. II. ORGANIZACIJSKA STRUKTURA 5. člen Zveza GITS je enotna organizacija gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije. Organizacije Zve­ ze se formirajo po teritorialnem principu ali po ožjih strokovnih vejah. Strukturo Zveze GITS sestavljajo: a) aktivi društev v delovnih organizacijah, b) društva gradbenih inženirjev in tehnikov, c) Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slo­ venije. 6. člen Organizacije Zveze GITS imajo svoja samo­ stojna pravila v duhu pravil Zveze gradbenih in­ ženirjev in tehnikov Slovenije. 7. člen Zveza GITS je član Zveze gradbenih inženir­ jev in tehnikov Jugoslavije in republiške Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije. Društva GIT pa se včlanjujejo v teritorialna društva inženirjev in tehnikov. ; . r ,: .-T ., S-. - ' III. ČLANSTVO V ZVEZI GITS 8. člen V organizacijah Zveze GITS so člani lahko: a) redni, b) častni, c) zaslužni, d) kolektivni. 9. člen Redni član lahko postane vsak gradbeni in­ ženir ali tehnik, ki izjavi pripravljenost, da bo delal pri uresničevanju ciljev in nalog Zveze GITS. Redni član lahko postane tudi oseba iz dru­ ge stroke, če je osnovna dejavnost vezana na gradbeništvo in ki ima ustrezno šolsko kvalifika­ cijo. Sklep o sprejemu takih članov sprejme osnov­ na organizacija Zveze GITS. 10. člen Častni ali zaslužni član organizacije ZITS mo­ re postati oseba s sklepom Skupščine ustrezne or­ ganizacije Zveze GITS, po posebnih pravilih o iz­ volitvi in proglasitvi, katere je sprejela Zveza IT Jugoslavije. 11. člen Kolektivni člani lahko postanejo gospodarske ali družbene organizacije, zavodi in upravni orga­ ni, ki s svojim delom prispevajo k ustvarjanju ciljev in nalog Zveze. 12. člen Pravice rednih članov so: — da volijo ali so voljeni v vse organe orga­ nizacije gradbenih inženirjev in tehnikov, — da ustvarjajo vpogled in ocenjujejo delo organov organizacij gradbenih inženirjev in teh­ nikov ter dajejo predloge za izboljšanje njihovega dela, — da razširjajo in dopolnjujejo svoje strokov­ no znanje po aktivnosti organizacij GIT, —• da sodelujejo' v delu komisij, odborov, sek­ cij in drugih teles v strokovnih, družbenih, go­ spodarskih, kadrovskih in drugih vprašanjih s področja dejavnosti organizacij GIT, — da sodelujejo pri vseh strokovnih in druž­ benih manifestacijah organizacij Zveze GITS, — da uživajo vse ugodnosti, ki jih uživajo organizacije Zvezi GITS, in — da zahtevajo zaščito svojih pravic. 13. člen Dolžnosti rednih članov so: ■—■ da delajo pri ustvarjanju ciljev in nalog organizacij Zveze GITS, — da sodelujejo v akcijah organizacij Zveze GITS, — da izvajajo sklepe organov in organizacij Zveze GITS, — da se strokovno izpopolnjujejo', in — da redno plačujejo članarino. 14. člen Članstvo v Zvezi GITS preneha: — če član izjavi organizaciji, da izstopa iz članstva, — s sklepom skupščine organizacije, in — v izrednih primerih s sklepom uprave re­ publiške Zveze ali glavnega odbora Zveze GITJ. Na odločitev o izključenju ima član pravico pri­ tožbe pri višjem organu organizacije ZITJ. IV. IV. ORGANIZACIJE ZVEZE GITS 15. člen Republiška zveza GITS združuje vsa društva na teritoriju republike Slovenije in usmerja nji­ hovo delo v duhu ciljev in nalog GITS. 15. a člen Na podlagi sporazuma se Društvo' za ceste SRS sprejme kot član, ki delegira svojega pred­ sednika v IO Zveze GITS, zaradi usklajevanja skupnih interesov na področju gradbeništva. 16. člen Društvo se načelno formira v središču komu­ ne in združuje vse aktive s svojega teritorialnega področja. V večjih mestih se lahko formirajo mest­ na oziroma občinska društva GIT. 17. člen Aktivi se formirajo v podjetjih, zavodih in šolah z najmanj 5 člani in imajo svoja pravila o delovanju v skladu z določili pravil republiške Zveze oziroma društev GIT. Aktiv vodijo sekre­ tarji aktiva oziroma poverjeniki. 18. člen Naj višji organ organizacij Zveze GITS so skupščine. 19. člen Skupščine potrjujejo pravila in volijo tiste iz­ vršne organe organizacij Zveze, ki so predvideni s temi pravili. 20. člen Izvršni organi delujejo na podlagi statuta Zve­ ze GITJ pravil Zveze GITS, sklepov skupščin in smernic glavnega odbora Zveze GITS. 21. člen Skupščine se zavzemajo pri volitvah novih organov, da se zamenja odgovarjajoči del članov z novimi kadri. Ob volitvah glavnega izvršnega odbora Zveze GITS se zamenja najmanj polovica starih članov, predsednik pa obvezno. Nihče ne more biti izvoljen več kot dvakrat zaporedoma v glavni in izvršni odbor Zveze GITS. 22. člen Organi GITS so: — skupščina, — glavni odbor, — izvršni odbor, — nadzorni odbor. Praksa iz delovanja Zveze GITS je nakazala potrebo imenovanja posebnega koordinacijskega organa za pripravo sej IO in GO ZGITS. Ta or­ gan je: — predsedstvo Zveze GITS. 23. člen Glavni odbor Zveze GITS imenuje stalne stro­ kovne komisije za naslednja področja: — komisijo za strokovna izobraževanja, — komisijo za regulativo, — komisijo za založništvo in založniški svet, — komisijo za razvoj in raziskovalno delo v gradbeništvu. 24. člen Skupščina je najvišji organ Zveze GITS in se sestane vsaka tri leta. Skupščina zlasti: — sprejema in mnenja pravila Zveze, — določa smernice dela in ugotavlja naloge Zveze, — razmotri poročila in daje razrešnice, —• rešuje pritožbe, — odloča o sedežu Zveze, — voli predsednika Zveze, — voli 15 članov Izvršnega odbora, — voli odgovornega urednika GV, — voli častne in zaslužne člane Zveze GITS in — odloča o prenehanju dela Zveze. 25. člen Skupščino sestavljajo delegati organizacij, ki so izbrani po ključu, katerega določi glavni odbor. Člani glavnega odbora so polnopravni udeleženci skupščine. 26. člen Delo skupščine je javno za vse člane. Sklepi se sprejemajo z večino glasov. O načinu glasova­ nja odloča skupščina. Sklepi so veljavni, če zase­ danju prisostvuje več kot polovica izbranih de­ legatov, kar se ugotovi na začetku zasedanja skup­ ščine. 27. člen Skupščina se lahko sestane tudi na izredno zasedanje in sicer: — na zahtevo glavnega odbora, in — na iniciativo 1/3 članov ali na zahtevo 1/3 društev zveze. 28. člen Glavni odbor se sestoji iz 15 članov izvršnega odbora in predstavnikov vseh društev GIT v Slo­ veniji in odgovornega urednika GV. 29. člen Mandat delegiranih članov glavnega odbora se pokriva z mandatom njihove osnovne funkcije, na podlagi katere so delegirani v glavni odbor. 30. člen Predsednik Zveze GITS je istočasno tudi pred­ sednik glavnega odbora in izvršnega odbora ZGITS. 31. člen Glavni odbor se načeloma sestane dvakrat let­ no. Na zahtevo 1/3 članov se lahko sestane tudi izredno. 32. člen Glavni odbor: — izvršuje sklepe skupščine, — obvezno tolmači pravila, — predlaga skupščini izvolitev častnih in za­ služnih članov, — sprejema sklepe po poročilih izvršnega in nadzornega odbora Zveze GITS. — potrjuje predračun dohodkov in izdatkov Zveze GITS, — sklepa na podlagi strokovnih poročil izvrš­ nega odbora, in — imenuje predstavnike Zveze GITS v organe Zveze GIT J in drugod, kjer se pokaže potreba. 33. člen Glavni odbor sprejema obvezne sklepe, če je prisotnih 2/3 članov. Sklepi se sprejemajo na na­ čin, ki ga sprejme glavni odbor. Seje glavnega odbora so javne. 34. člen Izvršni odbor izvoli izmed članov izvršnega odbora 2 podpredsednika in tajnika. 35. člen V primeru izpraznjenih mest glavni odbor lah­ ko kooptira v izvršni odbor nove člane, a ne več kot 1/4. 36. člen Izvršni odbor: — izvaja sklepe glavnega odbora med dvema zasedanjema, — pripravlja in sklicuje seje glavnega odbora, — usmerja delo društev in aktivov, — planira in po odobritvi glavnega odbora razvija koristne akcije in dejavnosti, — opravlja tekoče posle, — zbira materialna sredstva za delo Zveze in razpolaga s temi sredstvi na podlagi predraču­ nov, in — predstavlja Zvezo GITS. Sklepi izvršnega odbora, sprejeti med dvema zasedanjema glavnega odbora, so obvezni za vse člane in društva. Izvršni odbor se sestaja najmanj dvomesečno. 37. člen Zvezo gradbenih inženirjev in tehnikov Slo­ venije predstavlja predsednik, po njegovem poob­ lastilu pa član izvršnega odbora. V primeru, da predsednik med dvema skupščinama ne more več opravljati svojih dolžnosti, ga do naslednje skup­ ščine zamenja podpredsednik. 38. člen Nadzorni odbor se sestoji iz treh članov in treh namestnikov, ki jih izvoli skupščina. Nadzorni od­ bor se konstituira tako, da izbere predsednika. Nadzorni odbor opravlja kontrolo finančnega poslovanja izvršnega odbora. Člani nadzornega od­ bora imajo pravico prisostvovati sejam glavnega in izvršnega odbora s pravico svetovalnega glasu. Nadzorni odbor predlaga poročilo skupščini, glavnemu odboru pa v začetku vsakega leta. V. FINANCIRANJE ZVEZE 39. člen Vse organizacije Zveze GITS se načelno samo- financirajo. Osnovni material izvor financiranja organizacij ZGIT je članarina rednih članov. 40. člen Višino članarine določa skupščina. 41. člen Organizacije Zveze in Zveza se financirajo tudi iz drugih virov: — dohodki od založniških in drugih dejavnosti, — dohodki od kolektivnih članov, — dohodki raznih organizacij, — pokloni, dotacije itd. VI. VI. DRUGA DOLOČILA 42. člen Zveza GITS izdaja strokovno revijo »Gradbeni vestnik« kot svoje glasilo. Urednika in uredniški odbor imenuje glavni odbor. 43. člen Glavni odbor skrbi za glasilo Zveze in koordi­ nira založniško dejavnost. 44. člen Za izvrševanje administrativnih, finančnih in tehničnih poslov Zveze se predvidijo stalna delov­ na mesta: 1. organizacij sko-tehnični sekretar, 2. računovodja, 3. administrativno-finančni delavec. Za vse druge posle, ki se pokažejo po potrebi, lahko Zveza angažira osebo izven organizacije, s skrajšanim delovnim časom, ali pa za izvršitev po­ sameznih nepredvidenih poslov. Poslovanje ZGITS je urejeno s posebnim po­ slovnikom, ki ga sprejme in potrdi IO. Poslovanje »Gradbenega vestnika« je urejeno s posebnim poslovnikom »Gradbenega vestnika«, ki ga sprejme in potrdi IO. VII. NAZIV IN PEČAT 45. člen Naziv Zveze je: »Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije« in ima svojstvo pravne osebe s sedežem .v Ljubljani. 46. člen Pečat Zveze je okrogel, običajne velikosti z na­ pisom: Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slo­ venije, Ljubljana. VIII. PREHODNA DOLOČILA 47. člen Vse organizacije Zveze GITS bodo v enem letu uskladile svoja pravila s temi pravili. 48. člen V primeru razpustitve Zveze GIT prevzame imovino Zveza inženirjev in tehnikov Slovenije. iz naših kolektivov NOVA DELA GIP »INGRAD« CELJE M ed p rv im i v e č jim i in v estic ija m i, 'ki sm o jih p re ­ vze li v le to šn je m letu, je o b je k t C e v a m e in aneksa »A L P O S « Š en tju r p r i C elju . In v e stic ija obsega iz­ gra d n jo p ro iz v o d n e hale, aneksa v d v eh etažah, kotlar­ ne, tra lop osta je , ra zv o d o v in zu n a n je u reditve. Z oz i­ rom na sprem em be, k i jiih je p o v z r o č il investitor, se je p r iče tek d e l d e ln o zakasnil. N a razp is ja v n e g a n ateča ja za izg ra d n jo 420 sta­ n ovan j v C elju , k i je b il v m esecu aprilu , sm o p on u ­ d ili izg ra d n jo d v e h sto lp n ic in p a 2 stan ovan jsk a b lo ­ ka. S k u p n o s m o p on u d ili 313 sta n ova n j. Z a vsa p on u ­ jen a sta n ova n ja s o sk len jen e p o g o d b e s sam oupravno stan ovan jsk o sk u p n ostjo C elje . 35 s tan ovan j je rezer­ v iran ih za č la n e našega k olek tiva . K u p e c celotne stolp n ice na O tok u I I I G je Ž e leza rn a Š tore . P o n ek a jle tn i p rek in itv i sm o p r iče li v N azorjih p on ov n o z izv a ja n je m in v estic ijsk ih del. G rad im o ob ­ je k t dru žb en e preh ra n e in pa p r o iz v o d n o h a lo za m i­ zarske Izd elk e ter d oz id a vo aneksa. V S lov . K o n jica h g ra d im o 2 s to lp iča v ou tin ord sistem u, sk u p n o 44 stan ovan j. P re d v id e n e so lok a cije še za n a d a ljn je stolp iče. V L ju b lja n i g ra d im o skupno z »Z id a r je m « iz K o ­ čev ja n a se lje 34 terasastih b lok ov . D e litev j e v raz­ m er ju 50 :50 . D v a terasasta b lok a sm o že p reda li ku p­ cem v u p ora b o . Izg ra d n jo terasastih b lo k o v b om o m o ­ ra li posp ešiti, č e h očem o, d a b o m o v s e o b je k te predali k u p cem d o le ta 1977. V sep tem b ru p r ičn em o z 'izgra d n jo osem letke v Š en tjern e ju . T o d e lo sm o d o b ili k o t n a ju g o d n e jš i p o ­ nudnik . V L a šk em sm o v ra zg o v o r ih za izg ra d n jo dveh s to lp ičev s sa m ou p ra vn o s ta n ov a n jsk o sk up nostjo . G ra ­ d ili ,bi en ak e s to lp iče k o t v K o n jica h . P rav ta k o sm o v ra zg ov or ih še za v e č v e č jih in ­ vestic ij, k i b i se p r iče la 'izva jati v le to šn je m letu. S eved a p a p r i tem tu d i p r o b le m o v n e m an jka . T O Z D gra d ben a op era tiv a gra d i ca . 70 v e č jih o b jek tov s sv o jim i 1300— 1500 zap oslen im i. N a jp re j n i m o g o če m im o d e jstv a , da je za dob ro d e lo v o p e r a t iv i n u jn a d ob ra p re d p r ip ra v a dela in da p rak tičn o v sa k o ru tin erstvo o d p o v e . Z a v ed a ti se m o ­ ram o, d a v gra d ben ištv u še v ed n o n ism o tako specia li­ zirani, da b i la h k o tu d i z v e č jo m e r o p op o ln osti p la ­ n ira li naše d e lo . Š e v ed n o sm o o d v isn i o d trga, in v e ­ stito r jev ih že lj, ra zp o lož ljiv ih d e la v ce v , m ateria ln ih kapacitet ter k on čn o o d n u jn o p o tre b n e vsesp lošne d ok u m en ta cije p red za četk om g ra d n je . T ežn ja p o sp ec ia liz a c iji je še v e d n o prisotna . Tako npr. nam je dan es že p o p o ln om a ja sn o , ‘ka j p om en i za nas p r istop k n ov im teh n o lošk im p r ije m a m v stano­ va n jsk i izg ra d n ji. P r i n as p a je še v e d n o v e lik o te ž a v p oseb n o zaradi tega, k e r se p ro b le m i s ta n ova n jsk e izg ra d n je ob ravn a ­ v a jo p r e v e č en ostran sk o in ra zd ro b lje n o . Izh od iz tega je la h k o sa m o d ru žb en o p ro je k tira n je , k i se odraža skozi k o o rd in a c ijo d e ja v n o sti in in teresa vseh sodelu ­ jo č ih : p ro jek ta n tov , in v estito r jev , izv a ja lce v , strokovno in d ru žb en op o litičn ih o rg a n iza c ij, u p ora b n ik ov , ra z­ isk ova ln ih in stitu cij in dru g ih . O p era tiv c i se zaradi n ed e fin ira n ega spleta teh v p rašan j sre ču je m o pogosto s p op o ln om a n ep otrebn im i p rob lem i. Z n a n stv en o d e lo še n i d o v o lj v k lju če n o v našo d e ­ javn ost. P ro jek ta n tom m a n jk a jo u p ora b n e strokovne osnove, k i b i p om aga le p r i h itre jše m ra zv o ju in u va ­ ja n ju in tegra ln ih m etod p ro je k tira n ja . P r a v ta k o k ot p ro jek ta n tom , tu d i osta lim so d e la v ce m v stan ovan jsk i izg ra d n ji m a n jk a jo o b je k t iv n e s trok ov n e in form a cije . K on čn o pa tu d i status p ro je k ta n ta in p ro jek tiv n e o r ­ g a n iza c ije p r i nas n i d o lo če n , k a k or b i zah teva l zn ača j n je g o v e g a dela. P o s le d ica teg a je , da v p liv p ro jek ta n ta o b ič a jn o preneh a, č im j e p r o je k t izdelan . T a n a ta n a ­ č in n e m ore sp rem lja ti ce lo tn eg a ra zv o jn eg a cik lusa, k o t n e m ore k oristiti iz tega p rak tičn e izkušn je . T eža v e so p a tudi d ru g je . V se p rev ečk ra t sk ušam o u streč i in v estito r jev im n e m o g o č im že lja m , d a p r ičn e m o g ra d iti ob jek t, še p red en im a in vestitor p r i seb i p r o ­ je k tn o dokum entacijo '. S ice r lo g ič n o — zan j j e vse prep ozn o . O p om a n jk a n ju m a ter ia lov p iš e jo 'dnevno časopisi, še p oseb e j pa m ora m o p ov ed a ti, da sm o im eli letos k o t la n i v e lik e teža ve za p r id o b ite v g ra d ben ih m a te ­ r ia lov , od katerih je o d v isn a naša p ro izv od n ja . V L ju b lja n i je tren u tn o n a še n a jv e č je g ra d b išče v K osezah , k je r j e v g ra d n ji v e č b lok ov . V en d a r b i m o r a l b iti tak v e lik k om p lek s org a n iza c ijsk o b o ljš e o b d e la n z vseh plati, za to j e ra v n o tu v e lik o težav. Č ep rav b o b o d o če n a se lje (vas I in II) iz v eč v sa j na v id e z en ak ih terasastih s itavb . . . s i v seen o dva o b je k ta n ista enaka. V sakem u je la h k o ta k o j ja sn o , da n a re - tov a n a teh n o log ija ek on om sk o n i o p r a v ič ljiv a za ta čas in da p ro jek ta n tsk e s to r itv e n iso u godn e. N u jn o p o tre b n o je , da se č im p re j izv rš i p ro je k tira n je na s o d o b n e jšo te h n o lo g ijo g ra d n je . T o j e s e d a j ' tudi v te ­ ku . G ra d b išče im a tu d i p r o b le m e z o b rtn ik i in so za ­ k lju čn a d ela na teh o b je k t ih v znatn i zam udi. DOLGA JE POT DO ZEMLJIŠČA ZA GRAMOZNICO B re z gram oza n i m o g o če grad iti. P oraba teg a o s ­ n ov n eg a m ateria la je ve lik a , d osed a n je g ra m ozn ice p a so v eč in om a izčrpane a h p a n ep rim ern e iz ra zličn ih ra z log ov . Z a to se gra d ben a p o d je t ja izred n o tru d ijo , da si za g o to v ijo n o v a n ah a ja lišča , v k a terih u red e g ra m ozn ice z vsem i p r ip a d a jo č im i o b je k t i in v k a terih bo za d a ljše o b d o b je m o g o če p r id o b iv a t i k a k ov ostn e b e ton sk e m ešan ice , k i so p o g o j za so d o b n o te h n o lo g ijo g ra d n je . Ž a l t o n e g re ta k o en ostavno, k a r n am d o k a ­ z u je n a s led n ji o d š tev iln ih p od ob n ih p r im erov , k a te ­ reg a p ov zem a m o iz sep tem brsk e štev ilk e O B V E S T IL A S G P »P ro je k t« K r a n j: S e d a n ji g ra m ozn ici n a P o lic i in v N a k lem sta iz ­ črp an i. P o d je t ji S G P »P ro je k t« K ra n j in C estno p o d ­ je t je v K ra n ju že d a lj časa išče ta p r im ern o lo k a c ijo za n o v o gram ozn ico , n e le zase, tem v eč tu d i za vse d ru g e u p ora b n ik e gra m oza v k ra n jsk i ob čin i. G eo lošk i za v o d v L ju b lja n i j e raziska l ze m ljiš če ju g o za h o d n o o d p o d v o za na g o re n jsk i m a g istra li m ed N a k lim in B istr ico in u g o tov il, da je p ra v ta z e m lji­ šk i k om p lek s n a jp r im e rn e jš i z a u red itev gram ozn ice . G re za p r ib ližn o 32 h a zem ljiš ča , k je r b o m o g o če k o ­ p a ti g ram oz d o g lo b in e ca. 24 m . P o o ce n i G eo lošk ega za v od a g re za ca. 6,400.000 m 3 gram oza z a d o v o ljiv e k va lite te . T o lik šn e za lo g e b i za d ošča le za ca. 30 le t u p oštev a jo č , da se v k ra n jsk i ob č in i p o r a b i le tn o ca. 200.000 m 3 gram oza. V p ra ša n je n o v e gra m ozn ice v o b č in i K ra n j o z ir o ­ m a sp rem em b o n am em b n osti zem ljišk ega k om p lek sa je o b ra v n a v a l S v e t za u rban izem , gra d ben e in k o m u ­ n a ln e za d ev e na s e ji 13. 4. 1972. S v e t j e s ice r u g o to v il , da le ž i t o zem ljiš če p o u rb an ističn em p ro g ra m u o b č in e K ra n j v o b m o č ju ze len ih k m etijsk ih p ov rš in , v e n d a r se j e s tr in ja l s tem , d a se p red la ga sp rem em b a n a ­ m em b n osti tega zem ljiš ča za u re d ite v gram ozn ice . U red iti pa se m ora o ze le n ite v ozirom a p o g ozd itev pasu m e d o b s to je čo ces to in b o d o č o gra m ozn ico . V b o ­ d o č i g ra m ozn ici je d o v o lje n o zg ra d iti sam o o b je k te , k i so p o tre b n i iz k lju čn o za e k sp lo a ta c ijo gram oza s tem , da se u red i p r im eren rež im tran sporta in v z d rž e v a n je poti. S v et je še sk lenil, n a j o sprem em bi razp rav lja še svet za k m etijs tv o in gozd a rstvo . D ne 9. 8. 1972 je svet za k m etijs tv o in g oz d a rstv o sporočil, da se s sp re ­ m em b o n e s tr in ja in da je treba pred ložiti g eo lošk e razisk ave na drugih -prim ernih o b m o č jih v ob čin i, ker n e gre za najslabša z e m ljiš ča in b i gram ozn ica k v a ­ rila tu d i v id ez 'pokrajine. O v p ra ša n ju g ra m ozn ice je dn e 28. 9. 1972 p o n o v n o ra zp ra v lja l S vet za u rban izem , gradben e in k om u n aln e zad eve in sk len il, da se za ra d i u sk lad itve m nenj sk liče skupna seja o b e h svetov . D ne 20. 12. 1972 j e b ila skup na seja obeh svetov , k je r j e b ilo p od a n o sta lišče , da naj b o na o b m o č ju ob čin e le ena gram ozn ica , da n aj se o tem in fo rm i­ r a jo vse za in teresirane org a n iza cije in da naj se vse osta le gram ozn ice o p u stijo . K e r svet za 'km etijstvo in gozd a rstvo n i b il sk lep čen o b skupni seji, je b ilo p o ­ trebn o n ak n a d n o tem u sv e tu p red lož it i p o d ro b n o p o ­ ro č ilo o raziskavah ce lo tn eg a ob m o č ja občin e in in fo r ­ m a c ijo o lo k a c iji n o v e gram ozn ice . S vet za 'k m etijstvo in g ozd a rstv o je vp ra ša n je g ra ­ m ozn ice p o n o v n o o b ra v n a v a l dn e 26 12. 1972 in sp re je l sklep, da se p red v id en a lo k a c ija za gra m ozn ico v N a ­ k lem od obri, ven d a r s p r ip o m b o , da b i p red p r iče tk o m u red itven ih d e l p r iš lo d o sporazum a m ed p r izad etim i lastn ik i tako, d a se j im v za m e n ja v o d a jo druga , za p ro iz v o d n jo p r im ern a zem ljiš ča . V n asprotnem pa b i m orala b iti o d šk od n in a en ak ov red n a vred n osti za grad ben a zem ljišča . O ba sveta se s sp rem em b o n am em bn osti zem ljiš ča strin jata . P o zak on u o u rb an ističn em p la n ira n ju je b il osn u ­ tek za sp rem em b o n am em b n osti zem ljišča ja v n o ra z ­ grn jen v času o d 17. a p r ila d o 16. m a ja 1974. K o sn u t­ ku ob ra vn av an e sn rem em b e n i b ilo p ripom b. Izv ršn i s v e t je o z a d e v i ra zp ra v lja l na s v o ji se ji 6. 6. 1974. M n en ja je , d a j e v p ra ša n je gram ozn ice , ki n a j p ok r iv a v s e p o tre b e gra d ben ištv a za o b č in o n u jn o treba rešiti in to n a n a č in , da je v ob č in i le en a g ra ­ m oznica. P o p r o u č itv i ra z lo g o v , k i se n a v a ja jo za n o v o lo ­ k a c ijo j e izv ršn i s v e t sk len il, d a pred laga zb orom ob čin sk e sk u p ščin e , d a s p re jm e jo od lok o sprem em bi od lok a o u rb a n ističn em p ro g ra m u za o b m o č je občin e K ran j ipo 'predlogu . Izv ršn i sv e t pa je b il tudi še m n e ­ n ja , d a je tr e b a v lo k a c ijsk e m d o v o lje n ju za n o v o g ra ­ m ozn ico d o lo č it i u k re p e za va rs tv o o k o lja in za zaze- len itev ter u red itev in za v z d rže v a n je poti. Č im p re jš ­ n jo m ožn ost iz k o r išč a n ja n o v e g ram ozn ice n aj se u re ­ d i z začasn o lo k a c ijs k o o d lo č b o . S k u pščin a o b č in e K ra n j je 26. 6. 1974 res o b r a v ­ n av a la tu d i v p ra ša n je sp rem em b e n am em bn osti z e m lji­ škega k om p lek sa za g ra m ozn ico . O d loč itev n a te j s e ji je b ila , da se v p ra ša n je gra m ozn ice u god n o reši p od p og o jem , da se p red iz d a jo lo k a c ijsk e -odločbe za p re jo -dosedanje g ram ozn ice v ob čin i. D a p a b i se n o v a g ra ­ m ozn ica l-ahko za če la od p ira ti, je skup ščina o b č in e K ra n j že izd a la »za ča sn o lo k a c ijsk o o d lo čb o« za p r i­ p ra v lja ln a dela . V se p re j op isan o -pa p re d sta v lja kom aj d e l p r e h o ­ je n e -poti, na 'kateri se j e s tem šele prižga la zelena lu č za n a s led n ji del, 'ki b o p r ip e lja l d o k on čn e u res ­ n ič itv e naloge. KOLIKO CEMENTA IZ TRBOVELJ V V ok tob rsk i š te v ilk i »T rb o v e ljsk i cem entar« so o b ­ ja v l je n i -naslednji z a n im iv i -podatki, k i d e ln o o s v e t l ju ­ je jo sta n je o sk rb e s cem en tom v letošn ji -gradbeni sezon i o z irom a to č n e je o d 1. I. -do 31. V III. 1974. Planirano Proizvedeno "/« izvršil ton ton plana K lin k er 289.000 242.000 83,6 C em ent 360.000 319.000 88,7 O dp rem a cem enta 361.400 327.000 90,4 A pn en a m ok a 13.550 7.256 53,5 N a u re sn iče v a n je p lan a -proizvodn je k lin k erja je zlasti v p liv a lo , n a v z lic v ložen im n ap orom , n izk o izk o ­ r išča n je ob ra tov a ln eg a časa -peči, k a r j e 'povzročilo tudi n eu resn ičev a n je p lan a -proizvodn je in od p rem e ce ­ m enta. O d sk up ne k o lič in e 327.000 ton je b ilo od p rem ljen o v vreča h 218.000 ton in v r in fu zn em sta n ju 109.000 ton. R a zm erje j e 66,8 % v k orist od p re m e v vrečah . O d ­ prem a v r in fu zn em stan ju sta ln o -narašča in se je v p r im e rja v i z laniskim le tom -povečala k o lič in sk o za 37,7 % . GP »TEHNIKA« LJUBLJANA V PRIHODNJEM LETU V sep tem brsk i š tev ilk i G L A S N IK , g la s ilo delovne skupnosti G P T eh n ik a L ju b lja n a , sezn an ja bra lce že s p r e d v id e v a n ji o zap oslitv i n jih o v ih zm og ljiv os ti v b liža jo čem se 1975. letu , in s icer: K a j b o p r in e s lo -novo le to g ra d ben i op erativ i? P reg led a h b om o , k o lik o del že im a m o zagotov ljen ih , ozirom a vsa j p red v id en ih v času 'p oročan ja v ok v iru plana za 1. 1975. N a jp re j p o g le jm o , k o lik šen n a j b i b il p la n za leto 1975. V letu 1974 sm o n ačrtova li, d a b o m o op rav ili za 192.900.000 d in gra d b en ih d e l in z a 230,000.000 d in tu ­ jih storitev . R a ču n a jo č v sak oletn o z d v ig o m p ro izv o d ­ n je za 7 %►, a n e u p o š te v a jo č d v ig cen v p r ih od n jem letu , b i p la n z a le to 1975 zn ašal: za gra d ben a d ela 206.400.000 d in , za tu je sto r itv e 246,100.000 din , skupaj 452.500.000 d in . Z a k r it je teg a p lan a im am o že p re d v id e n ih o z ir o ­ m a v e č ali m a n j za g o tov ljen ih 76,5 °/o g rad ben ih del, 104,3 % tu jih s to r itev a li 91,6 °/o v seh del. V ečin a o b ­ je k to v je v ča s u p o r o ča n ja ž e v delu . S e v le tošn jem letu p r e d v id e v a m o p r iče tek d e l n a p o s lo v n e m ob jek tu Šum i, k je r s o ž e b ile o p ra v lje n e a rh eo lošk e raziskave, in na p rem estitv i -kolektorja p r i B a va rsk em dvoru , k je r p a sm-o o d v isn i o d p o tek a del n a A jd o v š č in i (za­ ra d i za p ore T ito v e ceste). V letu 1975 se b o tu d i n a ­ d a lje v a lo -delo v s ta n ov a n jsk i sosesk i B S 3 in na r e ­ m on tn i d e la v n ic i Iz letn ik a C elje . N a n o v o p a bom o p r iče li g ra d iti o b je k t R T V — o d d a jn i stolp , p od h od na B a va rsk em d v o ru in sta n ov a n jsk e o b je k te v soseski SŠ 8/2 in 7/1 v Š išk i. E din i ob jek t, za k a tereg a sam o p red v id ev a m o , da ga b o m o gra d ili v le tu 1975, je M e ­ d ic insk a fak u lteta . C e b i ta o b je k t izp adel, im am o še v ed n o 'krito 73 ,2°/» g rad ben ih d e l. N aši izg led i na u sp ešn o le to 1975 piri že sedan jem v iso k e m k r it ju p la ­ na so v sek a k or spod bu dn i. IN KAKO SO POTEKALA DELA NA NEKATERIH OBJEKTIH V AVGUSTU — S to lp n ica B na T rgu re v o lu c ije j e v zak lju čn i fazi. D od a tn o p a sm o p rev ze li tudi g ra d n jo vh od n ega ob jek ta , k i b is tv e n o d o p o ln ju je osn ov n i o b je k t . Č aka­ m o na d o b a v o in m on tažo jek len e k on stru k c ije , k i bo n osiln i d e l o b jek ta . — P o s lo v n i o b je k t F -pred M a x im a rk etom je g o ­ tov in v se lje n . K om u n a ln ih del, tj. iz o la c ije dela p lo ­ ščad i o k o li sto lp n ice , še n ism o p r iče li. — S ta n ov a n jsk i b lo k D na F era n tov em vrtu je v za k lju čn i faz i. P ro b le m s o okna, k i b o d o zarad i -nepra­ v oča sn o izd e la n ih n a črto v d osta v ljen a šele k on ec sep ­ tem bra. S ta n ov a n jsk e etaže b o d o v sek a k or kon čane v tem letu, d o g o to v ite v p os lov n ih etaž, p oseb n o pa zu ­ n an ja u reditev , se p a bosta za v lek la v le to 1975. — P o s lo v n i o b je k t F na F eran tov em v rtu (ob g o ­ stiln i »P od lip oo«) so p r iče li v 'drugi p o lo v ic i avgusta s širok im izk o p o m gra d ben e ja m e za k le tn o etažo, ki b o im ela p o le g Skladišč za trgov in e , k i b o d o v p r itlič ju , še 29 p ark irn ih p rostorov . V n a d strop ju b o d o poslovn i prostori. O b je k t n aj b i b il d o k o n c a le tošn jeg a leta »p od streho«, v ce lo t i go tov pa d o k on ca avgusta 1975. O b jek t se gra d i za tržišče. — P o s lo v n i o b je k t T 1 + P v T rn o v e m je gradbeno gotov . K e r p a n i znana n a m em b n ost za p o lo v ic o n a d ­ strop ij, n i m o ž n o d ov ršiti p red v sem cen tra ln ega o g re ­ v a n ja in in sta lacij. D ru gi p o s lo v n i o b je k t T 2 je »pod streho«. — S k la d išče B v T ov arn i I lir i ja je b ilo po p lanu g o tov o v ju liju . N a v rsti je zu n a n ja u red itev . — Z u n an ja u red itev p r i te lo v a d n ic i šole M ajd e V rh ov n ik v G re g o rč iče v i u lic i je gotova . — K on ča n a so tu d i d e la n a p r iz id k u C K ZK S . — P os lov n a zgradba S u m i v G ra d išču čaka na p r i­ četek grad n je . K e r so a rh eo lošk e ra z isk a v e in izk o ­ p avan ja za k lju čen a , s te stran i n e b o v e č za d ržk ov za grad n jo . N im a m o p a še v se h u rad n ih dok u m en tov , p o ­ trebn ih za p r iče te k gradn je . — V J era n ov i u lic i b o na m estu n ek d an jega d e ­ lavskega n aselja , k i je o b s ta ja lo iz v e č ali m an j n e ­ u dobn ih z id a n ih barak , nasta l n ov , sod ob en sam ski dom , v k a terem b o n ašlo p r ije tn o b iv a liš če 170 d e la v ­ cev . T ren u tn o je v delu le m a n jš i d e l (prib ližn o ena četrtm a), k e r še n i b ilo m ožn o reš it i v se h prob lem ov v zv ezi z ru šen jem d osed an jih b iv a ln ih prostorov . — V T rn ov em n a K o le z iji j e stek la z m a n jšo za­ m u do zarad i p op ra v k a teh n ične dok u m en ta cije , in s tem v zv ezi zak asnele izd a je gra d ben eg a d ov o ljen ja , grad n ja sta n ova n jsk ih o b je k to v A 2 in A l , k i se f i ­ nancirata iz so lidarn ostn ega sk lada. O b je k t A 2 bo im el 53 n a jem n išk ih stan ovan j, o b je k t A l p a 78. — N a p oste ljn em o b je k tu K lin ičn ih b o ln ic n ad a ­ lju je m o d e la p o od red b a h in vestitor ja . Z zg otov itv ijo druge k leti, k a r n a j b i b i lo še v tem letu, b o o b je k t v ce loti gotov . V o b je k tu D T S d o v rš u je m o zak ljučn a dela, k i p a so b o lj k o t zarad i f in a n čn ih težav, ov iran a zaradi sp rem in ja n ja n ačrtov . — N a o b je k tu M ed icinsk a fa k u lte ta sm o že v z im ­ skih m esecih d e ln o izkop a li g ra d b e n o ja m o, n ak ar sm o dela u stav ili, k e r n i izd a n o g ra d b en o d o v o lje n je zaradi n eu re jen ih fin a n čn ih razm er. P o n ed a v n ih časopisn ih vesteh n aj b i se tu d i za to g ra d n jo p r ižg a la zelena luč. — D v e p ro iz v o d n i h a li Iz o lirk e v M ostah sta g o ­ tov i. — V T ov a rn i S aturnus g ra d im o sk la d išče p lo č e ­ vine. P o izg o to v itv i te m e lje v sm o d a lj časa čaka li na je k le n o k on stru k c ijo , k i je b ila v a vgu stu gotova , in so seda j v tek u d ov rš itv en a gra d ben a dela . D rugi o b je k t v to v a rn i Saturnus, a rm ira n o b eton sk a m on taž­ na p ro izv od n a hala se b o p r iče la gra d iti v kratkem . — Za o b je k t S P IZ (S kup nost p ok o jn in sk eg a in in ­ va lid sk eg a za v a rov an ja ), k i b o ob seg a l raču nsk i cen ­ ter, sm o o d p r li gradbišče . —• N a o b je k tu P P H (p os lov n o park irna h iša) na M ik loš ičev i cesti se k on ču je ta trak ta h ote la in p o s lo v ­ nega dela , k i m orata b iti g o tov a d o 15. 11. 1974. N e­ kateri p rostor i b o t npr. b is tro v p r it lič ju in nekateri p om ožn i p ro sto r i za h ote l p a b o d o iz ročen i n am enu v letu 1975. G la v n i de l, t j . n a jo b se ž n e jš i de l ob jek ta , p ark irn i p rostori, so že d a lj časa v u porab i. V p ro ­ storih v p r it lič ju p o s lu je tu d i že b a n k a K op er, od drugih lo k a lo v so n ek ateri g o to v i (Jugom etal, Petrol), d ru g i p a se d o v r š u je jo (A lp in a Ž ir i, R T B eograd , O bu ­ tev B eograd ). — V p o s lo v n e m o b je k tu n a M o la P ija d e je v i u lic i b o v d ru g i p o lo v ic i le ta d og ra jen a k le t k o t tudi dva lok a la v p r itlič ju . Z aen k rat p a d e la še n iso pričeta . — C en tra ln o z im sk o k o p a liš če v T iv o liju . N a ža lost vn etih k o p a lce v zg ra d b a v le to šn je m letu še n e b o g otova . V e lik bazen je 50 % p o k r it in izoliran , na o b o d n i k o n stru k c iji s o p r ič e l i z m on ta ž o a lu m in ijastih d e lo v ok en in z izd e la v o lesen eg a spu ščenega stropa. N ad m a lim b azen om je m on tira n a n osilna jek len a strešna k on stru k cija , k i čak a na o s ta lo strešno o g r o d je in na kritino. S ice r p a s o n a o b je k tu v tek u in sta la ­ c ijsk a in obrtn iška dela , k i p a se iz v a ja jo z zadržki. P o le g fin an čn ih te ž a v je g la v n a o v ira za p rav oča sn o d o g ra d ite v ob je k ta p o m a n jk a n je p o d ro b n ih n ačrtov , p red v sem za k lju ča v n iča rsk a d ela , m izarsk a d e la in izd e lk i iz a lum in ija . V ce lo t i tu d i n iso rešen i n ač in i o b d e la v e sten oz irom a s tro p o v in ra zv o d i e lek tro in sta - la c ij, zarad i katerih n i m o ž n o d ov rš iti tlakov . N iso še tu d i u re jen i vsi p rob lem i v z v e z i s p rem ičn im dn om en ega d ela v e lik e g a bazen a . Z a ra d i n aštetih za d ržk ov se b o grad n ja v e r je tn o za v lek la v le to 1975. — S tolpn ica S 2 na g ra d b išču B a v a rsk i d v o r je n e k o lik o kasn ila s p r iče tk o m za ra d i izd e la v e zagatnih sten o b T ito v i cesti in P r e še rn o v i cesti. S tolpn ica b o im ela tr i k leti in šestn ajst n ad strop ij. — P rem estitev k o le k to r ja o b B a va rsk em d v oru , k i naj b i se p o p rv o tn e m ra zp o re d u p r iče la v septem bru , se b o zarad i d ru g ih d e l n a T ito v i cesti p rem akn ila p r o ti k o n cu leta. — Z a in v estito r ja G ostin sk o p o d je t je L ju b lja n a g ra d im o sk lad išče — p r iz id e k p o d G ra jsk im h rib om . Z ara d i s labšega terena, k o t je b il p red v id en , sm o im eli p re ce j teža v p r i izk op ih in so s e d ela sp r ičo p lan a zakasnila. — S tavba G eod etsk ega za v od a b o d o 10. septem bra v sto lp nem d e lu (d evet n a d stro p ij in s tro jn ica ) v g r o ­ b e m gotova . O b je k t je p r e c e j p r e d p la n om . — O b p od a ljšk u V o jk o v e u lice g ra d im o p os lov n i o b je k t za P o s lo v n o in d u str ijsk o skup nost S m elt. Z gra d b a , k i je b ila p r iče ta v sred in i ju lija , b i m ora la b iti dov ršen a d o 15. 12. 1975. — G ra d b išče L e k : zg ra d b a »L a b o ra to r ij« j e n e k o ­ lik o v zaostanku. O b je k t b i m o ra l b it i le tos gotov , v e n d a r se b o d o v e r je tn o d e la za v lek la še v ja n u a r 1975. Z u n an ja u re d ite v ce lo tn eg a k om p lek sa to v a rn e L ek p otek a v Skladu z iz g o ta v lja n je m p osam ezn ih p r o ­ izv od n ih o b je k to v . — S ta n ova n jsk i o b je k t E na V o d o v o d n i cesti im a v p r it lič ju o tro šk i v rte c , k i b o g o to v v istem času. N a o b je k tu F V od ov od n a so v p o ln e m tek u vsa za k lju čn a dela . O b jek t b o v n o v e m b ru gotov . — N a V id ov d a n sk i cesti, k je r g rad im o D om sam ­ sk ih delav cev , je zg ra d b a p r e d d ov rš itv ijo . Z arad i te ­ ža v z ob rtn ik i (slikarska dela ), n ep ra voča sn o d o b a v o o k e n in zarad i n ek aterih d od a tn ih d e l se b o r o k p o teg ­ n il v septem ber. — P r i »S p om en d o m u « v K u m ro v cu k o n ču je m o k a n a liz a c ijo in rezerv oa r . O sta la grad ben a d ela so g o ­ tova . D a je m o le še p o m o č o b r tn ik o m in inšta laterjem , k i m o r a jo k o n ča ti z d e li d o 29. 11. 1974. S tan ovan jsk a zg rad ba v K u m ro v cu j e g o to v a in vseljena . — G ra d b išče sosesk e S S -8 /2 in 7/1 v Š išk i še ni odp rto . P red v id en p r iče te k b o n e k je v pozn i jesen i. — S k lad iščna h a la P e tro la v Z a log u je gotova . — N a gra d b išču sosesk e B S 3 za B ežigra d om b om o sod e lov a li n a te ž k i m on ta ž i z O b n o v o in P ion irjem . — V K o č e v ju g ra d im o za L I K K o č e v je p ro izv od n o arm ira n o b e ton sk o h a lo . Z a ra d i p om a n jk a n ja s ip orek s - k ro v n ih p lošč s e j e g ra d n ja n e k o lik o zavleikla. — V Z a g reb u je a rm ira n ob eton sk a m ontažna hala za in v estito r ja »S ta k lo « p r e d d o v rš itv ijo . P ro izv o d n i o b je k t L E K se z a k lju ču je p o d e lih . K on ca d e l n e m o ­ re m o n ap oved ati, k e r za n ek a tere od d e lk e (npr. o d ­ d e lek p o d p oseb n im i p o g o ji) n i n iti še n a črto v in n aročila za d e lo d o b iv a m o p ostop om a. — N a sosesk i SŠ 8/1 v Š išk i, k je r sm o sod e lov a li v o k v iru G ipossa , so d e la k on čan a . S ilos in p o d a ljš e k k a n a liza c ije v P iv o v a rn i U n io n sta kon čana . — A rm ira n ob eton sk a p ro izvod n a hala (m ontažna) za »D an o« v M im i b o k on ča n a z m a n jšo p rek ora č itv i­ jo p og od b en eg a roka. T u d i tu j e razlog zakasn itve p o ­ m a n jk a n je s ip orek s k ro v n ih p lošč , p o leg tega pa so im eli še teža ve z načrti. KAJ PRINAŠAJO NOVICE VODARJEV Iz tega in tern ega g la s ila S p lošn e vod ne skupnosti D rava -M u ra , M aribor, št. 7 izv em o tudi te le in fo r ­ m a c ije : -— V red n ost lan i o p r a v lje n ih del je 65 m ilijo n o v din . Z a letos p a sm o p la n ira li dela v v red n osti 139,6 m ilijon ov . ■—• V p r v i p o lo v ic i le tošn jeg a leta sm o op rav ili dela v vred n osti 48,9 m ili jo n o v d in arjev . — Z ap oslen ih je b ilo p o v p re čn o 622, tj. 10°/o v e č k ot lani. — Z a našega g la v n eg a n aročn ik a V od n i sk lad SR S b o m o m o ra li v II. p o lle t ju op rav iti storitev še n a j­ m anj za 50 m ili jo n o v d in o d 78 m ilijo n o v , k o lik o r jih b o za le to 1974 p r e d v id o m a razp o lož ljiv ih . — P o leg teg a im a m o še ob v ezn osti d o d ru g ih in ­ teresen tov k o t npr. k m e tijsk ih k om bin atov , D ra vsk ih e lek trarn idr. — Izp lačan i p o v p re čn i osebn i d oh od k i v 1. p o lle t­ ju letos so b ili v p r im e r ja v i z lansk im I. p o lle t je m v iš ji za 27 «/o in so d o se g li 2.265 din na zaposlenega . CESTA DOLGA 600 DNI P o n ov em 9 k m d o lg e m o d sek u a vtoceste P osto jn a — R azd rto že v o z i jo je k le n i k o n ji . N ič v e č n e b o za m e­ to v in zasto jev , m a n j b o n e sre č in p r ije tn e jša v ož n ja . T o č n o p r e d 820 d n e v i so n a tem od sek u za če li d e ­ la v c i n aše d e lo v n e o rg a n iz a c ije ora ti led in o n a trasi sed a n je ceste. K o lik o z n o ja in tru d a j e b ilo p otrebn o, da je b ilo to v e lik o d e lo o p r a v lje n o , n a j p o v e d o le -te š tev ilk e : C elotn i o d s e k je d o lg 8,8 k m in širok 26 m etrov . P o le g g la v n e trase j e b i lo zg ra jen ih še 4 k m p r ik l ju č ­ k ov , o b v o z o v in p r e s ta v lje n e stare ceste. N a n o v o z g ra ­ je n i a v tocesti je 8 p o d v o z o v in 5 n ad v ozov ter 5 m o ­ stov. Z g o rn ja p la st c e s te j e sestav ljen a iz 12 cm sta­ b iliz ira n e p o d la g e iz 10 c m b itod r . s lo ja 5 cm vezn ega in 3,5 cm o b ra b n e g a s lo ja asfa lta . T a k o je skup na d e ­ b e lin a zg o rn je g a u s tr o ja 30,5 cm . M ed g ra d n jo je b ilo izk op an ih 380.000 m 3 n e n o s iln ih ta l ter 1,800.000 m 3 d ru g ih izk o p o v . V n a s ip e je b ilo vgra jen eg a 1,3 m ili­ jo n a m 3 m ateria la . V z g o r n ji p ov rš in i je 140.0001 as­ fa ltn e m ase. P o razp isu za g r a d n jo je b i l ro k za d ok on ča n je 1. ok tob er, n a še p o d je t je p a je p on u d ilo k ra jš i rok 1. avgust. Č e v tr a s i n e b i b ilo to likšn ih n enosiln ih ta l in ca. 500.000 iz k o p o v v eč , b i b il rok, k i sm o ga p on u d ili, rea len in b i ga tu d i la h k o držali. Č e torej u p oštev a m o vsa ta d e js tv a , so naši grad i­ te lji t o a v tocesto zg ra d ili v roku. K o b i o d 820 dni, k o lik or je p o te k lo o d začetka del, o d b ili n ed e lje , p roste sobote, p razn ik e in deževn e dneve, p otem b i u gotov ili, da je b ilo to v e lik o d e lo o p r a v lje n o v m an j k o t 600 d e lov n ih dn ev ih . In če 8800 m avtoceste d e lim o s 600, potem so n aši g ra d ite lji dela li v eč k ot p o 20 m ceste na d e lov n i dan . C elotn i o d se k a vtoceste P osto jn a— R azd rto bo p o vseh izračun ih sta l O krog 200 m ilijo n o v n ov ih d in arjev . P r i tem d e lu je b ilo n a jv e č zap oslen ih d e la v cev p ra v le tošn je leto , oz irom a p red za k lju čk om , k o je tu de la lo 250 d e la v cev . In k a j n a j n a k on cu še rečem o? V sem , k i so d e la li na tem sod obn em ob jek tu , gre prav g o to v o zah va la , d a je b ilo d e lo o p r a v lje n o v tako k ratkem času in ta k o kva litetno. S lov en sk o p r im o rje je s tem p ra v g o to v o d o b ilo še en o m o č n o re feren co in d ok az o sp osob n osti za grad n jo tako zah tevn ih o b ­ jek tov . (Iz 4. št. g lasila PR IM O R JE .) VELIKA NALOGA V ANHOVEM Iz istega v ira k o t za p r e jšn ji sestavek povzem am o. »K o sm o sk up a j z G radisom d ok on ča li n o v m ost čez S očo v A n h ov em , u sm erja m o našo op era tiv o h grad it­ v i n o v e cem entarne. Z a izg ra d n jo le - te pa je treba v e lik o fin a n čn ih sredstev. N aš p r isp ev ek , k i ga b o m o k om p enzira li, znaša k a r 4 m ilijo n e d in a r jev . K a p aciteta n o v e anh ovsk e cem en tarn e b o znašala skora j m ilijo n to n cem enta na leto. In v estic ija p a b o v e lja la n a d m ilija rd o n ov ih d in a rjev . In vestitor je predv id el, da b o 'šla cem entarna v p o g o n 1977. leta. P red nam i je to re j d v e le ti in ten zivn ega dela . V stru k tu ri ce lo tn e in v estic ije b o d o udeležena grad ben a d e la — ra ču n am o p o cen ah iz leta 1973 -— z 240 m ilijo n i d in a r jev . D ela b o m o d od e lili z G ra d i­ som na p o lo v ico , tore j od p a d e na n aše p o d je t je ca. 12 m ilija rd starih d in arjev . D a b o m o im e li b o lj n azorn o p o d o b o ce lotnega o b ­ sega dela .pri n o v i cem entarn i, n a j n av ed em o nekaj š tev ilk za naše p o d je t je . Izra ču n a li srno, da b o m o p orab ili n a ob jek tu kar 2600 ton beton sk ega jek la , skupaj pa b o m o ogra d ili 23.500 m 3 beton a , za k a r b o p o tre b n o izdelati k a r 57.000 m 2 opažev . Izraču n ali smo' tu d i, da b o d o ta dela ter ja la n ič m a n j k o t 510.000 d e lov n ih ur. T o p a p o ­ m eni, da b i m o ra li de la ti n a o b je k tu 21 m esecev p o 150 lju d i ra z ličn ih s trok ov n ih p ro filo v . O b tak o v e lik ih štev ilk ah se ta k o j p osta v lja v p ra ­ šanje, k a k o b o z m ateria lom ? In v estic ija j e zasnovana tako, da b o g lavn i del g rad ben ih d e l p a d e l na le to 1975, za to b om o m orali v ča sih k sed a n jim 130 član om an h ovsk ega T O Z D p r i­ k lju č it i še 170 n ov ih d e la v cev tako, d a b o m o im eli na o b je k tu p o 300 lju d i. T o seveda v e lja le za občasna k ritičn a o b d o b ja .« B o g d a n M e lih a r in memoriam DIPL. ING. GORAZD BERCE 25. ok tob ra 1974 sm o se na Ž a la h za v ed n o p os lo ­ v ili od ing. G orazd a B erceta , r o je n e g a 31. ok tobra 1910 v Č rn otičah v Istri, 'ki j e p o d le g e l d o lg otra jn i težki s rčn i bolezn i. P o n je g o v i ž e lji je b ilo to tih o s lo v o n je g o v ih so­ rod n ik ov , d o lg o le tn ih sod e la v cev in p r ija te lje v . P rav v tej za d n ji že lji se odraža n je g o v a zn a čil­ na in red k a vrlin a — obzirn ost, k i ga je p o leg k orek t­ n ih tovarišk ih od n osov o d lik o v a la ves čas n jegoveg a ž iv ljen ja . T rd o ž iv lje n je in težk i ž iv lje n js k i p o g o ji so ga izob lik ov a li v krem enitega , d e lov n ega , razg ledanega in n ap redn ega grad ben ega strok ov n jak a , k i je sv o je b o ­ gate izk u šn je v vseh m og očih ob lik a h posred ova l m la jš im k o leg a m in vsem , k i so se o b rn ili n an j p o nasvet. nove knjige *V J ov o B eslač, d ip l. inž.: Z IM S K O B E T O N IR A N JE V izd a ji Instituta gra d jev in a rstv a H rvatske, O O U R Institut za isp itiva n je k o n stru k c ija i m aterija la , Z a ­ greb , Ul. Janka Rakuipe 1 je izš lo v začetk u oktobra 1974 to de lo , k i ob ra v n av a tr a jn o a k tu a ln o tem o in p rob lem a tik o gradben ištva , zlasti naše gra d ben e op e ­ rative. A v to r je znani razisk ova lec n av ed en eg a instituta in je p r ip ra v il o b d e la v o tem e o z im sk em b eton iran ju v ok v iru zn anstvenega p ro jek ta »R a z isk o v a n je aktu a l­ n ih p ro b le m o v sta n ova n jsk e izg ra d n je « , katerega so skupno fin a n cira li R ep u b lišk i sk la d za znanstveno d e­ lo SR H rva tsk e in 39 grad ben ih p o d je t ij sred n je h r­ vatske reg ije . K n jig a im a fo rm a t 16,5 X 24 cm , je b ro ­ širana, obsega 108 stran i, 21 s lik in 21 tabel v tekstu, 6 prilog in ze lo izčrpen p reg led u p o ra b lje n e literature, cena znaša 40 din. G lavn a p og la v ja k n jig e so n a s led n ja : — U V O D — T E O R IJ A Z IM S K E G A B E T O N IR A N J A 1. S p lošn o o cem entu in b eton u 2. O cen a s top n je in h itrosti h id ra ta c ije cem enta 3. V p liv n izk ih tem peratur n a v e z a n je cem enta in s tr je v a n je beton a S p a d a l je v g e n e ra c ijo g ra d ben ih strok ov n jak ov , k i se j e p o v o jn i z v so e n e rg ijo , zn a n jem in p o ž r tv o ­ v a ln o s t jo v k lju č ila v o b n o v o n aše d om ov in e in n a to v izg ra d n jo naših n a jp o m e m b n e jš ih o b je k to v . Z a ra d i sv o jih k v a lite t je (prevzem al o d g o v o rn e p o ­ s le p r i teh delih . T a k o j e p o o s v o b o d itv i n a jp re j v o k v iru G radisa o p r a v lja l d o lžn ost stavbn ega v o d je na s ta v b išču In tek s v K ra n ju . P r i G rad isu je n ato kot še f g ra d b išča u sp ešn o v o d il iz g ra d n jo L itostro ja , k i je ta k ra t spada l m e d n a jp o m e m b n e jša grad bišča k l ju č ­ n ih o b je k to v v S lo v e n iji, n a to p a je k o t še f n o v o u sta n o v lje n e p os lov n e en o te v o d il grad b išče G radisa v L ju b lja n i. O d 1. m a ja 1959 d a lje p a j e (bil zap oslen p r i S G P » S lo v e n ija ceste«, n a jp re j k o t teh n ičn i d irek tor za se k to r v isok e gra d n je . N je g o v a za d n ja za p oslitev pa je b ila v tem , d a je p re v ze l za n j težk o in n ov o n a lo ­ go, d a orga n iz ira v tem p o d je t ju e lek tron sk i raču nsk i sek tor . Z n je m u la stn o e n e rg ijo in s p o so b n o s t jo j e u sta ­ n o v il to enoto, k i d a n es u sp ešn o o p r a v lja zah tevn e n a ­ lo g e in b rez k a tere danes n i m o g o č e zagotov iti u sp eš­ nega p os lov a n ja sod ob n o organ iziran ega p od je tja . N je g o v o ob sežn o s tro k o v n o zn a n je je p r iš lo d o iz ­ raza tu d i p r i s trok ov n ih izp itih za gra d ben e in žen ir je in teh n ik e , k je r j e sod e lov a l k o t član k om is ije in iz ­ p ra še v a le c že v času, k o j e b ila izp itn a k om isija na rep u b lišk em sekretariatu za g osp od arstvo . T u d i v tej k o m is iji b o p u stil o b ču tn o vrze l, n e sam o zaradi p r e ­ cizn eg a in obsežn ega zn an ja , am p ak tudi k ot razu m e­ v a jo č in resn ičn o h um an človek . V Z v e z i g rad ben ih in ž e n ir je v in teh n ik ov S lo v e n ije je p o ž rtv o v a ln o o p r a v lja l v o b d o b ju 1967— 1970 p os le p od p red sed n ik a ter je b il na o b čn e m zboru le ta 1970 v N o v i G o r ic i izv o lje n za zaslužnega član a Z G IT S lo ­ v e n ije . Z a s v o ja d e la je b il od lik o v a n z red om d e la II. s top n je . ; , i j , ; D ra g i G orazd , p og reša li te b om o n e sam o kot d o b re g a strok ov n jak a , p red vsem nam boš osta l v t r a j­ n em sp om in u k o t izred n o obziren , takten in o d k r it to ­ v a r iš in p r ija te lj. Ing. V la d im ir Č adež 4. V p liv zg od n jeg a zm rzov a n ja na stru ktu ro in trd n ost cem entnega kam n a in beton a 5. V p liv pov išan ih tem p eratu r na stru k tu ro in trd n o st cem entnega kam n a in beton a 6. K e m ijsk i d od a tk i za z im sk o beton ira n je 7. V p liv k em ijsk ih d o d a tk o v za z im sk o b e ton ira n je na k o r o z i jo je k le n e arm atu re v beton u — M E T O D E Z IM S K E G A B E T O N IR A N J A 1. Z aščita v g ra jen eg a b e ton a p red oh la d itv ijo 2. T op lo tn a o b d e la v a b eton a 3. Z im sk o b e to n ira n je v zap rtih ogrev an ih p ro ­ storih 4. Z im sk o b e to n ira n je z u p o ra b o k em ijsk ih d o ­ d a tk ov 5. K om b in ira n a a p lik a c ija m etod zim skega b e to ­ n ira n ja — S P L O Š N I U K R E P I: K O N T R O L A K V A L IT E T E B E T O N A IN D E L Z IM S K E G A B E T O N IR A N JA 1. S p lošn i u k rep i 2. K o n tro la k va litete . K n jig a je n am en jen a v p r v i vrsti strok ov n jak om iz g ra d b en e prakse, v is o k o g ra d n je in n izk ograd n je , o d lič n o p a b o la h k o s lužila tu d i študentom v iš jih te h ­ n ičn ih šo l ter g ra d b en ih in arh itekturn ih faku ltet. V k n jig i je zbra n o v e lik o š te v ilo teoretičn ih in p ra k t ič ­ n ih spoznan j in izk u šen j, k i bod o , d op o ln jen a z n a j­ n u jn e jš im i ra zisk a va m i v n aših p og o jih , k ažip ot in p o m o č p r i re še v a n ju k on k re tn ih n a log grad ben e o p e ­ ra tiv e . v . j . (p revod B. F.) IZOLIRKA TOVARNA IZOLACIJSKEGA MATERIALA LJUBLJANA I Z O T E K T ARMIRANI VARILNI TRAK ZA RAVNE STREHE IN TESNJENJE Izotekt je trak iz plastificiranega bitumena, ki ima kot nosilec stekleno tkanino — pri posebnih zahtevah se lahko uporabi kot nosilec: tkanina iz jute, plastične in kovinske folije. UPORABA: Izotekt uporabljamo za izvajanje vseh vrst hidroizolacij pri ravnih strehah, kletnih prostorih in pri podobnih vodotesnjenjih. TEHNIČNE KARAKTERISTIKE: Zmehčišče mase po pK v °C Točka loma po Frassu v °C Obstojnost na toploti pri + 70° C Obstojnost na mrazu (zmožnost zvijanja) + 4° C Vodonepropustnost Debelina traku Dolžina role v m role v m Nosilec traku več kot ne poči vodonepropusten 2, 3, 4, 5 10 m 1 m steklena tkanina Podrobnejša navodila dobite pri tehnično-informativni službi v tovarni izolacijskega materiala »IZOLIRKA«, LJUBLJANA, Ob železnici 18, telefon: 320-096, 311-980. INFORMACIJE 1 7 0 Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto XV 11 Serija: RAZISKAVE NOVEMBER 1 9 7 4 Potresi, posledica miniran] NEKATERI PREDLOGI ZA ZMANJŠANJE POTRESNIH EFEKTOV PRI MINIRANJIH K zm a n jša n ju potresn ih e fe k to v m oram o u poštej va ti n asled n je : 1. Izv a ja ti m in ira n je č im m a n jk ra t in z op tim a ln i­ m i k o lič in a m i razstreliva . ‘L V prim eru , da so b ile že p re j u g o to v lje n e p o ­ šk odbe zarad i m in iran j, j e p o treb n o izv a ja ti m er jen je p r i vsak em n a d a ljn je m m in iran ju . 3. S p e c ifičn a p oraba ra zstre liv (kg/bn3) m ora b iti p rav iln o izbran a , k a jt i p rem a jh n a k o lič in a p o ln jen ja v p liv a na p o v e ča n je potresn ih e fe k to v , p rev e lik a pa na p ov eča n je razm eta . Č im v e č en e rg ije se p orab i za drob-* lje n je m ateria la , tem m an j je p reosta n e za tv orb o p o ­ tresn ih e fek tov . 4. U p ora b lja ti je m ilisek u n d n i n a č in in jic ira n ja m in in u g o tov it i n a jp r im ern e jš i in te rv a l zakasnitve. 5. H orizon ta ln e vrtin e p r e d a ja jo h r ib in i v e č en er­ g ije , k a tera se odraža v potresn em efek tu , k o t se pa to d og a ja p r i v ertik a ln ih vrtinah . S trem eti je treba za tem , da b o vrs tn i red vž iga m in v m in sk em p o lju takj da ek sp lo d ira jo n a jp re j vert ik a ln e m in e , n ato pa šele h orizon ta ln e m ine. 6. Z arad i zm an jšan ja reson a n ce j e treba število m in om ejiti. P o u g otov itv a h n a j im p u lz n e p resega 2 sek. M eje n aj b i b ile n ek ak o m e d 18 in 19; časovn im i in terva li m ilisek un dn ih zakasn itev . 7. P re v e č p od vrtan e m in e v p liv a jo na p ov eča n je potresn ih e fek tov . 8. V p o d ro č ju , zasičenem z v o d o , so p otresi m o čn e j­ ši. č e je m og oče , n aj se v o d a iz v r t in izčrpa . 9. P r ip o ro ča se za lom na v rtin a z m a n jšo izb o jn ico pri od p ira n ju če la m inskega p o lja v času m in iran ja . B — ra zstre livo S l i k a 7 10. V ze lo d o lg ih vrt in a h se p r ip o ro ča jo vm esn i če p i v zd o lž vrtine. 11. Z m a n jša n je iz b o jn ic e in s tem m an jši p rem eri v rt in v p liv a jo tu d i n a zm a n jša n je potresn ih e fek tov . 12. P rek in e n a j se zv eza z ok o lico , p o ka teri se p ren a ša jo p otresn i e fe k ti (p resp littin g in pod ob n o). 13. P osv e tov a ti se s s tro k o v n ja k i s p o d ro č ja seiz- m istike, k i b o d o v k on k re tn em slu ča ju pred la ga li n a j­ p r im ern e jšo rešitev . ZAKLJUČEK A — za lom na vrtina S l i k a 6 Iz tega k ra tk eg a sesta vk a je razv idn o , da so o s c i­ la c ije ta l zarad i zem e ljsk eg a potresa ali pa zarad i p o ­ tresa v času m in ira n ja d o k a j k om p lic ira n p o ja v . Z a ­ ra d i tega je danes n a jz a n e s ljiv e jša m etoda d o lo ča n ja posam ezn ih p a ra m e tro v s p o m o č jo instru m en tov . P r i zg o lj teoretičn ih ra z g la b lja n jih in u g o ta v lja n jih la h k o p r id e m o d o n ap a čn ih za k lju čk o v , k i pa lahko p o v z ro ­ č i jo v e lik e p o šk o d b e gra d b en ih ob jek tov . L i t e r a t u r a : C edrie E. G re g o ry : E x p lo z iv e s fo r N orth A m erica n E ngineers B erga k a d em ie : št. 4/1967 Z b o rn ik R a d o v a : P o sv e to v a n je o m in ira n ju 1971 W eich e lt : H an d b u ch d e r S p ru n gtech n ik L a n g e fors : B la stin g o f R o ck D ok u m en ta cija : Z R M K D a n ilo B elšak , d ip l. ing. Rušenje z miniranjem mostu čez Savinjo v Latkovi vasi v pri Šempetru N a m agistra ln i cesti L ju b lja n a — M aribor je v isok a v od a leta 1973 /poškodovala zaščitni je z ob m ostu. Z a ­ rad i p ošk od ovan ega je z u je vod a spodkopala rečn a op orn ik a in m ostna k on stru k c ija se je posedla za p r i­ b ližn o 40 om. Z arad i p osed k ov op orn ik ov so se p o ja ­ v ile razp ok e na a rm iran o beton sk i konstrukciji. P o tem eljitem š tu d iju d v eh a lternativnih reš itev : p op ra v ilo in o ja č ite v o b s to je če g a m ostu, ali p oru š itev in grad n ja novega , je b ila o sv o je n a druga varian ta — ru šen je ob sto ječega m ostu in grad n ja n ovega na istem m estu. D ela na ru šen ju in g ra d n ji n ovega m ostu je p r e ­ v ze lo G P G radis T O Z D N izke gra d n je M aribor. O m e­ n je n o p o d je t je pa je za u p a lo p ro jek tira n je in iz v e d b o ru šitven ih d e l G eoteh n ičn em u od d e lk u Z av od a za ra z­ isk a v o m ateria la in k on stru k c ij v L ju b lja n i. V p ro jek tn i n a lo g i j e b ila p o leg potreb n ih v a r ­ nostnih in zaščitn ih u k re p o v izražena tudi zahteva , da m ora b iti m estna k o n stru k c ija k a r se le da in ten zivn o zd rob ljen a . P osam ezn i b lo k i beton a n e sm ejo p o m i­ n ira n ju preseg ati 1 m 3, da b o m o g o če h itro in n e ­ m oten o od stra n jev a ti o s ta n k e m in iranega m ostu. D elo ru šen ja m ora b iti o p r a v lje n o v kar se le da k ra tk em roku. Z arad i takšn ih z a h te v sm o se od lo č ili za n a s led n je : a) C e lo tn o k o n s tru k c ijo m ostu b om o m in ira li hkrati. b) P o v e ča li b o m o š te v ilo m in sk ih vrtin d o takšne m ere, da b o p o g o j in ten zivn ega d rob ljen ja za n es ljiv o izp oln jen . c) Iz v a ja li b o m o v se m aksim alno m ožne v a rn ost­ n e in zaščitne u k rep e , da b i ne /prišlo do m ateria ln e šk ode in č lo v e šk ih žrtev . d) Z a p o s lili b o m o to lik šn o š tev ilo lju d i in s tro jev , da b o d e lo k o n ča n o v k a r se da kratkem času. O P IS IZ V E D B E M O ST U M ost je b il d o g ra je n leta 1947. D o lg je b il 61 m et­ rov , š irok o k ro g 10 m e tro v , in v isok o k rog 9 m etrov . O brežn a o p o rn ik a in d v a rečn a oporn ika so b ili v sp od n jem d e lu g r a je n i iz m asivn ega betona. O stali e lem en ti m ostn e k o n stru k c ije so b ili izdelani v ž e lez o - b eton sk i izv ed b i. V o z iš če je b ila železobeton sk a p lo ­ šča d eb e lin e 30 cm . T o p lo š č o sta nosila dva vzdolžn a a rm iran o beton sk a n o s ilca d im enzij 40 X 160 X 6100 cm . P od op orn ik i sta b ila ta n osilca ojačana. M ed tem a vzd o lžn im a n osilcem a so p otek a li š tir je prečn i n osilc i d im enzij 40 X 30 X 800 cm . V času izd e la ve p r o je k ta ru šen ja n ism o im eli na ra zp o la g o d e ta jln ih n a črtov , zlasti še ne arm aturn ih , zato sm o na /potek a rm a tu re le sklepali, d e ln o pa sm o S li k a 1 na posam eznih m estih odstran ili b e ton sk o p o ln ilo in tak o u g ota v lja li e lem ente, p o treb n e za p ro jek tira n je . V id ez m ostu p red p ošk od b a m i j e prikazan na slik i št, 1. O žja lo k a c ija m ostu in b liž n je o k o lice je ra zv id ­ na iz s lik e št. 2. N a tej s lik i so v r isa n i tu d i n a jb liž ji ob jek ti, k i jih j e b ilo treba v ča su m in ira n ja zaščititi p red pošk od ba m i. V širši ok o lic i, k i p red sta v lja krog s p o lm erom 350 m etrov , se n a h a ja o k ro g 20 s tan o­ van jsk ih hiš. Bistveni povzetki iz projekta rušenja mostu P ro jek t ru šen ja m ostu z m in ira n jem in izračuni p o ln jen ja s o b ili izd elan i lo če n o za v sa k elem ent m ost­ ne k on stru k cije . Iz p ro je k ta p o v z e m a m o le nekatere n a jb istv en e jše p od a tk e o vrta n ju , p o ln je n ju in p o v e ­ zav i m inskih vrtin . O p o r n i k a D im en zije rečn ih op orn ik ov so ra zv id n e iz slike št 3. D o lo č ili sm o, da bosta op orn ik a porušena z m in a ­ m i velik ega p rem era (0 84 m m in 76 m m ). V vsak op orn ik sm o za v rta li iz p lo š če p o p e t vrtin g lob in e 9 m sk up no z vzd o lžn im n osilcem . V rtin e so m orale b iti zavrtane k ar se d a n ata n čn o v o s i oporn ika . V vsak rečn i op orn ik sm o n a p o ln ili p r ib ližn o 100 k ilogram ov ra zličn ih vrst razstreliva . In vestitor je zahteval, da se ob režn i op orn ik i ne ru šijo , k er b o d o služili n ov em u m ostu in m o r a jo osta ­ ti kar se da n ep ošk od ova n i, k ar n a m je tu d i v ce lo ti uspelo. - / — V o d o m e r n a p o s t a / a : ~ 7 5 m o at m o s t u 2 — S p o r n e m k : ~ 3o m oot m o s t u 3 — P T T n a p e t / a v a ; ~ 76 m oot m o s t u A — £ 'te te tro n a p e t / a r a : ~ -too m oot m o s t u 5 — B u f f e t ( m o n t a ž n i o /b je k t) : ~ 7o2 m oot m o s tu 6 — C e s t a r s k a h i š a : — 72o m oot m o s t u S l i k a št. 3 V z d o l ž n a n o s i l c a D im en zije in način v rta n ja m inskih vrtin so ra z ­ v id n i iz s lik e št. 4. R u šen je vzdolžn ih n osilcev sm o izv ed li z m in sk im i vrt in a m i prem era 34 m m . V v sa k n osilec je b ilo p o ­ tre b n o izvrta ti 123 vrtin g lob in e 1,6 m. P ri v rta n ju teh v r t in p a sm o n a leteli na težave zarad i izred n o goste arm ature. N ad rečn im a oporn ik om a n ism o m og li v r ­ ta ti v rt in z v rta ln im i k lad iv i. O d loč ili sm o se n a teh m estih za vrtine prem era 76 m m v m e d se b o jn i ra z­ d a lji 1 m . Z v rta ln o garn itu ro sm o zavrta li v vsak n os ile c p o 23 vrtin g lo b in e 1,6 m tako, da sm o p r e ­ reza li arm aturne pa lice v vrtinah . P r e č n i n o s i l c i Š t ir je prečn i n osilci so b ili d im enzij, ra zv id n ih iz sl. št. 5. M t S o 1 ~ D p to n a c /p k a v rv ic a 2 - Č ep (n a b i f a m iv k a ) 3 - R a z s tre liv o ( ‘V /te zit '_) 4 - P r e k r i l j e z m i v k o S l i k a št. ir 1 3 2 r > i0 41 4 - « i— i / f \U 14 Ü 1414 JT O T } t j S t i k a š t . 2 Zlika s/. S M in sk e v rt in e v teh n os ilc ih sm o zavrta li tak o , da sm o n av rta li n a jp re j p lo š č o in skozi n jo om en jen e n osilce . P l o š č a D im en zije p lo šče s o r a z v id n e iz sl. št. 6. Iz t e s lik e je ra zv id en tu d i ra zp o re d vrtin . V rta n je vrt in v p lo ­ š čo je za h teva lo o g ro m n o de la , saj j e b ilo p otreb n ih v sam i p lo š č i 6108 m in sk ih v rt in v m ed seb o jn i ra zd a ­ l j i 30 cm in v »ša h -m a t« razp oredu . B e t o n s k a o g r a j a P o le g p lo š če je in v e s tito r k a sn e je zah teva l še ru ­ šen je beton sk e og ra je n a d obrežn im a op o rn ik o m a ter p lo č n ik o v na tem p o d ro č ju . T o d e lo je za h tev a lo še M i : Jo 1 — D t fo n a c / /s k c t v r v / c a 2 - P r e k r / t / e z m / v k o 3 - Č e p (n c u b / ta m / r k a } 4 - P a z s t r e / / y o ( " V / te z /Z - 3o dodatn ih 468 vrt in prem era 34 m m , k i sm o jih p r id ru ­ žili k p lošči. T a k o je b ilo d e ja n sk o v p lošč i in og ra ji zavrtan ih 6576 v rt in sk up ne dolž ine 1361 m etrov . K o n stru k cija m in e v takšni p litv i v rt in i p lo š če je prikazana n a sl. št. 7. S k u p n o š t e v i l o v r t i n 2 rečn a op orn ik a 10 k om 0 84 in 76 m m 90 m 2 vzd o lžn a n osilca 289 k om 0 76 in 34 m m 389 m 74 m 4 p re čn i n o s ilc i 64 k om 0 34 m m 19 m P lošča z o g r a jo 6576 k om 0 34 m m 1361 m S k u p a j 6939 k om ali 1933 m P o r a b a r a z s t r e l i v a V o p o rn ik ih sm o u p ora h ili dve v rs t i razstreliva in sicer K a m ek s C 60/1500 in A m on a ! »V « 60/1000. V n os ilc ih in osta lih delih m ostne k on stru k c ije sm o u p ora b ili V itez it 20, k i je o d p oren p r o ti vod i. S k u p n o je b i lo u p ora b ljen eg a : K a m ek s C 66 kg A m o n a l »V « 69 k g V itez it 20 800 k g S k u p a j 935 kg (Se n ad a lju je ) D an ilo B elšak , d ip l. ing. R U D A R S K O M E TA L U R Š K I K O M B IN A T V tovarnah Rudarsko-metalurškega kombinata »RMK ZENICA« se izdelujejo v okviru proizvodnega progra­ ma vijaki, navoji, zakovice in podložne ploščice. Razen obstoječega asortimenta dobavljamo tudi vijačno blago po specialnih zahtevah in načrtih. Proizvajalec: »RMK ZENICA« — Zenica, Tvornica vijaka »Mrkonjič Grad« — Mrkonjič Grad in Fa­ brika vijaka i žičane robe »Petar Drapšin« — Novi Sad. Telefoni: 072/21-244; 070/85 022; 021/55 855 Telex: YU RMKZE 43-129 Poštni predal: 141 izvaža za gradbeno industrijo B U D A P E S T Stroje in naprave za predelavo asfalta Postrojenje za mešanje asfalta, tip 6-25/A, zmogljivost 25— 30 ton/ura v mobilni izvedbi — za p r ip ra v o v rh n jih plasti za cestna voz išča , n ap ra va prim erna za top lo m ešan je b itum ena, a p n e n če v e m ok e in d rob ir ja . Mastikatorji, tip M 4,5 in M -6, s prostorn insk o v seb in o 4,5 ozir. 6 ton, z m ešan im k u r je n je m in d isel p og on om . Izvozni kuhalniki, tip G . T. 6,5. N a tem elju licen ce f i r ­ m e N o rth e rn e r B au m a sch in en (L in đ h off) k on stru iran i izv ozn i k u h a ln ik i s p rostorn in sk o vseb in o 6,5 ton , z og rev a n jem na butan za oh ra n je v a n je top lote. Stabilno mešalno postrojenje za liti asfalt, tip CG-20, z z m o g ljiv o s t jo 20 ton na uro. Stroji za betonsko tehnologijo EPGEP-ELBA mobilno postrojenje za mešanje betona. V lek a z lahk im i to v o rn ja k i, k on stru k cija na tem e lju G F T -III. V M V k oop erac ijsk e p o g o d b e s firm o E L B A , E ttlingen , K a rls ­ ruhe. P rev ozn a n ap ra va za m ešan je beton a . D ob a va z a v tom atičn im u p ra v lja n jem . Z m o g ljiv o s t 15 m 3 na uro. V sta v ljiv e re cep tu re za betone. Potopljivi vibratorji in opažni vibratorji Betonska črpalka p o lice n ci zah od n on em šk e firm e S ch w ing , v m o b iln i izvedb i, zm o g ljiv o s t 16 m s na uro. Stroji za preiskave trdnosti betona, h id ra v ličn o izv a ja ­ ne pre isk ave tla čn e trdnosti, z ob rem en iln o zm o g lji­ v o s t jo 60, 200 in 400 ton. Lahke konstrukcije R aster v sk ladu z m od u lom ustrezn o D IN n orm a m Različne tipske zamisli: Polysthal EGK EGTlidio A . O b lik a s t r e h e P lo s k a s tre h a s 3 •/. n a g ib o m D v o - k a p n a s tre h a a l i šed s tre h a s c a . 10 •/• n a g ib o m P lo s k a s tre h a D v o - k a p n a s tre h a s 1 5 % n a g ib o m P lo s k a s tre h a a l i 3 °/» n a g ib a B. R a zp on (m ) 1 2 — 18 9— 2 4 3 — 36 1 2 — 2 4 2 ,4 — 12 C. R a ste r m ed steb ri (m ) 6 6 6 6 d o 3 D. S v etla v iš in a 4 ,2 — 7 ,2 3 ,8 — 6 ,6 3 ,2 5 — 7 ,2 3 — 8 ,4 3 ,6 — 4 ,2 E. T eža (kg) 1 5 — 2 5 1 9 — 2 9 1 5 — 3 5 1 9 — 3 5 2 2 — 3 0 Drugi stroji za gradbeništvo Tekalni žerjav, tip EPGEP TKF 20, p o licen ci šv ica rsk e f ir m e S w iss C rane, d v ižn a zm og ljiv os t 20 ton. Stroji za nanašanje. S tro j za nanašan je, op re m lje n z v ija č n o črp a lk o , tip V C S -2 z zm o g ljiv o s t jo 2 m 3 na uro, in stro j za f in o n a n a ša n je in g la jen je , p o lice n c i za ­ h od n on em šk e firm e Jaeger. Silosi za cement, ra z ličn e p ro sto m in sk e vsebine. Naprava za hitro učinkovanje pare, tip GF-251, za se ­ g re v a n je in o h ra n je v a n je top lo te za osn ov n e m a teria le za gra d ben o in d u str ijo , za sušen je beton sk ih p lo šč , za og re v a n je p o s lo p ij, za p resk rb o s to p lo v od o , za p re ­ sk rbo s paro serv isn ih posta j in a v tom ob ilsk ih praln ic, za og rev a n je k m etijsk ih o b je k to v (h levi, g o jitv e n a p o ­ s lop ja itd,), d a lje za p resk rb o s p a ro k em ičn ih č is t il­ nic, p ra ln ic itd. N IK E X M adžarsko zu n a n je trg ov in sk o p o d je t je za p ro izv od e težk e in d u strije Budapest V., J ö z se f n äd or ter 5-6, T e le fo n 183 880; 185 960 T e le x 22 4971 N ik e x -h B U D A P E S T izvaža POSTROJENJA ZA PRIPRAVO OSNOVNEGA MATERIALA za gradbeno industrijo POSTROJENJA ZA ŽGANJE APNA za jek larne , za o b ra te k e m ijsk e in d u str ije in za g ra d ben o in d u strijo . G oriv o za apn en išk e p e č i: o lje , zem eljsk i p lin , gen eratorsk i p lin in drugi in d u strijsk i p lin i. P oraba k a lo r ij : 950— 1050 k ca l/k g apna CO 2 ostanki v apn u p o d 2 °/o. A vtom a tsk e ja šk a ste in k ro žn e peči. Z m o g ljiv o s ti: jaškaste p e č i m a lih la b ora torijsk ih d im en z ij — 150 ton d n e v n o ; krožne p e č i m a lih la b ora torijsk ih d im en zij — 500 ton d n ev n o . Izk u šn je o b p o s ta v itv i štev iln ih n ap ra v , k i jih j e iz­ v oz il N IK E X , so o m o g o č ile ra zv o j prak tičn ih , zah te­ vam sv etov n eg a n iv o ja in m o d e rn e te h n o lo g ije ustrez­ n ih, p op o ln om a avtom atiz iran ih n a p ra v in s tro jev z d o lg o ž iv lje n js k o d ob o , k a terih -pogon in v zd ržev an je pa sta k l ju b tem u enostavna. In v e stito r ju n u d ijo u godn e in v estic ijsk e m ožnosti, k e r j e zarad i od ličn e k on stru k cije p o ra b a m ateria la v ce lo tn i n ap rav i za žgan je apna v p r im erja v i s p ro izv e d e n im apnom , so ­ razm erno m a jh n a . N a tem elju n o v e m ad žarsk e iz n a jd b e je m og oče pri isti dn evn i z m o g ljiv o s ti izm ero a p n en ice v b istvenem obsegu zm an jšati. T a izn a jd b a j e izk or iščen a p r i -krož­ n i p e č i tip a N Y T O R . Z m o g ljiv o s t : 20— 250 ton dn evn o . N apravo z z m o g ljiv o s t jo 20 ton na 24 u r je m ogoče izvesti tu d i v m o b iln i ob lik i. NAPRAVE ZA SINTRANJE OGNJESTALNIH MATERIALOV D e lo v n a tem peratura : 1920— 1930° C. D o b a v lja m o k om p letn e poizk usn e, p o lin d u strijsk e in in d u str ijsk e p eč i (osn ovn i m ateria li in og n jesta ln i o sn o v n i m ateria li za gra d ben ištv o , apno, cem ent, d o lo ­ m it, m agnezit, -šamot), z o p r e m o za p r ip ra v o su rov in , p o ln je n je k u riln eg a o lja , sh ra n je v a n je k u riln eg a o lja , k o t tu d i aparature za p la s ira n je in -poln jen je v vreče . N a d a lje izv a ja m o ra zš ir itv e in rek on stru k cije ob sto ­ je č ih p os tro jen j. N a te m e lju v z o rce v m ateria la , k i n am jih p o š lje jo in ­ teresenti, p rev zem a m o iz d e la v o n a jek on om ičn e jš ih teh n o log ij (izved be ja šk a stih a li k rožn ih peči), to se p r a v i p o s ta v ite v ce lo tn eg a p o s tro je n ja o d p r id ob iv a n ja su ro v in e d o sk la d iščen ja o z irom a d o od v oza m ateria la , la h k o pa tu d i izv e d b o p osa m ezn ih p ostro j ensk-ih enot. N aše p e č i so p og on sk o v is o k o varn e in ek on om ičn e v ob ra tov an ju . S tro jn e en ote o d ličn e k v a lite te naših n ap rav u streza jo n a js tro ž jim zahtevam . »HALDEX« POSTOPEK IN POSTROJENJE ZA IZKORIŠČANJE HALDE N a M adžarskem v T a ta bä n ya -so ta k e n ap ra ve že d v a ­ n a js t le t u sp ešno v -pogonu in d v a jse t tak ih n ap ra v že o b ra tu je p o sv e tu (M adžarska, P o ljsk a , A n g lija in T u rč ija ) ter d ok a zu je u resn ič itev upan j p r i izp ira n ju r ja v e g a in črn ega p rem oga . In d u strijsk a u p ora b n ost ce lo tn e ru dn inske m ase, k i v se b u je p rem og . P re m o g O peka M ateria l v za loga h C em en t S in tran i la h k i d o d a jn i m ateria l. N IK E X M adžarsko zu n a n je trg ov in sk o p o d je t je za p r o i z v o d e te ž k e in d u s t r i je H-1089 Budapest V. J ö zse f n ä d o r te r 5 -6 — T e le fo n : 183 880, 185 960 — T e le x : 22 4971 N ik e x -h MATERIAL PRIHODNOSTI C & L E N I K A B E O G R A D K A R N IS E Z A ZAVESE — »Panoram a« — pla- fonska in »Luna« — viseča z enim alii dvema kanalom a in z masko, k i je lahko postavljena z obeh strani, v različnih niansah im itac ije lesa za vse vrste sodobnih interierov. K lju k ic e iz specialne plastične mase omogočajo pran je sku­ paj z zaveso v neomejenem številu. K A N A L N A ŠK A TLA ZA E L E K TR O IN S TA L A C I- JE — sodobni način izva jan ja e lektričn ih in te­ lefonskih instalacij. Dobra preglednost omogoča lahko m ontiranje in zam enjavo voda v prim eru okvare. E N TE R PLA ST — t r a jn a , s o d o b n a in h ig ie n s k a o b lo g a n o t r a n j ih in z u n a n jih z id o v , s t r o p o v in n a d s t r e š k o v v v s e h ja v n i h in s t a n o v a n js k ih o b ­ je k t ih . E N TE R PLA ST — odporen na udarce in tempe­ raturne spremembe. E N TE R PLA ST — v več niansah im itac ije lesa in drugih pastelnih barvah. GALENIKA, OOUR FABRIKA ZA PROIZVODNJU I PRERADU PLASTIČNIH MASA I GUME — ZEMUN, Senski trg 7 TCCMIT Tesnilni materiali — IT plošče I C J 111 I Na osnovi azbesta in kavčuka Najbolj uporabljani tesnilni materiali Danes se v svetu uporablja zelo veliko različnih vrst tes­ nilnih materialov, toda le malo jih je primernih za spe­ cifične zahteve tesnilne tehnike. Eden najsodobnejših, naj­ kvalitetnejših in najbolj uporabljanih je tesnilni material na osnovi azbesta in kavčuka, ki je primeren za najbolj zahtevne primere tesnjenja. Tesnit ima nalogo preprečevati prehajajanje različnih tlač­ nih medijev iz prostora v drug prostor oziroma ločiti dva prostora, v katerih vlada različen pritisk. V kemični indu­ striji, v avtomobilski industriji, v ladjedelništvu, v tehniki gradnje aparatov itd. ga z vso upravičenostjo smatramo za enakovreden strojni element, ker je od tesnil v veliki meri odvisno ekonomično in varno obratovanje. Glede na surovinsko osnovo in namen uporabe ločimo tesnit plošče v: — tesnite za tesnjenje neagresivnih snovi kot so: zrak, voda in para; — tesnite za tesnjenje olj, maščob, goriv, nafte in njenih derivatov ter hladilnih sredstev; —- tesnit, ki je obstojen proti kislinam, lugom in drugim agresivnim snovem; — tesnite za posebno visoke zahteve oziroma »armirane« tesnite, ki so namenjeni predvsem za tesnila za mo­ torje z notranjim izgorevanjem. Uspeh tesnjenja je zelo odvisen od pravilne izbire tesnita. Pri izbiri tesnitov in pri reševanju vseh vaših problemov v zvezi s tesnjenjem vam je na voljo naš tehnični servis. Tesnite izdelujemo v ploščah z velikostjo: standardna velikost 1500 X 1500 mm — 1000 X 1500 mm, 1500 X 3000 mm, 750 X 750 mm — debeline 0,5 1 1,5 2 3 4 mm. Tolerance za dolžino in širino: ± 5 % , za debelino do 1 mm ± 0,1 mm, nad 1 mm ± 10%. Tesnit armit 300 in Tesnit armit 1001 izdelujemo v trakovih s širino 1400 m, dolžino do 10 m in debelino 0,6 in 1,2 milimetra. TESNIT EXTRA Pritisk do 5atm; temperatura do 250° C Mediji: para, voda, zrak Uporaba: za tesnjenje posod, vodovodov in parovodov Debeline: 0,5 1 1,5 2 2,5 3 4 5 mm TESNIT 10 Pritisk do 10atm; temperatura 300° C Mediji: para, voda, zrak Uporaba: za tesnjenje posod, vodovodov in parovodov Debeline: 0,5 1 1,5 2 2,5 3 4 5 mm TESNIT 25 Pritisk do 25atm; temperatura do 450° C Mediji: para, voda, zrak, neagresivne raztopine soli Uporaba: za tesnjenje posod, parnih kotlov, vodovodov in parovodov, armatur Debeline: 0,5 1 1,5 2 2,5 3 4 5 mm Po DIN 3754 ustreza It 200 TESNIT 40 Pritisk do 40atm; temperatura do 500° C Mediji: para, voda, zrak, inertni plini, neagresivne razto­ pine soli Uporaba: za tesnjenje posod, parnih kotlov, vodovodov in parovodov, armatur Debeline: 0,5 1 1,5 2 2,5 3 4 5 mm Po DIN 3754 ustreza It 300 TESNIT Pritisk do 100 atm; temperatura do 500° C Mediji: para, voda, zrak, inertni plini, manj agresivne raz­ topine soli, razredčene kisline in lugi, delno organska to­ pila Uporaba: za tesnjenje visokotlačnih parnih kotlov, paro­ vodov, armatur Debeline: 0,5 1 1,5 2 2,5 3 4 5 mm Po DIN 3754 ustreza It 400 TESNIT SOLVENIT Pritisk do 100 atm; temperatura do 500° C Mediji: olja, maščobe, organska topila,, hladilna sredstva, goriva in maziva Uporaba: za tesnjenje aparatov, posod in cevovodov, ki vsebujejo olja, organska topila itd., črpalk, kompresorjev in motorjev z notranjim izgorevanjem Debeline: 0,5 1 1,5 2 2,5 3 4 mm Po DIN 3754 ustreza It O TESNIT SOLVENIT HF Pritisk do 40 atm; temperatura —80° do +400° C Mediji: sredstva za hlajenje npr. frigen, metilklorid, žveplov dioksid in drugo Uporaba: za tesnjenje hladilnih kompresorjev, hladilnih na­ prav Debeline: 0,3 0,5 0,75 1 1,5 2 mm TESNIT ARMIT Priitsk do 100 atm; temperatura do 550° C Mediji: olja, goriva, maziva, organska topila, maščobe, para, voda, zrak in drugi plini Uporaba: za tesnjenje motorjev z notranjim izgorevanjem, kompresorjev, črpalk, posod, aparatur in raznih cevovodov Debeline: 0,5 1 1,5 2 2,5 3 4 mm TESNIT ARMIT 300 Pritisk do 300 atm; temperatura do 600° C Mediji: olja, goriva, organska topila, maziva, para, voda, zrak Uporaba: za tesnjenje glav motorjev z notranjim izgoreva­ njem, komoresorjev, črpalk, izpušnih tesnil in prirobničmh zvez za visoke pritiske in temperature Debelina: 1,2 mm TESNIT ARMIT 1001 Pritisk: do 1000 atm; temperatura do 600° C Mediji: olja, goriva, maziva, organska topila, para, voda, zrak Uporaba: za tesnjenje motorjev z notranjim izgorevanjem, kompresorjev, črpalk, aparatov, posod in prirobničnih zvez za visoke pritiske in temperature Debeline: 1,2 mm TESNIT KEMIT Pritisk do 10 atm; temperatura do 150° C Mediji: koncentrirane in razredčene kisline, lugi in druge kemikalije Uporaba: za tesnjenje posod, aparatov, cevovodov in črpalk v kemični industriji Debeline: 0,5 1 1,5 2 mm Po DIN 3754 ustreza It S. TESNIT UNIT Pritisk do 150 atm; temperatura do 550° C Mediji: voda, para, zrak in drugi plini, olja, maščobe, or­ ganska topila, hladilna sredstva, kisline in lugi Uporaba: za tesnjenje aparatov, posod, cevovodov, kom­ presorjev, črpalk itd., v katerih se nahajajo mediji pod visokim pritiskom Debeline: 0,5 1 1,5 2 2,5 3 4 mm Po DIN 3754 ustreza It C ELEKTROTESNIT Pritisk do 75 atm; temperatura do 450° C Mediji: olja, maščobe, para, voda, zrak Uporaba: za tesnjenje transformatorjev in drugih električ­ nih naprav, kjer se poleg tesnilnih zahtevajo tudi elektro- izolacijske lastnosti Debeline: 0,5 1 1,5 2 mm ZA VSE OSTALE INFORMACIJE SE OBRNITE NA NAŠEGA ZASTOPNIKA ALI DIREKTNO NA: D O N I T KEMIČNA INDUSTRIJA MEDVODE STROP IZ POLNIL IN PREJNAPETIH NOSILCEV eno jn i s i s t e m d v o j n i s i s t e m 1 « A 4 71 ŠIROK PROIZVODNI PROGRAM ODLIČNA KVALITETA VSO PROIZVODNJO NADZIRA ZRMK LJUBLJANA IZJEMNO KONKURENČNE CENE BREZPLAČNI STROKOVNI NASVETI HITRO ZIDANJE IN MANJŠA PORABA MALTE NAJCENEJŠA IZVEDBA STROPOV PREJNAPETI NOSILCI — PRIHRANEK NA OPAŽU IN ČASU LAHKI IN TOPLOTNO USTREZAJOČI GLINOPORSKI ZIDAKI TANJŠI ZID — VEČJA KORISTNA POVRŠINA VSESTRANSKA EKONOMIČNOST GRADNJE BETONSKI TLAKOVCI — N O V O NA TRŽIŠČU DIAGRAM ZA DIMENZIONIRANJE m a rk a be to na tl a čn e pl oš če tozd proizvodnja gradbenega materiala zagorje z obrati: HOTIČ — LITIJA ZAGORJE SEVNICA tel. (061) 88194 tel. (061) 811 139 tel. (068) 74 253 Vam predstavlja in nudi po izredno konkurenčnih cenah Betonske prejnapete nosilce Stropna polnila Stropne prejnapete plošče Debelostenske betonske bloke DBB 30 Termobetonske bloke TBB 30, 20, 25 Termoglinoporske bloke TLB 30, 25 Pregradne betonske bloke PBB 7, 9, 12 Betonske cevi Polne betonske tlakovce Votle betonske tlakovce Sveže betonske mešanice Gramozne agregate in peske Mivko Jamske bloke Prednosti prejnapetega stropa Enostaven za montažo — statično preverjen — dobra izolativnost — zelo kon­ kurenčna cena Tehnični podatki: za 1 m2 stropa: enojni sistem dvojni sistem « teža nosilca teža polnila višina plošče dopustna dolžina nosilca pri koristni obtežbi 150,00 kg/m2 podpiranje pri montaži do 6 m nad 6 m 1,90 ml nosilca 6,66 kos polnil 2,95 ml nosilca 5,80 kos polnil 22.00 kg/ml 25.00 kg/kos 21.00 cm 6,50 ml 1 X 2 X I n f o r m a c i j e : GIP »BETON — ZASAVJE« ZAGORJE OB SAVI, C. zmage 33, telefon št. (061) 811 191 TOZD OPERATIVA ZAGORJE O/S, C. zmage 33, telefon (061) 811 191 TOZD OPERATIVA TRBOVLJE, Savinjska c. 9, telefon (061) 822 055 TOZD Proizvodnja gradbenega materiala Zagorje ob Savi, C. zmage 33, telefon (061) 811 191 z naslednjimi obrati: Obrat betonskih izdelkov Hotič pri Litiji Obrat betonskih in glinoporskih izdelkov Litija, telefon (061) 88 194 Obrat prejnapetih stropnih elementov in betonskih izdelkov Kisovec pri Zagorju, telefon (061) 811139 Obrat betonskih izdelkov Sevnica (068) 74 253 KVALITETO IZDELKOV KONTROLIRA ZRMK LJUBLJANA. In d u s tr i ja s ta v b n e g a p o h iš tva R ib n ica telegram: Inles - Ribnica telex: 31262 • YU • INLES telefon: direktor (061)87050 h. c. (061) 87-069. 87-068, 87-125 ’74 okna vrata vezana okna 80/120 100/120 120,120 180. 120 80/220 100/220 140/220 sobna vrata odprtina 61/198,5 71 198,5 81/198,5 podboj 12 16 28 P—2 PRODAJNA SKLADtAĆA RIBNICA, Partizanska ul. 3. tel. 061-87-212 BEOGRAD, Ul. 29. november 188, tel. 011-762-910 ČUPRUA, Ul. Cara Lazara 92, tel. 035-80-409 NIŠ, Ul. Mram orska b. b., tel. 018-24-585 JUŠIĆI-JURDANI (Reka) te lefon (051) 72-206 SLAVONSKI BROD, Svačičeva ul. 1, tel. 055-41-026 VINKOVCI. Ul. Moše Pijade 101, tel. 056-22-682 s c h i e d e l - Y U - k a m i n montažni dim niki z gibljivo - kislinoodporno - ognjestalno šamotno cevjo PROIZVAJA PGP GRADNJA ŽALEC PGP GRADNJA 63310 Žalec, Aškerčeva 4, tel. (063) 710 740, 710 783 INŽENIRING IN PREDSTAVNIŠTVO 61000 Ljubljana, Herbersteinova 15, tel. (061) 345 248 KOMERCIALA ZA SR HRVATSKO »UDRUŽENI RUDNICI« Poslovno udruženje 41000 Zagreb, Ivekovićeve stube 9, tel. (041) 36 165 PREDSTAVNIŠTVO ZA SR SRBIJO 11030 Beograd, Gruje Miškovića 4, tel. (011) 555 402 PRESEK PRIKLJUČNEGA IN KONČNEGA DELA DIMNIKA SCHIEDEL — YU — KAMIN ima poslovno — tehnično sodelovanje s firmo SCHIEDEL Rund­ kamin, ki ima svoje obrate v večini evropskih držav in dolgoletne izkušnje v reševanju pro­ blemov v odvajanju dimnih plinov. Več priznanih strokovnjakov dela na tem področju, na raz­ polago so jim moderno opremljeni laboratoriji, poleg tega so v tesni povezavi s sorodnimi insti­ tucijami na raznih tehničnih visokih šolah in univerzah. V okviru poslovno — tehničnega sodelovanja je vse to na razpolago našim kupcem. Za vsak vaš problem bomo skušali najti tehnično in ekonomsko najugodnejšo rešitev. Vse probleme iz tega področja, ki jih srečujete pri projektiranju, gradnji ali pri obstoječih obratih zaupajte našemu Inženiring — biroju. Harm onika vrata S P L O Š N O G R A D B E N O P O D J E T J E r a O N I R NOVO MESTO 68000 NOVO MESTO, Kettejev drevored 3 7, telefon: (068) 21826 telex: 33710