S I E V. 1. V LJUBLIANl. DNE 4. JANUARJA t»33 L t 1 O 46 Cena V> Din za celo leto. Za inozemstvo M) Din. Posamezna Številka I Diu. V inseratne.i, delu vsaka drobna vrstica «ti nje prostor '0 Din. Uliai« raako srodo Spisi in dopisi na i se pošiljajo Uredništvo »Domoljuba« naročnina, reklamacij« in incerati UprovniStvj »Domoljubu« v L t u II i -i Telefon uredništva: 3549. Telefon uprava: 2992. Prijateliem «Domoljub« »lopa s to itevilko v novo *aa vrednoet in pomen dobrega Uaka. Zato ae boato omejili kjerkoli drugod in žrtvovali saje vse udobnosti, kakor da bi «c odrekli dobreaas« tisku. Ii mnogo krajev prihajajo naravnost presenetljiva naročila. Število skupnih naročnikov ni padlo, marveč celo naraslo. Upamo, da bodo tudi one župnije, katerih naročniki nam ie niso snani, sledile salta prvim. Ponovne se je uprava »Domoljuba odloČila, da hoče kljub težkim žrtvam Indi v tem letu izplačati podporo 1000 Din vsem onim naročnikom, ki jim pogori stanovanjski hiša, ako so v januarju plačali naročnino ca »Domoljuba« za celo leto naprej. V Svojim čitateljem smo nedavno že naznanili, da namerava skupina ljudi, ki imajo v rokah odbor Kmetijske družbe, to starodavno organizacijo našega kmeta ukiniti in namesto nje ustanoviti zadrugo Kmetijsko družbo, ki bo prevzela od prejšnje inventar in premoženje in vodila naprej delo v korist kmetskega stanu. Navidezno je lepo, ako se v današnjih časih, ko tolikokrat slišimo govoriti o potrebi zadružništva, tudi ta organizacija postavi na zadružno podlago. Toda mi smo že zadnjič na podlagi neizpodbitnih nepravilnosti, ki so se zadnje čase v družbi vršile, izrazili upravičen dvom, da bi sedanja večina v družbi bila izraz resnične volje vseh pravih članov Kmetijske družbe in smo svarili pred tem korakom. Večina v družbi, ki je mi ne smatramo za pravilno izvoljeno, je svoj namen vseeno izvedla. Due 29. decembra i« je vrši! v Ljubljani občni zbor družbe, ki je imel nalogo sklepati o razpustu Kmetijske družbe. Od 323 delegatov se jih je občnega zbora udeležilo 245. Proti predlogu, da se družba spremeni v zadrugo, v katero imajo pravico vstopiti vsi dosedanji člani družbe, ako podpišejo pristop- veljavi ostanejo vsa določila starega pravilnika. 112.000 Din so doslej že prejeli »Domoljubov!« naročniki požarnih podpor. Najmanj ie enkrat toliko bi lahko prejeli, ako bi bili vsi pravočasno plačali naročnino. Zato prosimo vse, zlasti p« poverjenike, da do konca tega meseca zberejo naročnike in naročnino ter Jo takoj pošljejo apravi lista. »Dcmoljab« hoče tudi v tem letu ostati svest svoji nalogi ia svoji častni zgodovinL V mejah zakona la nseamssd se hoče postaviti kot prijatelj ia pomočnik na stran malega človeka, ki trpi, pa aaj bo to kmet, delavec ali obrtnik. Ker je velikanska večina »Domoljubovih« naročnikov kmetskega stanu, bo predvsem pl-sil o fesa, kar s» tiče kmotsšcga stana, podpiral bo ajegove zahteve* gft branil pred krivicami, opozarjal nn njegovo stisko i» ga učit stanovske zavesti in Ijabeaai do vere očetov ia do materinega jezika. Bog daj, da bi po vzajemnem delu kmalu dosegli lepšo bodočnost. nico in plačajo delež 10 Din, se je oglasil k besedi najprej bivši poslanec g. Demšar iz Železnikov, kateri je našteval razne nepravilnosti zadnjih občnih zborov, kritiziral druž-bino gospodarstvo, ki kmetu ni bilo v korist in izrazil bojazen, da ta korak ne bo ubil strankarskega boja, ki je družbi že toliko škodoval, ampak ga bo še pospešil. Poudarjal je željo vsega kmetskega ljudstva, da se Kmetijska družba ob ugodni priliki proglasi za kmetijsko zbornico, kot imajo svoje zbornice že vsi stanovi razen kmeta. V imenu navzočih opozicijonalnih delegatov in v imenu vseh onih delegatov, ki so bili pravilno izvoljeni, pa je bila njihova izvolitev razveljavljena, je podal delegat gosp. S t e -b 1 o v n i k iz Šmartna ob Paki sledečo načelno izjavo: »V imenu svojem in svojih somišljenikov izjavljam, da smatramo vsled nepravilnih volitev delegatov za neveljavne vse sklepe zadnjega občnega zbora in volitev glavnega odbora ter vse sklepe sedanjega glavnega odbora in da smo se današnjega občnega zbora udeležili samo z namenom, da to svoje sta- lišče ponovno' poudarimo in s svojo prisotnostjo pomoreme pravici do zmage. Kaše sisüäüe je, da ostane Kmetijska družba taka kot je. da se njeno premoženje varje in množi. Kmetijska družba obstoji ie I6S šel in se ue d» reorganizirati s kratkim >da< ali »ne«, kakor te zahteva od delegatov znana okrožnica Kmetijske draibe, ki se spušča v tako daleko-seine preureditve t motivacijo, da »nibtV «e ve, kde bo po novem letu gospodar družbe*. V današnjih gospodarsko tako neurejenih namerah so reforme, kakor je nameravana, skrajno neprevidne in škodljive. Cilj slovenskih kmetov je, da dobe svoje stanovske svobodno izvoljeno zastopstvo v kmetijski zbornici. De takrat naj estane Kmetijska družba kmetova stanovska »stopnica in uaj se ne spušča v dvomljive reforme sia škode večine kmetov, ampak naj od slovenskega kméta sbrano premoženj«) čuva in ga ohrani za tisti trenutek, k« ga bo kmet potreboval, da si ustvari svojo zbornico. Da to svoje stališče še enkrat poudarimo, smo sc udeležili občnega zbera, ne d » bi s te in priznali pravilnost ukrepov glavnega odbora.« Izjavo je navzoča opozicija potrdila r. viharnim ploskanjem in odobravanjem. Za ustanovitev zadruge so med drugimi govorili gg. minister Ivan Pucelj, poslanec Petovar in delegat Ažurni, na čigar predlog so v poimenskem glasovanju sklenili, da se Kmetijska družba razpusti in ustanovi nova zadruga »Kmetijska družba . ki bo v centrali in po podružnicah prevzela premoženja in delo stare družbe. Nova zadruga je takoj nato iniota kratek ustanovni občni zbor, kjer so sprejeli pra\ila in izvolili sledeči odbor: Predsednik: Detela Oton, veleposestnik, Preddvor-Kranj. — Podpredsednika: Petovar Lovro, veleposestnik, Ivanjkovci; Sanciti Ivo. načelnik kmet. oddelka v p., Ljubljana. — Člani izvršilnega odbora: Ivan Grad, Beričevo; Ivan Ažman, posestnik in župan, Hraše-Lesce; Fran Hočevar, posestnik, Struge-Dobrepolje; Ivan Pipan, posestnik, Vižinarje-Št. Vid nad Ljubljano; Pestotnik, živino/,dravnik, Ljubljana; Stanko Lenarčič, Nova vas pri Rakeku. — šiiši odbor: Martin Bajuk, Božjakovo-Me-tlika; Bučar Lavoslav, Kostanjevica; Gorečan Franc, Višnja vas-Vojnik; Florjan Gajšek, Zu-sem-Loka pri Zustnu; Anton Kersnik, veleposestnik. Brdu-Lukovica; Albin Koman, na- r Kmetijska družba in Kmetijska družba r. z. z o. z. rodni poslanec, Vižmarje-št. Vid nad Ljublj.; Alojzij Kolenc, Učitelj in posestnik, Zagorje , ob Savi; Štefan Kühar, posestnik, mlin,, inculici; Frane Màstnak, Dramljè; inž. Franjo Mikuž, Beltinci; Milan Mravlje, narodni poslanec, Ljubljana; Josip Matko-, Ootna vas-Novo meslo; Josip Omladič, Polče-Braslovče; Ivan PucelJ, minister, Velike LaŠde; Josip Prijatelj, posestnik, Tržišče-Mokronog; Ferdinand Koš, Hrastnik; Jožo Rautar, živinozdravnib, Kamnik; dr, Spiller-Muys, agrarni komisar v p., Ljubljana; Terčelj Stanko,, posestnik, Sv. Jurij ob Pesnici; Ivan Urek, narodni poslanec, Globoko-lirežice; Anton Zdolšeli, Hotunje-Po-nikva ob j. ž.; Jakob Žemljic, narodni poslanec, Radenci-Radgona; inž. Franjo, Paliernik, Vit h red. — Nadzorni odbor: Načelnik: Andrej Zmavc, vinarski nadzornik, Maribor; podna-čelnik: Anton Meden, posoftiiik, Begunj«; pri Cerknici; ciani: Valentin ftabnik, poseeh.ik, St. Vid n. Lj.; Ivan Hodnik, Srednja vas v Bohinju; Ivan Rus, posestnik, Grosuplje; Josip Verbič, posestnik, Vrhnika 7; Josip Matijan, posestnik, Vižmarje. Nova zadruga se je seveda priključila Zvezi slovenskih zadrug. S tem dejanjem je torej Kmetijske družbe konec. Slovenski kmetje si bodo v sv, iiSs pra-tikaii dea 29. decembra prav debelo podčrtali in pazno zasledovali delovanje te nove zadruge, ki upravlja milijone ljudskega denarja. O upravi teh milijonov bo moral Odbor polagali račune ne le svojemu nadzorstvu, ampak tudi — lastnikom. Važna novoletna beseda ljubljanske^ kneioškofa Zastopniki duhovščine so se, kot običajno vsako lelo, zbrali na zadnji dan leta v ljubljanskem knezoškofijskem dvorcu k novoletnim čestitkam. Prevzvišenega je s tehtnimi besedami nagovoril generalni vikar g. Ignacij Nadrah, nakar se je g. knezoškof zahvali! z daljšim govorom sledeče vsebine: Res je, Bogu smo najprej dolžni zahvalo z;, vse dobro, pa tudi za vse hudo minulega leta. Lepo in vzpodbudno so se izvršili števil-n ljudski misijoai po škofiji; zaprte duhovne vi,;e so čim dalje boij obiskane in ustvarjajo apostole raed našimi možmi in fanti; evhari-st čne pobožnosti so privabljale k mizi Gospodovi cele množice udeležencev. Za vse res — hvala Bogu! Najtežje, kar smo doživeli, je bilo neupravičeno .'.umničenjc- odličnih mož in duhovnih tovarišev, ki so bili obdolženi protidržav-nosti. Z njimi smo vsi trpeli, z njimi molili. Napoveduje se še to in ono, kar bi nas moglo b .jati. Oznanjena je bila ustanovitev nekega ■A enčka«, ki se ga pa ni treba strašiti. Odslej bomo vsaj vedeli, s kom imamo opravka. Kaj bo še v spremstvu bodočega leta, ne moremo vedeti: obrnimo raje pogled na razveseljive napovedi: Sveti oče Pij XI. je razglasil izredno sveto leto, ki bo leto milosti in zadoščevanja. Vesel dogodek bo tudi biserna sveta, maša našega nadškofa dr. B. Jegliča ine 30. julija 1933. Če bo pa mimogrede treba stopiti na pot proti Kalvariji, srno v zaupanju na božjo Previdnost tudi pripravljeni. Naše delo v bodočeui ietu bodi predvsem v s k r b i z a ni 1 a d i n o, ki jo hočemo zbrati pri Mariji. To bodi naš program. Slovenci smo Marijin narod; ljubezen do Marije je naš narod ohranila v zvestobi do Boga, do Cerkve in domovine. Ljubezen do Marije nas vodi k sv. Evharistiji. Hkrati z Ai a ri jan sk ira življenjem bomo izdatno poživljali tadi evbaristično življenje, če se bomo potrudili, da čimveč mož in fan» tov spravimo k zaprtim duhovnim vajam. S tem se tudi utrjuje znanje verskih resnic, ki je za današnje dni prav posebno potrebno, da v stiskah in prizkušenjah naši ljudje ne bodo omahovali in da ne bodo odnehali od verskega življenja, či jih pot in sila zanese med svet. Na karitativnem pef^ se je že doslej mnogo storilo, pit rie smemo odne.hati, četudi smo od stiske sami prizadeti, Dobrodelnost naj ne opeša, saj je to značilna naloga katoliške Cerkve. Nad vse pa priporočam edinosti Bodimo edini v načelih, v ljubezni do Cerkve in naroda, ki med njim delujemo, po možnosti pa tudi v taktiki. Če smo edini v skrbi za slavo božjo, bo Gospod med nami. On naj blagoslavlja nas in vse «obrate po škoiiji! " Puščava in zvezdi (Nekaj misli k prazniku sv. Treh kraljev.) Kdo je vodil sv. Tri kralje, ko so sredi hde zime zapustili svoje domove in odšii na daljno pot skozi neznane kraje po puščavi, da se poklonijo novorojenemu Kristusu? Zvezda. Zvezda pa pomeni vero, upanje in ljubezen, luč in moč, smer in pot. To je bila ona velika milost, katere so bili deležni sv. Trije kralji. Če bi praznovali praznik sv. Treh kraljev leto za letom tudi v javnem življenju, potem bi morah postaviti to zvezdo-vodnico v sredino velikih vprašanj, s katerimi si belijo glave učenjaki in državniki in pred katerimi je postal pozoren tudi naš kmečki človek, ki Zivi v samotni gorski vasi. Danes nihče ne ve kako naj se odpravi to zlo, pod katerim jeci na milijone ljudi po vsem svetu. Ves svet je zaverovan v čudna in težka gospodarska, politična in kulturna vprašanja in nima časa da bi uprl pogled v to zvezdo-vodnico, ki edina more prinesti svetu rešitev in blagostanje. In vendar, kako malo pomislimo na to zvezdo, ki je pripeljala sv. Tri kralje do ciljal - Ce hočemo, da bo stiska (duhovna in gospodarska!) še večja, potem se odpovejmo razumu m se prepustimo slepi usodi; če pa hočemo (to hočejo vsi pošteni ljudje!), da bo že enkrat konec velikega pomanjkanja, ki tira naše kmetije na boben, potem obrnimo svoj pogled Uuttl° Ver° V ,SrCih> u',aniem »» veliko ljubeznijo na zvezdo sv.Treh kraljev! ne no,in ^ bUi nami ne "«enjaka, kristlanflfci P'^oda«tvenika, skratka fežk h vo- " bl Vedno' kadar «e loti težkih v p Wanj, cisto preprosto vprašal: kako M rešil to zadevo, da bi bila v skladu s krščansko vero in bi imelo ljudstvo od nje le bkgo- p ta nje. Podobno se je čestokrat vprašal modri in prev tako pobožni Solovjev, ki je b« brej rlvom» svetovni duh in prava evropska pri. Ce ni vedel, kako bi si pomagal pri eni drugi : t va ri, se je vedno prav po otroško vprašal: >Kaj bi naredil Kristus v tem slo-t!aju7< V vsem našem javnem in privatnem živ. Ijasju : ; morala nadkriljevati ta misel vse druge. Tudi za naše kmečko ljudstvo velja, dn : 'me zvesto temu, kar je prejelo od de-(lov in pradedov kot dediščino, t. j. sv. vero, Vedno slišimo, kako moderni brezverski duh izpodriva vse to, kar je bilo našim prednikom sveto in bi bili dali za to svetinjo tudi kri, če bi bilo treba. Ni namreč to (vera!), kar • m prejeli od naših prednikov zastarela in okostenela navada, temveč pravo življenje po veri. Ostanimo torej zvesti veri in .običajem naših dedov in spoznali bomo pravo smer v življenju. Danes ne gre v;eč za malenkostna vprašanja, gre predvsem /.a to, ali naj še ohranimo in čuvamo sv. vero', ali naj zavlada brezverski duh p" naših vernih in dobrih kmečkih domovi' Tudi mi smo romarji skozi puščavo. Okrog nas je vse polno prepadov, toda nad natiti je še vedno zvezda. Mi ne poznamo cin-oanja in obupavanja, tudi tie odklanjamo treznega razuma in čudodelne meči sv. vere. Nič bolj nismo zapuščeni, kot so bili sv. Trije kralji v puščavi. Isla zvezda sveti "tudi nam. Uraviiajmo pot življenja po njoj in poten smemo iti z mirnim srcem in čisto vestjo preko teh strašnih prepadov, ki nas obdajajo. Zvezda sv. Treh kraljev je zvezda - vodnica vseh katoliških narodov in držav in je obenem zvezda-vodnica tudi našega malega in ži avega slovenskega naroda, ki ni in. ne 1,0 kloni«'ili jj.iistji, ila T>1 mu iztrgali iz srets najdražje — s V, vero rh zaupanje v Boga, Čeprav sir niti vedno grozilo velike nevarnosti v najrazličnejših oblikah. Velika in težka naloga čaka tudi nas, ki se živimo iz vere in po veri. Nikar né recimo, da nas je malo! Poglejmo krmarja na ladji! On jo sam, pa kljub temn odloča, v katero smer naj gre ladja. Co milijoni ne vedo za pravo pot, potem odloča oni, ki to pot pozna. Prùv" v tem je velik pomen naše sv. vere in katolicizma. Ni v prvi vrsti nir teriv koliko nas je, ampak glavno je to, tìa mi, kar nas je, gledamo z neomajno ^estollo na betle-hemsko zvezdo. Tudi mi imamo svoje slabosti in različna mnenja o marsičem. Smo sicer majhen in reven narod v primeri z velikimi narodi, toda mi imamo milost in zvezdo. Vsem je jasno, za kaj se borimo in čemu živimo. Čeprav smo preprosti ljudje, to pa le vemo, da z mamonizmoin in materializmom ne bodo rešiii državniki sveta iz sedanje težke stiske. Tudi vsa velika posvetovanja, ki se vr3a leto za letom in ki požrejo toliko milijonov krv.r o prisluženega in pristradanega denarja našib kmetov in delavcev, ne bodo prinesla svetu boljših in lepših dni, če bodo delali ti ljudje brez Boga in zoper Boga. Naše preprosto kmečko ljudstvo se še vedno živo zaveda, d» le z božjo pomočjo veliko zmoremo v javnem in zasebnem življenju in le od Njega pričakuje rešitve iz sedanje stiske. No govorimo vedno o stiski, govorimo raje o zvezdi: Ne glejmo vodno samo po puščavi, temveč obrnimo pogled navzgor — na zvezdo-vodnico kot so storili gv. Trije kralji iu prišli srečno do cilja! Upajmo, da bo tudi nam izšla nekoč zvezda, ki nas bo pripeljala k večnemu cilju - k Bogu. Jože Podsllvniški Osebe, ki s» je « njih lansko leto mnogo govorilo: Od leve »a desno: uneriški kemik Ingnillir, ki je prejel Noblovo nagrado; nemški raziskovalec Paul Bauer, k. je bil odlikovan z zlato otimp-pijsko medaljo; Noblov nagrajenec za nipdicino, sir Oharies Shorrington; tJerhart Haupticann, 70-letnik; sir John Oalsnorth; je prejel Noblovo nagrado; ameriški boksač Jack Sharkey si je pridobil svetovno mojstrstvo ; borec za indsko narodno osvobojenjo Mahatma Gandhi je to leto dosegel v boju z Angleži nove uspehe. — Druga vrsta od leve na desno: Novi francoski državni predsednik Albert tabrun; Franklin D. Roosevelt je bil r. veliko večino izvoljen za predsed, Zdru-Jenlh držav; državni kancler von Papen, ki jo nasledil Brüninga, a je zajadral v motne vode; general Schleicher, ki je za Papenom stopil na krmilo nemške državne vlade; Kdvard Herriot, ki j« v letu 193*2 bistveno vplival na francosko politiko; angleška letalka Ainy .fohnson-Mnllison je postavila nov letalski svetovni rekord, ko je preletela daljavo London — Kapstat in Kapstat—Lon don; belgijski raziskovalec stratosfere prof. Piocard, ki se mu je tudi to lelo posrečil vzlet v stratosfero; Adolf Hitler, voditelj nemških narodnih socialistov, je bil to leto na višku 9voje moči, pa Je končno omahnil; Gronau, ki je z uspehom preletel « koli sv<-ta. .Senator de J o u v e n « I, katerega je francoska „„ b .,. .... „,„, . republik* imenovala «» svojega poslanika r Himti. m»ki športniki so uvetula letos novo **mì-».u> , , . , . . , ., ... ' M* svanì nionobob. In se je baje izvrstno »• Jouvenol j« navdušen pristaš fraarosk«-itabjaa- obneslo, kar se tiče hitrosti vožnje. sk,*K« »blilani«. i »ubogih« Američanov. Medtem ko ve« svet ječi pod delavcev za kruhom, se ameriški milijonarji gospodarske krize i«i blodijo stotisoči ' rbno zabavajo v sončili Kaliforniji Kl INSERIRAJO V >D0M0LJUBU<1KUPUJTE PRI TVRDKAH, Naročajte in čitajte naše katoliške liste: »Slovenca«, »Domoljuba «: in »Bogoljuba«! - V vsako katoli«" o hišo katoliški časopis! S eikaške svetovno laxstave: Ta stolpa bosta med drugimi simbolizirata moč, ki jo nudi «deMriika svetovnemu industrijskemu obratu. »DOMOUWK ano 4. januarja 1033____ niti ves želodec. Neubauerja, ki je vžival od nitrtrr i «>«ves žeiodec- j-< * ><■ ■ PU 5|/£j U J tedaj le tekočo hrano, je zadela kap- Katoliška cerkev s Katoličani in komunisti razpravljajo. Katoliško s ocijahio društvo v angleškem Cardiffu prireja že več časa vsako sredo poučne sestanke, ki se jih udeležujejo katoličani in komunisti. Razprave so živahne, a silno zanimive in uspešne. Na zadnjem sestanku je bilo 600 oseb, ki so pazljivo zasledovale besedni dvoboj med voditeljem zadnjega takozvanega »lačnega pohoda« delavcev v London in nekim znanim katoliškim socijalnim politikom. Italija s Niksj kar Mussolini ni dokazal. Kot protifašist je profesor Kajetan Salvemini izgubil italijansko državljanstvo. là čas predava na nekem vseučilišču v Ameriških združenih državah. Zadnje dni mu je Mussolini zopet podaril državljansko čast. Profesor Salvemini je to časf odklonii, saj ve, da ga bodo prvi dan, ko se vrne v Italijo, zaprli v fašistične ješe. Zato ne bo šel na limanice. Ameriški listi pri tej priliki pišejo, da je bil Salvemini zelo velik Mussolinijev prijatelj. Vendar pa je bi! vedno nasprotnik fašizma in je kot poslanec 1. 1920 celo očitat Mussoliniju, da je ukradel 500.000 lir. Mussolini ga je povabil na dvoboj, ki ga je profesor sprejel pod pogojem, če Mussolini dokaže, «ia je nedolžen. Mussolini tega ni dokazal i a tudi dvoboja ni bilo. Bolgarija s Kako spoštujejo ljudsko voljo. V bolgarskem glavnem mestu Sofiji to pred nekaj meseci zmagali pri občinskih volitvah komunisti. Bolgarska demokratska vlada pa je zahtevala, tako pišejo od sodišča, da razveljavi pravilno izvršene volitve. Sodišče v Sofiji pa je odločilo, da so volitve izvršene v redu in po zakonu. Vzlic temu se vlada brani izročiti posle novi občinski upravi in se nadeja, da bo najvišje sodišče volitve razveljavilo. <Še bi sc to ne zgodilo, pa hočejo volitve razveljaviti s possbnim zakonom. Avstrija s Drobiž. V Repljah pri Pliberku so pokopa/ Zadnjakovega očeta. Ko je šel ono nedeljo na večer bivši poslanec g. F. Krajgher v Štebnu proti doma, ga je neznanec napadel in precej poškodoval — 40 let ie opravlja orga-nistovsko službo g. Franc Haderlap v Železni kaplL Zvezni predsednik ga je ob tej priliki odlikoval s častno kolajno. — Na Silvestrov© so igrali kotmirčani Igro »Krčmar pri zvitem rogu. — Isti večer so v št. Jakobu ob Rožu predstavljali igro »Celjev ni«; na sporedu so bili tudi kuplcti in petje. — Več tisoč vagonov sadja ima letos Avstrija za izvoz. — Avstrijska vlada namerava vpeljati takozvano krizno doklado pri železnici Hoče namreč podražiti vožnjo za 5 do 15 grošev in si obeta od tega do 4 milijone šilingov dohodkov. (1 šiling v običajnih razmerah 8 Dm; en šiling ima 100 grošev). s Mož brez želodca. Te dni je umrl v Bambergu v Nemčiji neki Neubaver, ki je že 11 »et živel brez želodca. Mož, ki je odšel v večnost v 59. letu, se je leta 1921. podvrgel tezkt operaciji, pri kateri so mu morali odstra- Ukraiina s Nova vojna bo, uato pa konce svel»? »Izvoljenci božji - tako se imenuje neka ameriška verska ločina, se skuša uveljaviti med Ukrajinci. »Apostoli« nove »vere« trdijo, • t je bila svetovna vojna velik boj med Bogom m hudičem; prerokujejo dalje, da izbruhne v letu 1933 novo svetovno klanje, nato pa bo konec sveta. Drobne novice Obsedno stanje je proglašeno po vsej indijski Bengaliji. 311 mrtvih in 500 ranjenih je bilo o božič nih praznikih vsled raznin nerr?č v afriškem Njuyorku. 23 Berlinčanov jc hotelo izvršiti o boi;?« samomor. Kobilice so uničile na Fonisozi 40 odstotkov bombažnih in tobačnih nasadov. 43 odstotkov ameriškega proračuna jc predvidenega v vojne svrlte. 30 000.000 milijonov brezposelnih jo sedaj na vsem svetu. Na 24 stopinj mraza jc padci toplomer v Mali Aziji. Dve i-gornji nadstropji je uničil požar v modernem hotelu Britanija v romunskem Bukarešta. Med poukom je smrtno zadela kap dunajskega vseučiliškega profesorja dr. Kappelma-cherja. rPHilifTPil PLANIKA CA ßafcevec ure uje slatto prebavo In rreprefule mnoge Oolezm žHooca In (rev. favnek Din 20 -v apotekah. 13 rudarjev je našlo smrt pri rudniški nesreči v rudniku, ležečem 30 km od madžarskega Pečuha. Hudi boji zopet divjajo med Kitajci in Japonci v Mandžuriji. Polovico državnega proračuna pojde na Japonskem v vojne svrhe. Španska boleze. te zelo siri po Angliji in Ameriki; 10.008 bolnikov je v samem Njuyorku. Carinsko zvezo hoče vsiliti Italija Albaniji. Da dobi sredstva za vojno s Panagvajcra je bolivijska vlada zaplenila zlato svojih bank. Od 160 aa tO tcdcuskih vagonov jc padd v zadnjem času izvoz madžarske živine v Italijo. 1500 trgovskih naacščrncev je vsled požara brez službe v trgovskem delu španske Barcelone. 13 in pol milijarde frankov bo stal pleten ki ga hoče zgradili Francija med Biskajski» zalivom in Sredozemskim morjem. Svoj ve« i dragimi kamni ebseti prestol (1200 milijonov Din) namerava prodali perzijski šah. Ker je vlada odpravila državno božično podporo je demonstriralo 2000 vojnih vdov po sofijskih ulicah v Bolgariji. Ker je Italija zahtevala nevtralnost v slučaju vojne, je Romunija menda odklonila obnovo prijateljske pogodbe. Za 2 milijona se je baje znižalo v zadnjem polivi iu število brezposelnih na vsem svetu Ktr so mu očitali korupcijo, je bolgarski pravosodu. jiiiuister Vrbanov odstopil. Davčni donodki Amerike so se znižali v letu 1931 od 1? na 13 milijard. Za 12 milijonov šilingov so se dvignile v novemberu avstrijske hranilne vloge. »Samo še 0 milijard dinarjev ima ameriški bogataš Rochclieller. Do krvavih pobojev je prišlo med 2idi in Arabci v Tales'-ni. Na hripi je obolel češkošlovaški državni predsednik Masaryk. Za francoskega poslanika v Rima je imenovan senator de Jouvencl, navdušen pristaš francosko-italijanskega žblizanja.' Romanski prestolonaslednik 11 letni Mihael je izredno debd in se težke premika; zdravniki pravijo, da je bolan. 4900 »ovili stanovanj bo gradila v letu 1933 dunajska mestna občina. Koliko ljubljanska? Eno milijardo dinarjev za socijalno-skrh- sivc-ne namene jc postavila v proračun mestna občina na Dtmsjii. 19 milijonov funtov za brezjmwlnc je d> .1 itno sprejela angleška zbornica. Debe! sneg je zapadel v italijanski Lom bardijt Veliko pesojilo j^.' dobita avstrijska republika. Do krvavnih sjjopadov jc prišlo pred bolgarskim parlamentom v Sofiji. Priprave za veliko komunistih i revolucijo so odkrili v t* pantji. Vsak sovjefs'.i državljan bo itnel po'ni list, zahteva ruska vlada. Pr*«- so glasoval* »•* «ksvss proračun f;a»ccslii soojalisfi. Staleo zratrso proge Rim—Solun—-Varšava—Odesa, uvede Italija. 50XW0 Poljakov je zapustilo l t ;cijo radi brezposelnosti. 424 milijonov čsiarjev je v re dai; letošnja kanadska tev. Kmet. radk>prea«»*~-~ * prvi polovici januarja V pni polovici meseca jasuarja prihodnjega leta so bodo vršila v radiju ta h; kmetijska predavanja: Dno 1. januarja, na novoletni dan je zjutraj predaval g. dr. Kem, ravnatelj bakteriološkega zavoda, o prvi pomoči pri nezgodah živine, popoldne se je p« vršil prenos z gospodinjske šole v Sv. Juriju ob j. ?.. Razgo-varjala sta so o perutninarstvu, osobito o dolu v kurnioi, g. i«i, Krapkäek, prol. Kmetijske šole, in gdč. Kola riè Mira. strokovna učiteljica gospod, šole. Na dan sv. Treh kraljev bo zjutraj govoril g. inž. Pire, inšpektor pri agrarnih operacijah, o vložbi zemljišč, popoldne bo pa nadaljeval g. inž. Sadar, banovinski referent, o smernicah za uspešno pridelovanje njivskih rastlin v Dravski banovini. Dne 3. Januarja ho g. inž. Novak, goadarski referent, govoril o letošnjih promovanjih pri živinorejskih selekcij-sk h itadrugah. »Varčnost in go^odarstvenost me jo inoarila. Odpovedal sem se alkoholu, nikotinu, gledališču itd., pa sem v desetih letili prihranil več kot 50.000 dinarjev.« — »Kaj pa l»oä s tolikim denarjem?« — >Te skrl>i soni ludi rcüeu, kajti banka, v kateri sem imel naloženo. je 51 n ,po gofoe'.« Zakai ne zaupate? Pomagaj si satn in Bog ti bo pomagal! Ure/, nič ni nič. Ce hočeš kaj imeti, moraš kaj dati. Kdor ti drugače govori, ta te slepi. Eden najboljših načinov sainopoinaganja je ta, da se pravočasno zavaruješ. Zavaruj se, pa boš imel v času jjotrebe kaj v roke vzeti! Preskrbi se za slučaj smrti pri »K a r i t a s«. Toda ti Imaš polno premislekov. Ne zaupaš prav, ne zdi se ti potrebno, predrago je, slabi časi so. Kaj naj rečemo na to? »Ne zaupaš prav. Morebiti si bil pri »samopomoči« opeharjen. AH si vsaj slišal, da so bili drugi opeharjeni, pa si misliš: vsak gre samo enkrat na led. Morebiti bo tukaj tudi kaj takega. Danes prav lepo govore in vse mogoče obetajo. Jutri bo pa polomija, pa se bomo spv pod nosom obrisali! — Kuj rečemo na t"? Prav imaš, da slepo ne zaupaš nikomur. Prepričati se je treba, ali je stvar trdna in zanesljiva, ali ni. >Ali je trden most?« smo vča-lih vprašali; in rekli so nam: »kot skala in kost!« Na most, ki ni trden, ni varno hoditi. A mi lahko rečemo: naš most je trden kot skala in kost! Ni se bati, da bi se pod teboj podrl! i se bati, da bi »Karitas« propadla, ti pa da i bil ob svoje prihranke. »Karitas« jc namreč ddelek naše močne slovenske Vzajemne za-arovalnice. Če ta ni propadla v 32 letih svojega obstoja, anvpak se je le krasno razvila, idi njen oddelek- >Karitas« ne bo proipadel! ogočna Vzajemna zavarovalnica namreč za-onito jamči za vsa izplačila. »Karitas« tildi nič preveč ne obeta. Kdor več obeta, kaikor more dati, je slepar. »Karitas« pa je skoa in skoz poštena in odkrita. Ce vam kdo zvezde z neba obeta, naj jih da, če jih more! »Karitas« jih ne more. Kar pa obljublja, to tudi da. Z eno besedo: »Karitas« je trdna, neomahljiva, povsem zanesljiva ustanova i,n nobenega dvoma ni, da bo postala splošna ljudska ustanova tudi pri nas. 2. Tod« predraga je! Če dam v hranilnico, ni več prinese. Tako si misliš, kajne? Seseda, dašl Ali boš pa res dal?! Večina tega de-rja, kar se ge, vloži v »Karitas«, bi najbrž i kol,i ne šlo v hramilndco. To so majhne vso-ice. Take vsotice se kaj rade omanejo. Nekaj tolarjev na mesec — to gre za tobak ali za ohol ali za kake druge male potrebe — in i'kjefrji'h ni! Zavarovalnica je tudi hranilnica, sicer posebno pametno uravnana kranilni-Modema hrainihrioa. Ta te opominja in te li, da moraš varčevati. In to je dobro! Nn-jfadna hranilnica se nič ne briga za to, ali ineseš ali ne; zavarovalnica pa, če »i se ji akra/t zapisal, te opozori, če si sani pozabil, moraš »pet prinesti. Koliko je v zavaroval-ci denarja hranjenega, ki bi se drugače zadavil in bi ga nikjer ne bilol Če hočeš torej tovo varčevati, zavaruj se! Toda iz navadne hranilnice bom dobil čez t'ko in in toliko let več kakor iz zavaroval-e. Seveda ti si trdno prepričan, da boš to- 0 in toliko let res dočakal. A koliko se jih tem računu zmoti! Kaj pa če boš umrl ej, kakor misliš? Kaj pa, če že prihodnje o? Nespametno je s tem računati, da boš Igo živel, ko jih tolike unire v najlepših letih. Zdaj pa premisli: Če pri navadni hranil- 1 plačaš mesečno Din 15 in po 15 letih reš, bo izplačala 3989 Din, zavarovalnica pn 20; če se ponesrečiš pa celo 17.640 Din. Pa treba niti 15 let plačevati! Če plačaš «Pre-■rbi« tudi 9aino enkrat 15 Din in na to umreš, izplačala celih 8820 Din; ako se pa pone- REVMATIZEM morete zaustaviti Neglede nnto, so II bolečine v mišicah ali v členkih, SI.OAN-o, LINIMENT Jih ho odpravil. Brez utiranja — takoj prodre, grej In umiri. Ne trpite — Imejte vedno steklenico pri roki. Rabite SLOAN-OVO mast proti revmatizmu, iSiasti, bolečinam v križu, bolečinam v hrbtu, bolečinam distor-zije ln kontuzije in proti vsem vrstam bolezni v mišicah. Dobiva se u vseh LEKARNAH in DROGtRUAH SLOAN-ov LINIMENT odpravi bolečine. •Odobrena od Ministrstva socijatne politike in narodnega zdravja Sanitetsko odetenje i re5en|e.n S. br. «07 od 15 marca 1M2.« KAJ JE NOVEGA Sovo duhovnega svetnika 3, U htaršiča Dolsko, 28. decembra. Na Stefan dam popoldne po službi božji se je na povabilo g. žup&na vršila v tukajšnjem prosvetnem domu poslovitev župljanov od svojega dosedanjega blagega dušnega pastirja, duhovnega svetnika preč. g. Janeza Rihtarši-ča, ki odhaja iz zdravstvenih ozi rov na svoje novo mesto v Bukovščico v divni Gorenjski. Udeležilo se je te ganljive poslovitve toliko ljudstva iz cele šenthelenske župnije, da je bila prostorna društvena dvorana nabito polna. Tisoč duš broječa fara se je zavedala, da dolguje svojemu sedanjemu vzornemu duhovnemu pastirju za njegovo dolgoletno delovanje veliko hvaležnost. Na čast vrlemu in mnogozaslužnemu dušnemu pastirju ter ljubljenemu svojemu duhovnemu očetu so se vrstile lepe deklamacije ljubkih šolark, zahvale in poslovitve Marijine družbe, ki je poklonila svojemu iskreno ljubljenemu voditelju prelep dar, gasilskega društva v Senožetih, cerkvenih ključarjev, g. Zu pana Kokalja in dr. Nato je govoril slavnostno besedo g. K IgHC, šol. upravitelj v p., predsednik kat. akcijo in treznostne družbe. V ga tuji vi besedi je točno opisal 24 letno vzorno delovanje dušne ga pastirja svetnika Rihtaršiča v šenthelenski župniji, posebno pa poudarjal njegovo požrtvovalnost in neutrudljivost za dobrobit svoje obširne fare. Sic oro četrt stoletja je opravljal ob nedeljah in praznikih dvojno sv. mašo, obakrat z govorotn. Slovel je kot izbo-on, poljuden cerkveni govornik, poučeval z najboljšimi učnimi uspehi kot katehel v domači in v eno uro oddaljeni ljudski šoli. Bil je vzoren voditelj Marijine družbe, goreč spovednik in častilec presv. Rešnjega Telesa. V cerkvah, v župni in podružničnih, sta vladala po njegovi zaslugi red in snažnost, raz kor je donelo krasno petje, iz zvonika pa razlegalo ubrano zvonenje. srečiš, pa 17.640 Din! — No. ali boste še rekli, da je »Karitas« draga? Treba jo imeti pred očmi vse: ne samo tistih, ki dočakajo 80 let, ker jih je malo, ampak tudi tiste, ki umrjejo foma-lu, in teh je dokaj — pa ne morete več reči, da je »Karitas« predraga. Gospod je bil iziboren in moder upravitelj cerkvenega imetja, hranilnice in posojilnice ter-Se drugih zadrug. Vsa tara bo ofcrauüa vzornega, požrtvovalnega gospoda v trajnem, hvaležnem spominu, moža, ki je žrtvoval vse svoje moči v njen pravi napredek. Čaika ga obilno plačilo! Po teh krasnih besedah priznanja, hvaležnosti in globokega »poslovanja je hotel g. svetnik spregovorili prisrčne besede zahvale — toda beseda tiu je onemela... polile so ga solze, ljudstvo po dvorani pa zaplakalo... On je bil ljubeči oče vseh svojih faranov! In to ljubezen mu je ljudstvo vračalo v polni meri. Ko se je gospod danes zjutraj po sv. maši odj>eljal na svojo novo župnijo, je mlado in staro jok;i Io v cerkvi, na cestah, po domo/ili! Ugledni možje na mnogih vozovih so spremili gospoda na železniško postajo Laze. Bil je to veličasten prizor! Naj dobri Bog podpira in blagoslavlja še za naprej blagega gospoda! Osebne vesli d 60-letnico rojstva je obhajat dne 1. j an. 1933 zelo zaslužni znanstvenik, prosvetni organizator in voditelj, politik g. proiesor dr. Josip Hohnjec v Mariboru. Čast in priznanje velikemu sinu našega naroda ob lepem življenjskem jubileju! Bog blagoslavljaj g. jubilanta še mnogo let! d Duhovniške vesti. Umeščena sta bila g. Janez Rihtaršič, župnik pri Sv. Heleni na župnijo Bukovščica in g. Ivan Rihar, župnik na Vačah na župnijo Sv. Helena. — Imenovana sta bila za župna upravitelja g. Anton Porenta, župnik v Hinjah za župnijo Vače in Franc Kolenc, kaplan v Dobrniču, za župnijo Hiuju. d Za župana v Šmartnem pri Litiji je ban-ska uprava imenovala gosp. Josipa Strmana, trite •■ -, v Mali Kostrernici. Domače novice d Okrog kmetskga doma. Na Grmu pr. Novem mestu vozijo konji kamen in pesek za popravo pola. Pitanje in klanje prašičev se nadaljuje. Posebno pozornost obračajo trem gnezdom mladih pujskov. S krmo varčujejo, ker je ni v izobilju. Dokler dopušča vreme, nadaljujejo s čiščenjem sadnega drevja in a P Osmil nulli sveta. Pogled ua talto avani Rockelel-lerjev mestni okraj v Nevvyorku, ki so ga pravkar dovršili. Je to orjaški kompleks nebotičnikov, ki obsega upravne prostore za radio (zato se imenuje ta del tudi Radio-City), a je hkrati največje nevv-yorsko zabavišče. Samo v gledališki dvorani bo prostora za «200 oseb. Kolik je celoten obseg, ino-ivmo sklepali iz dejstva, da sla se morali umakniti dve ogromni stanovanjski četrti, da so se na njih razvalinah dvignili ti nefbotičnitoi. V vsako hišo Domoljuba! n1 Na planine! Kot pri nas je «o tudi v Nemčiji iakoj 0b prvem snegu vse n* >dilce<, staro in mlado Božična poslanica papeževa. Hi v h oiiirinulua slika pred lio/ičiiiin govorom, knteiega je imel papež v Vatikanu na sveti večer vesoljnemu krščanstvu in katerega so prenašale skoro i« evropske radio-poslnjo Hotel pri Sestri (Severna Italija) Ima obliko starih grajskih stolj>ov in sprejema predvsem ziimske športnike na prenočišče. Okolica tega hotela .je namreč odlično torišče za smuk. Masar.vk obolel. 'Predsednik češkoslovaške republike 'l'ornai Masa-ryk je obolel na In ipi. Predsednik je star že 82 let, zato hi mu bolezen utegnila biti nevarna. Stanje častitljivega bolnika je zadovoljivo. Angleški kralj .lorij V. je pred kratkim govoril v mikrofon radio-postaje s kratkimi valovi 400 milijonom podanikov britskega imperlili rigolanjem zemlje okrog njega. Če ni več kot 5 stopinj mraza, režejo cepiče koščičarje (breskev, marelic češpelj itd j in jih denejo v pesek v klet. Pospravljajo posodo z,a obiranje sadja. Prekopavajo kompost in ga zalivajo z gnojnico. V kleti pretakajo sadjevec ter par jo, da ne pride prt več v doli ko z zrakom, ker bi tekočina izgubila preveč prijetne ogljikove kisline Ostrijo kolje za vinograd in ga inpre-gnirajo. Zapolnjujejo sode. — Ali so kuni.ki snažni in dovolj topli? Kura ne spada v liiev Dajmo kuram poleg žita in tople vode ojJi kaj zelenega, pa tudi zdrobljene jajčne lupine. zmlete kosti in Magno apno. — V Mali Loki na Dolenjskim bodo gojenke ta dni pra-le, likale perilo, čistile madeže na oblek, itd. Ta zavod ima recept za izvrslne domače salame, Prosimo p. n. vodstvo gospodinjske tole, da nam ga pošlje, ker ga po radiu m«n\;> «ogli njeti v celoti. d Kitajska miatynmtn razstava se vrši v Ijubljanikem Unionu do 6. januarja !e!a 1033. Odprta je vsak dan od 9—19 Vstopnina 2 Din. d! Prvi obrok raHike, ki jo že več: let dol-WNe država naxlavij n em železniške delav-: n ice in drugih železniških obratov je bil izplačan za božič. Sledilo bo Se 9 obrokov, ki pa so nizki, da se v skupnem zaslužku d,>kaj malo poznajo. d Znižane c ttr tti kvas. Radi kookttrence _ viške tovarne kv.,su ji. Zslokarja, je kvasni ìkartel mižal cen - kvasu od 31 aa 27 Din za vse kraje v državi V Zagrebu same», ata^a cena 22 Din. d Ker J» slinavka ia parkljevka ugasla, se - 4. januarja 1933 vršil v Ljubljani zopet redni živinski sejem. d Kakor nekdaj... V »Pohodu« čitamo: yj|ul)!|anski kavaurai Emoni «e Mn vsak dan popoldne sisapsiicaa damaka èraKn Slovenk, Hrvatic in Srbkinj Med njimi so žene univerzitetnih profesorjev, višjih častnikov itd. Ce posluhnete, boste slišati, kako vedno govore v blagoglasni nemščini. Ugledne in spoštovane prizadete dame naj to v bodoče opuste, da jih me bi morali imenovati v našem listu. Tudi jim je potrebna radikalna metla. — Sicer je splošno znana, da se tako zvana boljša ružba zelo rada poslužuje tujk v svojih po-ovorih. Menda jih je sram, da bi lepo po omače govorili, kot jih je mati naučila. d Novo kemično tvornico namerava po-taviti v Kranju g. Berjak Franc. Dne 16. ja-arja se vrši potrebni komisijski ogled. d 600 brezovih metel hoče nabaviti celjska estna občina. Ponudbe kolkovane s 5 Din je ložiti do 14. januarja 1933 na mestno načet-tvo v Celju. d Svinja z dvemi srci. Ta izreden slučaj ugotovil neki Jpehar na Hajdini. Pri razte-senju zaklane svinje je namreč našel v drobovju dve popolnoma običajno razviti srci. Ta nenavadni slučaj je javil ptujskemu občinskemu veterinarju (živinozdravnikuj, ki je srci preiskal ter ugotovil, da sta res povsem običajno razviti, samo s to razliko, da je delovalo le eno srce, dočim drugo ni delovalo, čeprav je bilo sicer popolnoma razvito. d Nov poštni urad to otvoril! na Dolenjski cesti v Ljubljani. Ima tudi brzojav in te-èfon. d Novega najemnika dobi s 1. aprilom re-lavracija hotela Union v Ljubljani. d Davica se Sfrj po raznih krajih Slove-/e v vedno večjem obsegu. Bolezen se }e zpasla v letu 1930 na preko 1700 slučajev j 10% umrljivostjo. V letoSnjem letu je lo | Število Je narastlo. Cepljenje proti davici, ki ni prav nič nevarno, se je deloma ie in se bo še izvršilo v ljubljanskih okoliških občinah. d Oslovski kašelj se jfe pojavil v občinah Cerklje in Sv. Križ deloma tudi v Krškem. Zlasti napada cfojenčke. d Cepljenje proti škrlatinbi in griži, V mesecu novembru je cepil Higijenski zavod v Ljubljani v občinah Velike Poljane in Dolenja vas 600 otrok. Proti griži je pa bilo cepljenih v črnomeljskem, novomeškem in prevaljskem okraju preko 2000 oseb. Griža je po cepljenju povsod prenehala. d Profi ko?,am je bilo cepljenih v 1. 1931. v Jugoslaviji 861.133 oseb (od teh 421.406 po-uovnoj, v Dravski banovini 63.125 oseb (od teh 34 847 ponovno). d Nov davčni urad otvorijo v Kozjem pod pogojem, da ta občina sama preskrbi davčni upravi brezplačne prostore, razsvetljavo in služabništvo- d Pasji koniuma« j« razglašen v Celju in v okolici. d Kaj je doseglo trgevitvo v preteklem tete. »Trgovski list« omenja: 1. Obrtni zakon, ki je v glavnem upošteval vse želje gospodarskih krogov. 2. Padec žitnega režima. 3. Padec zakona o pobijanja draginje. 4. Prett-redbo zbornice. — Kaj pa so kmetje dosegli? d Knjige aa izseljence. Prosvetna zveza v Ljubljani je 24. decembra odposlala kot božični dar II zabojev knjig in sicer v Francijo dva zaboja, v Belgijo in Holandijo po en zaboj, v Argentinif» en zabof, v Ni J in Skoplje skupaj 6 zabojev. d Nalaga tifavate« m mm M» so po »Trgovskem Batti* dede 4at»vafe posojilnica v Narodnem doma v Maribora ioaribor-skeiau sokol sle emu naraščaja. Vsak naraSčaf-nik je dobil 100 Din ko vlogo v hranilni knjižici, Med brati Hrvati d 12 parov se je poročilo na en dan in sicer na Štefanovo v katoliški katedrali v Sarajevu. d Okoli 43.006 trgovskih ia 1200 Industrijskih podjetij je v Savski banovini d Nov mnogocbetajoči slovenski pcvec g. Junče Franci je nastopil te dnf v ožjem krogu v Zagrebu in je s svojim krasnim junaškim tenorjem izzva! pri vseh zasluženo pohvalo ia občudovanje. d 100 dijakov je bilo odpuščenih v prvem polletju zaradi slabih ocen na subotiški gimnaziji. d Povest o zgrizenih bankovcih. Bogat posestnik Dušan Jage rov ič v Veliki Ktkindi je Imel prihranjenih 200.000 Din. Ker ni zaupal denarnim zavodom je denar izročil svoji ženi, da ga shrani na varnem kraju. 2ena je dala denar v vrečo, ki jo je imela v kamri. Če uzrok ti ie zsiasi» m bol To ie glavno pravili jdravilna umetnosti, temu aa pa pridružuje pregow r: »Ce se bolezen uojavi, povprašaj najprej naj že odec pravic, kajti kakor pričajo t sonetna 0,78* vanta je želodec največkrat ,/. odišc.e tu li takih lolezendtih poiavov. ki so /.a neveäfe oko videti brez. »sak h zve' - lomilcem. I' orli no pa ne more biti vsakdo poučen o fiosrtanku vseh lo e'.m in foie ne mor« vsakdo veieti, da nastanejo n u. ludi incuoili in mnoge druge kožne bolezni zaradi pomanjkljivega delovanja želodca in čri-v, ravnu tako kot imajo uaspraini po,avi, kakor hujianje, Uebelenja skoro vedno vzruk v nerednem delovanju prebavnih organov. Tudi neredna rožen e krvi, ki povzroča tol ko obolenj» aa skoro vedno nanaša na fco an želodec m fcreveaie, kakor tud' bledica, slabost, slabwkjcvaost, nespečnost, prerano st irenje iid . ker vse to je v «vezi s krvjo, kri pa jé življenje, Samo zdrav želodec in zdravi rebavni organi lahko proizvajajo in žene/o zdravo kri jió telesu. Tudi poapnen.,e žil in starostna onemoglost imata svoj vzrok v pomanjkljivem kro. ženju krvi. Z bog tega je dolžnost bo nib kakor tudi zdravih, starih in mladih, čistil1 pre'avne ormine teko. kakor se mora čistiti vaak «troj, da redno delajo. In če naslonita motnje, kakor — pomanjkanje teka, hel joiik, slab okus, slab duh iz ust neraz umženje, Icolcanje, zgaga glavobol, zlata ži a, hipna slabost, motnje v jetrih, vran ci in ledvicah, slabo čiMenje ali eelo zaprt». potem nikar ne oklevajte, temveč telo dobro rečistite s priznanim sredstvom »PLAHINKic čajem Bahovec, ki je sestavljen večinoma ii najboljših plamnsk h zdravilnih zeuač. C13LLiJÌB23 Zahtevajte pa v lekarnah izrecno »PI.ASINKA« čaj Bàhovee, ki se ne prodaja od orto, temveč samo v »aprlih in pioaihiranili paketih po Din 20'— ■travam ja L napisom proizvaja,ca: Lekarnar Ur. L Bahovec Liu&iiana (K»Bfr«$iii trg) O.lol.renooil Ministrstva tu iMTOltoo zilr**J«vB»*itS*du.S,. Br, 1SM»«1 J* Julij» t&B Delj časa nista niti mož niti iena pogledal* po denarju. Nedavno je Jagerovič kupil večje zemljišče, ki ga je bilo treba takoj plačati. Sel je v kamro in segel v vrečo po denar. Na »voje veliko začudenje pa je naie! bankovce vse razgrizene od miši. To ga je tako raz-togotilo, da je hotel ubiti svojo ženo in je ta komaj ubežala razjarjenemu možu. Jagerovič j« nato šel na podstrešje in «e obesil. Domači s slutili nosi eòo in so Sli za njim. V zadnjem hipu so odrezali vrvico in tako rešili Jagero-viča. Pri okrajnem načelniku je Jagerovič opisal svojo nesrečo in tam so mu rekli, da bo v Narodni banki dobil neko odškodnino za razgrizene bankovce. Medtem ko je bil mož pri okrajnem načelniku, je pa preplašena žena zakopala razgrizene bankovce v gnoj in ko je čez nekaj dni hotel Jagerovič odnesti denar v bank. , ga je izkopal iz gnoja; ostanki bankovcev p» so bili popolnoma uničeni, tako da je izgubil vseh 200.000 Din. Zopet 'en nauk za na» vse: Ne držimo po nepotrebnem denarja domai d Nova potrebna župnija. Kakor znano, spada Sušak pod trsatsko župnijo. Zadnji čas so začeli razmišljati, da bi Sušak odcepili od trsatske župnije in bi se ustanovila nova župnija na Sušaku. Senjski škof dr. Starčevič je posla! mestnemu načelstvu na Sušaku spomenico, v kateri obširno dokazuje, kako je potrebna ustanovitev nove župnije na Sušaku. O zadevi bn razpravljalo mestno zastopstvo. fr»t. dr. Josip Hohnjee iz Maribora, bivši državni poelanec, je praznoval te dni 60 letnico rojstva. Iz naše prestolice d Novi bankovci po 1000 Din pridejo v kratkem v obtok. Stari bankovci ostanejo do ■»daljnega v veljavi. i Belgrajski nadškof dr. Raiael Rodič je preživel božične praznik« v največji tihoti v frančiškanskem samostanu v Suboticj. Dne 24. decembra zvečer je cerkveni knez s sprem-»tvom prišel v Subotico, dne 27. decembra pa »« je vrnil v Belgrad. d Radi slabega «speha so odpustili % bel-grajskih gimnazij na koncu prvega polletja 344 dijakov m dijakinj. d Za načelnika oddelka z« srednje šolstvo v prosvetnem ministrstvu je imenovan g. Ba-lubžič, ki je bil dosedal gimnazijski ravnatelj t Novem Sadu. 8* Tocvoliem« w točenj* alkoholnih pij* osebni sposobnosti, temveč bodo izd.|a e ao volienja na podlagi dovoljenja, k. ga «d«* Äne oblasti na podlag, obrtnega L, na podlagi predloženega potrga o plaid« neposrednih davkov. d Leto. poieč« 25 let, odkar je bila r Podgorici v Črni gori ustanovljena g.mnazi; Časopisi trdijo, d* je t« gimnazija, kar .e -i« števila dijakov, ena največjih v državr d Kaj p« trošarisa na riaktrifai tok- Davčni oddelek finančnega ministrstva objavlja to pojasnilo: Za IUi<* «i treba imeti matične knjige, temveč morajo biti Itevc, plombirani ali od kontrole mer ali pa od »»m« električne centrale. Organi Končne kontrole bodo plombirali samo one števce, ki «uso plombirani niti od kontrole mer niti od električne centrale. Po pojasnilu finančnega ministrstva ni nihče oproščen od plačevanja trošarine na električni tok, niti državni uradi. Trošarina na elekrični tok se mora ekseku-tivno izterjavati od potrošnikov in ne od proizvajalcev toka. d Rečni promet so ustav»; na progi Novi Sad-Vukevar ter Belgrad-Dubravica. d Nekaj žalostne statistike. Tako mnogo zločinskih akcij, ki so se pripetile v teku zadnjih treh mesecev na jugoslovanskem ozemlju, sili vsakega zavednega državljana k resnemu premišljevanju. Goli podatki slučajev v dnevih: 6. septembra, ko je komitska petor-ka prekoračila mejo pri karauli Tuturovica v carevoselskem okraju in je bila odbita od naših graničarjev, pa se vrnila v Bolgarijo; — 1 T. septembra, ko je komitska trojka hotela prestopiti našo mejo na Javor Čuki, pa je bila edbita zaradi streljanja naših graničar-jev in jo iste noči ponovno hotela prekoračiti mejo; — 28. septembra, ko so Štirje bolgarski komiti naleteli na našo stražo pri Golere br-du v okraju Babušnica, pa so bili zaradi streljanja odbiti in pustili na našem ozemlju peklenski stroj in bolgarsko vojaško pelerino; - 27. septembra, ko so bolgarski banditi poizkusili vdreti na naše ozemlje pri karauli Omer v carevoselskem okraju, pa so jih naši vojaki odbili, dalje istega dne enak poizkus pri Tramča obmejni postaji; — '29. septembra, ko je bolgarska desetorka kojnitov v bosilj-gradskem rajonu pri karauli Vojvoda Putnik prekoračila našo mejo ter je pričela borbo, v kateri je padlo preko 180 strelov in so streljali eelo iz bolgarske karauie Car Asparuh na našo karaulo; - 30. septembra ko je bil izvršen atentat s peklenskim strojem na belgrajski oficirski dom in je padla celo nedolžna žrtev, škode pa je bilo preko 100.000 Din- - 1. oktobra, ko je vojaška straža iz Peta.Mn-cev in Iskrovca, okraja caribrodskega, ubila nekega neznanca in našla pri njem tri bom ffl^T \M-, R- in ra4° munidje; - 29. oktobra, ko e ve« bandito,,, .»reoblefie nih » našo graničarsko uniformi,TaS žandarmerijsko postajo Dukat in Äüo preko 100 nabojev na našo stražo; -T ' vembra, ko je grupa komitov na P^in^ » »u poskusila prestopiti mejo, pa ie b?u hita, eden med njimi celo ub t- L 1« d °d" br«, ko je bolgarska banÄa nei« ?' kusila na obmejnem carevoÌke£ ' prestopiti mejo, pa je < *tofJU mi še iiiažilnejši napad na landarmer».,. 1 postajo Brušane v Liki, nam dokazujejo ki! I jo leglo in sedež teh zločincev. 'I d Dobro toaleti» mHo ne sme samo „ii jetno dišati, mora temveC tudi po ivojih^l «tavinah v medicinskem smislu delovati «jj ščujoče na kožo. Samo tako lahko pri negovanju telesa. Ravno zato «0 Fell,,, jeva Elsa-mila zdravja in lepote tako cenje^ Paket s 5 vrstami mila za 52 Din hrei d»|i nih stroškov pri lekarnarju Eugen V. FelJ« Stubica Donja, Elzatrg 16, Savska banovi« ■ Dr. p. Kcgalat lebulj, bivši frančiškanski proviiM cijal iz Ljubljane, je odšel v Rim, kjer bo »iit|j službo apostolskega penitencijarija. Nesreče d Vs« poslopje j« pogorelo gosp. Martini, Korenu v Kočoah pri Gornji Polskavi. d Zidanica je ajforel» na vinorodni Lubtn-ski gori posestniku Kovaču iz Gradišča pri Novem mestu, d Ko je ma strehi lovila mačko. Te d» «e je v Novem Sadu pripetila čudna ne»r»č< 22 letna nvizarj«v« žena Julij ena Tuha jc « pet metrov visoke strehe na tla m obležali mrtva s polomljenimi adi. Julij«»* '« tu*' hah lovila »vojo mačko, ki jI j« uši« od doni d S« j« pr«v«£ pribittaia štedilnika- » Pokupski luki pri Karlovcu so starši pus« 4 letno Slavico Konji« tamo doma v kuhitf V kuhinji je gorelo v štedilniku, kateremu « ■ je otrok preveč približal, tako da se m» f vnela obleka. Ko so starli prišli domov, f j bila deklica ena sama goreča bakljs. Brž * ; io začeli polivati z vodo, česar bi seveda « smeli. Otrok je kmalu nato v strašnih bor j činah umrl. d Vlak Ja do smrti povodi 20 Uttffc hlapca Dobrino Karla, doma pri Bizeljil«»; d Vlak Je do nmtii poveril Henrika, mizarskega pomoinlka i« P°dS0"] pri St. Vidu. «i d Nasadom m J« znašla pod vlak«» Baraniji se Je te dni pripztila huda pro««'» nezgoda. Hi jo Coaič in njegova Jena Stana Ua na vst zgodaj zjutraj ob železniški P'" Za njima j« privolil vlak. Ic do sedaj i« neznanega vzroka i« j« iena nenadoma znaila pod vlakom, tako da jo je povsem razmesaril. Mož je hote) ženo v zadnjem hipu potegniti izpod vlaka, pa je vlak podrl ie njega ia mu prizadejal težke poškodbe, da «o ga morali v brezupnem stanju prepeljati v bolnišnico. d Večje in manjše nezgode. Na cesti je padel in si zlomil nogo 69-Ietni Franc Stanjko, Suvaj v ljubljanski mestni klavnici. — V trboveljskem rudniku se je pri delu hudo ponesrečil 28 letni rudar Zavrl Ludvik. — Ko je padel z drevesa, je dobil hude poškodbe 27 ietni delavec Albert Žvižgaj v Trnovljah pri Celju. Hlod je zmečkal nogo 32 letnemu posestniku Antonu Zuglju iz Draiičev v Beli krajini. — Pri padcu t skednja si je zlomil roko 61 letni zasebni uraAui Ivan Gradišek iz Cirčič na Gorenjskem. — Pod voz je padel in si zlomil nogo delavec Vinko Čuden od Sv. Križa pri Kranju. — Težko nakovalo je padlo na nogo in jo stilo 69-letnemu užitkarju Valentinu Pavčniku v Mostah pri Ljubljani. Na nenavaden in grozen način se je oni četrtek ponesrečil 12 letni kajžarjev sin Vinko Jamnikar iz Gorice pri Dobrni. Vinko je plezal po domači zidanici, kjer je padel z odra. Med padcem pa se je vjel za kavelj v zidu. Kavelj ga je zagrabil za kost nad desnim očesom in mu jo odtrgal. Deček je prišel včeraj v ljubljansko bolnišnico. Pohabljen bo vse življenje. — 12 letni Josip Simčič, kajžarjev sin iz Planine pri Rakeku, je padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. — Na poledici je padla in (i zlomila nogo 40 letna delavčeva žena Marija Kraljičeva iz Ljubljane. — Prste desne roke si je po nesreči odžagal na krožni žagi v Kamniku 23 letni Oton Radej. -r Pri sanjanju si je zlomila nogo Kralj Ljudmila iz žabje vasi pri Trbovljah. Novi grobovi d Novi grobovi. Na Tepanjskem vrhu j? umrl g. Franc Napotnik, brat rajnega lavan-tinskega škofa. — V Kočevju je umrl upokojeni dacar g. Andrej Levstik. — V Slivnici je zapustil solzno dolino 90 letni Miha Kristan. Na Jesenicah je zatisnil na veke oči gozdar g Karel ViŠnar. — V Mariboru je odšla v večnost ga. Angela Novakova roj. Petovar-jeva. — V Bizoviku so položili na mrtvaški oder posestnika g. Ivana Briclja. — V Novem mestu je zaspala v Gospodu ga. Eleonora Smola roj. Guštin. — V Ljubljani so djali v grob go. Meleno Praunseis roj. Brandstätter. V Lukovici so pokopali gostilničarja g. Gustava Vidica. — V Gorenji vasi pri Ribnici je mirno v Gospodu zaspal posestnik g. Mihael Jeriha. — V Ljubljani so pokopa!» 90 lelnega Franca Valenčiča. — V Mostah pri Ljubljani je umrl posestnik g. Ivan Bitene. Nnj počivajo v miru! Razno d Prikrojevalne tečaje sa krojače in šivilje v Ljubljani priredi banska uprava, referat za pospeäevanje obrti, Stari trg 34-1. Tečaje bo vodil obrtni učitelj g. Knafelj Alojzij. Kdor I se še namerava udeležiti, naj se ustno ali j pismeno takoj priglasi referatu, Ljubljana, I Stari trg 34-1, najkasneje do 10. junuarja 1933. j O p^irofrnostih se Ivo vsakega priglašenca pismeno obvestilo. d Ker je ponarejal srebrnjake po 20 Din, je bil obsojen pred mariborskim sodiščem na 18 mesecev strogega zapora Alojz Ranko, ključavničarski pomočnik iz Petancev. d Na Rakeku so ga ujeli. Pred senatom okrožnega sodišča v Mostarju je bil obsojen na 3 leta težke ječe bivši upravitelj Nikola „Haarglanz" Je enakega p«-mena za lasno higieno. Kako ostanejo las J» zdravi? 2 rednim Izpit «-nJem s sredstvom >Cra» glava« — Haar-£l»n*< po vsakem umivanju glave. Brt:-stvo »Haarglanz« ravna In pro« omehčale lase in adstranl vse alkattčn* o« tank« v laseh. Lasje se na U način nevtralizirajo, postanejo prožni ter zableatijo v fctst'». sijaju. Za lase je to prava po-mlajevaina kopel, i Haarglanz« je priložen vsakemu «avojCku »Črne glave«, zraven pa so tudi praktična očala proti peni, ki omogočajo umivanje glave a odprtimi očmt. * Mandič. Mandič je nekega dne izginil io z njim vred 85.000 Din. Na Rakeku pa so ga ujeli, ko je hote) pobegniti v Italijo. d Eden najbolj zdravilnih čajev, sestavljen iz naše najboljše, dobro poznane planinske rastline, je »Planinka-čaj-Bahovec«. Skoraj ni mesta v naši državi, kjer ga ne bi poznali in zelo malo je takih sredstev, ki bi si v tako kratkem času pridobili toliko priznanj. Uporablja se proti različnim prebavnim in želodčnim motnjam, za čiščenje krvi ia zboljšanje krvnega toka, proti motnjam v jetrih, ledvicah in črevah. Deluje popolnoma naravno in blagodejno, tako, da ga lahko tudi občutljive osebe prenašajo. Planinka čaj proizvaja lekarnar L. Bahovec v Ljubljani. Poznajo ga tudi že v sosednih državah kakor tudi v prekmorskih krajih. Ona: »Luka, pa bi vendar že popravil streho na skednju.« On: »Saj jo bom, jutri.« Ona : »Jutri, jutri, že cel teden praviš samo jutri.« On: »Držim se tega, kar rečem, ne pa danes tako, jutri pa drugače.« iRAZiVO Ptičji varuh, Na Du-Biiju imajo posebnega policijskega psa, ki je specialist pri odkrivanju limante za pt'.oe. Že VI daleč voha limanice »'dno Izsledi zločin-ke lovce, ki limanice Sestavljajo. Nedavno je ".il pes za te svoje za-|uge odlikovan od od-Br« za varstvo živali, fct odlikovanje je doli ovratnik z napisom: Ca uspešno zaičit», frood-pn ptic«. V prijetnen; zavetju. jHno pomlad «o bile mno-WP Ptice, ki so priletele IfflBjužnih dežel n«prijet-j®> presenečene, ker j:li ; zajela polna zima, ki B nastopila po par le-B>l< pomladnih dneh. Ta-Sf" je bilo v loki pr: Žu-■"u- Ko so tja priletele •«toviee, je celi dan sne-'• Ptice, kakih >0 po Jpevilu, se si poiskale "enočišče v spalnici tr-vca 1'ricu Gajšks. Z ikim veseljem so bCli navadni gostje spreti tei so a rečno pre-li noč, zjutraj p« velo odleteli v prosto ravo. Dve bistvi sta potreb do napredka: pamet denar. iriftin......»Hhm„.i.»glii.ii,j«ll>«ii multai f Jerneja Andrejite Mladostni spomini —SJJ» Boštjanov oče so si izbrali najlepšo kravo, ji vrgli štrik okoli rogov in jo gnali domov. Nesreča je bila zapečatena, a kmalu se je zmanjšam, ko se j» izvedlo, da je zarobljena krava Cehtanova. Cehtanov oče in Boštjan iz Pehfianije sta si bila brata; poravnava bo torej lažja, so si mislili pastirji in podili sito živino proti domu. Prišedši domov so postavili krave v hlev ter šli spat Toda oče Boštjan jim je bil za petami. Hudo Je razsajal in kričal po Dolenjah. Na to vpitje bo prihiteli gospodarji in po-praševali, kaj se je zgodilo, ali se je morda Pehčanija podrla? Boštjan jim vse razloži in zahteva veliko »^»kodri ino; ako jo ne dobi, bo tožil pri sodniji. Ker pa je bil udeležen njegov brat se je po dolgem pogajanju omehčal in sprejel primerno odškodnino. Hudmanov oče, ki je imel največ krav, je plačal 5, Bilenc 4, Cehtanov in Pir po 2 goldinarja odškodnine. — Zarubljeno kravo je potem Cehtan dobil nazaj. Krave so imele za žeguanje okusen in obilen zajtrk, pastirčki poniglavi pa so dobili namesto boba, potice in štrukljev gorke batine; posebno pri Hudmanu je znana smrekova nezlomljiva šiba pela pastirčkom žegnansko pesem okoli nriteg* prijemljivega, a neizrekljivega dela telesa. Solo Stegné, firjavček, pastirski boj, rokovnjaška poroka. Kakih 30Ü mdtrov južno od Dolenj stoje na majhnem brd» tri hišice, ki so, kakor kažejo napisi na hišnih dc»k»h, danes zaseije za-se. Zaselje se imenuje Stegné. Ime mu je najbrž dala narava sama, ker predstavlja brdo, na katerem stoji, v širšem pomenu besede vzeto »stegno«. — Od srednjega, gorskega života v Vrhpoljah se namreč cepita dve stegni: severno čez Pehčanijo, za-goriške, žiške in rovske višave ter se izgublja v radom-ljiško polje, — južno stegno, na katerem stoji omenjena vasica, se pa razprostira čez Vrhovski greben, Cehtanov hrib, Stegué, Hudmanov gozd, Kovačev gozd in Repét ter prehaja v četnšeniško polje. V rogovili teh dveh stegen so vasi : Vrhovlje, Dolenje, Zagorica, Ziče in Rova. Mogoče pa je, toda manj verjetno tudi, da so imenovali naselbino po gospodarju srednje hiše, ki se še danes piše za Stegnarja. Prav za prav spadajo Stegné k Dolenjam: to dokazujejo tudi hišne številke 7, 8, 9, ki se vrstijo za dolenjskimi 1—6. Tudi svet, na katerem stoje koče, kaže na prvi pogled, da je bilo zemljišče št. 7 ( Anderlé in št. 8 (Stegnar) last Bitenca, zemljišče št. 9 (Goleš) pa last Hudmana iz Dolenj. — Posestnika Bitenc (Sušnik) in Hudman (Audrejka) sta že od starine imela hlapce, ki so pomagali pri kmetskem delu; da jih še bolj privežeta na to pomoč, sta jim Bitenc in Hudman odstopila za male denarce kos zemlje, na kateri so potem postavili svoje borne, lesene koče, ki se še danes ne morejo dvigniti, da bi bile zidane. Kdaj je nastala ta naselbina, naenkrat ali polagoma, koča za kočo, se ne da natanko dokazati, na vsak način pa gotovo pred par sto leti, ker najdemo n. pr. že v 17 stoletju nekeg« Gorjupa kot Hudmanovega osebenkarja (»Hintersaß*:) »pisanega v urbarjih stolnega kapitlja v Ljubljani Ker poznamo s< daj zanimivosti te male, od Dolenj odvisne vasice, «S oglejmo ne! oliko »j« bližnjo okolic«. Kakih 7—8 minut iiuia od Stegen v gozdni nilavl stoji trda sivka»;.;-, süia; tsped njft ferirà •tudeo^k, M ne ve. hmm M m obuiil. _a'.u aa« vt4* -"»staja bi d»3a. V tu skr legi?» (Živ:jenje'dveh Sovencev v 'Afrrk'.l (Nadaljevanje) Po štirinajstih dneh. ko je bil cepljen, proti vročini, ie odia» v Sidi-El-Hsni. t. j. vojaki tabor v puščavi, kjer »e vrši rekrutsko vežbanje za vse novince. Pust je ta kraj. Kazen kas«rue v arabskem Lornenu besede ne vidiš nič okoli kot sam puščavski pesek. Tu si prvič prepuščen volji svojega »onja, ki a» moraš jezditi Ko te tu nekoliko izvezbajo, te pašliejo nasaj v Sausse kU zopet m misli so mi vedno in vedno uhajale domov. Po par mesecih mi piše. da v kratkem pride tudi on v Scusse. Pomlad Veliki spomladanski nwoevri se pričenjajo. So 'to ni.-.aev-ri, ki se jih udeležijo vse 1110- « i t___t-ivlfvnioTna i-nwlro in »gnncK________ violi burnus-, kepo je na manevru. \idis nove kraje. Burno življenje. Čeprav je naporno! Hitro smo bili pripravljen: za manevre V«e mogoče stvari, ki jih rabiš, si dobil v skladišču i» v?e to pripel na sedk«. V nedeljo ijuJraj je bilo. Alarm! Hitro vstanemo in osedlaoio konje. V par minutah smo že stali na zbornem mestu t popolni vojni opremi. Se kratek poidrav in odjahali smo. V mali oasi kakih 50 im «i äouasa saio s« sestali s onimi iz Sidi-El-Hani. Slučaj je hotel da je moj tovariš bil dodeljen našemu oddelka. Tako sem lahko človeku, ki še ni dodobra prana! hikaJSnje firtjeaje. pomagat kot «tamii ia liitaieoejž; v mnogih stečajih. Preko nei »m« se »taborili; postavili konje t maat versko stajo, postavili šotore in se razgubiii po različnem deli Srečava!: saio različne čete, ki so enako kot mi odhajale na zbirno mesto. Tanki, oklepni avtomobili. topništvo, pešci... Drugo jutro naprej I Dan ca dan smo tako delali, celih 14 dni, dokler nismo prišii tìtìOkm daleč do Ketene. kjer je bik» glavno zbirališče xa vojaške vaje. Ketena leži že blizu italijanske tripolitunske meje. Srce nam je pričelo nemirno biti Rešitev morda iu vei daleč od nas. Pojdimo preko meje! Riekirajmo življenje za svobodo! Midva kot mlada vejaka sva bila ie nevajena maneverskoza življenja ia dela, »to nama je šef oildelka povsod delal eepr,Hke. Tudi oni Nemec je bi nesrečen, bil je že na vojaškem vojnem so.h« in bo moral 3 leta preko roka zastonj si Kiti. Iloti I je svobodo, hotel se je rešiti ječe Menil, mm» «a, kako bi pobegi. oprezno povpraševali okrog, kje gre pot ia lako daleč je. Načrt je b i storjen Velika hgionarski slavnost Stoletnica obstoja legije Ves dan odmor. pribo!jšeJ< pri hrani m pijači... t/porabila sva to lepo priliko m se ponoči neopaženo izmuznila iz tabora in izginila v izsušeni grapi. Mislila sva si: zbogom legija, vrata prostosti "so nam odprta. Nisva si pa mislila, kake neprilike nama lahko pridejo napoti. Ta so nama tud: prlšie. vkljub temu, da sva bila ob:tuo preskrbljena z vodo in jedačo. Pri nas t korakov žuborel bistor srtuiteliček, kjer se okrepčaS s libino vodo. stoji košato drevo, kjer se skriješ v senco pred pripekajočim solncem. Tu pa moraš za vodo leteti kilometre in kilometre m še ta je nepitno. topla in nečista. Sence ne najdeš, soliice pa pritiska s tako silo. da kar vidiš, kako se v zrasii trese oni znani afriški nn'"n' zrak. Tudi v K,'leni smo marali vsak dan dvakrat jahati jr, km amuh d» »mu lahko napojili kouje. Kosilo se j, kuhalo Bilo je kuhano, toda ko si zajel iz posode, S imel usta polna peska, ki ga je nan*el širftka ì ile nobt te, Ir Iu |>a tam boren arabski »otor, ki je bornejši I<* pri nas najslabši ciganski šotor. j a še pred tem lorni šotorom so moraš skriti, ke- fe le le opazi A;abec, le takoj proda za 13 fr Trijt di.vm.,ki fantje, ki služijo v francoski tuj<«. nord* zaradi prekopavanja, globlje za jedla in se združila pod zemljo z Erjavčkom, da sedaj skupno izvirata izpod sive skale. Ob izviru Erjavčka je naš mirni dol širok do 60 m, dolg pa do 200 m. Potoček sie je zadovoljil s strugo ob južni meji; nekoliko močvirno središče tega dela pa so pred 40 leti uravnali in izpremenili v travnik, ki ga imenujejo »travnik v Erjavcu«. Ob severni meji in še precej daleč po gozdu raste tod bujna gozdna trava. Cez zgornji del dolinice je držala pred uravnavo po izpeljanem nasipu vozna pot; lahko si se peljal iz Dolenj po tej poti na Prevoje. Ker pa ob regulaciji dola nihče ni hotel prispevati za popravo voznega pota, sa ga opustili iu zdaj drži le stezica za pešce čez ta še nekoliko močvirni travnik. Za časa proste paše so se vršili ob izviru Erjavčka mod pastirji bližnjih vasi hudi boji zaradi bujne, mastne paše. Vsaka pastirska armada je privoščila svojim četveronožnim varovancem najboljše paše. Kdor je prej pngnal, ta je posnel smetano z mleka. Enega teh bojev sem se udeležil tudi jaz, ko sem bil star 11 let. Stali sta ?i nasproti dve vojski: dolenjska in vrhovska. Nekega zgodnjega pol-tnega jutra o si vrhovska živinčeta ravno x.cpet v Erjavcu izbirila najslastnejio travico, ko pri. hrumé Dotenjüanl od Stegen doli ter »e odločno vržejo na Umne. Vrbovčani, ki so se čutili šibkejše, „ii, lak.hi aiavtif.« spopada; bri ko so mogli, so podili svojo čredo aa lov; breg Erjavčka. Njih poveljnik pa je kričal I - >Zabrni se in daj vsakemu eno perš- ^«udarec z bičem). Za te »peršvonmbe« i : > - i m Mo časa m gotovo tudi ne korajže. Hiteli rešijo sebe in četveronožce in dn pridejo hitro onstraa Erjavčks. Bojni vrsU sta si stali L ' teatr« in oostra, potoka. Streli ln bombe v oblik i livainib zmerjavk in dnigih korajJinih M so ^ Seveda »Vi ste torej edini, kl je preživel fes-Uistrofo na morju? Kako se je pa to *podilo?< -»Zelo ««sostavno, ponesrečeni pamik j*' o«lplu! « pristanišča pred mojim prihodom- T is oči it no drevo v plamenih. V zverinjiku na Meckleaburškem sloji tisoč let star hrast, ki ga je ogenj jjopolno-ma uničil. Kako je bil hrast obsežea, «e lahko vifli iz lega, da 13 odraslih nI moglo drevesa objeti. V njegovi notra-njost; bi lahko sedelo osem ljudi. Pred sodiščem. »Kaj »te pa aamsravali, ko ste i« dali zaprati v banko?« — »Kai hl nameraval, gospod sodnik? Silvestrov večer ie bil, pa sem hotal gospodom ijutrai prvi vo* ščiti srsčno novo leto!« Večcrniea poje. New-yorška radiopostaja je zvečer oddajala števil-rtm poslušalcem žarke zvezde večernice, ki jo je zdaj dobro videti P» nobu. Fotografsko-ke- mična delavnica na univerzi je sprejemala te žarke v daljnogled. Fo-toelektrlčui aparat je spreminjal tuč v zvo»-Ta je romal v mikrofon ter bil naptwJed ojače" v zvočniku. Na ta nač«j so sprejemali poslnšarc' in bolj -I mo. Dobro bo lo. Imeli bomo podnevi lep i.i/^lt '!. Lahko »i bomo začrtali naìo naslednjo ii' im pul. ()kr< pčali sino so z«pel mulo z vodo. Rezerva Imi kuiaj poteklo. Hrane nino Imeli ie za dva Ini. \ odi- m težko bre/. vode, brez jela že vzdržiš Iva do Iri dni. /iii'1'1 ' jc svitali dan. (Posedli nino, da «e odpori jemo od celonočne hoje iu glej: tam pod gri-V.in oblak prahu! Kmalu opazimo trop arabskih jezdecev. Iii se ozirajo ila vse Aironi. (ìotovo so nas zasledovali, a sreča nam je bila mila; niso nas opazili. Ko so naši zasledovalci odšli, smo se spravili takoj na delo, ila si malo zavarujemo nase celodnevno bivališče pred žgočim solncem. ,S težko muko sino si nanosill kamenja in zgradili mal zid. Za tem zidom smo se tekom dneva obračali, iska-joč senco, z ene strani na drugo. Skrbeli nas je /.ačelo pomanjkanje vode. Nemec je ostal v našem novem taboru, midva pa «va se oprezno plazila dalje, da najdeva morda kje kak arabski vodnjak ali vsaj kako mlakiižo s sladko, vsaj deloma pitno vodo. Hodila sva okoli skoraj celo dopoldne. Nič! Naenkrat pa zttgledava palmo. Rešiteljica naša! 1'ohitiva k njej Ne dolgo premišljajoč začneva kopati jamo. S skromnimi sredstvi, ki so nam bila na razpolago, sva jo v kratkem času vendar z težko muko izkopala kak pol metra globoko. Čakala sva nekaj časa in pričela je voda kaplati. Kaplja za kapljo se je nabirala v jami. Ko se je nekaj vode nabralo, sva si utešila žejo in potem zopet čakala, da se je nabralo nekaj voile za naše čutare. Šolnini žarki bili so neznosni. Z polnimi posodami .-va jo zopet ubrala nazaj proti skrivališču. Nemcu so že pojemale moči; mučila ga je silna žeja. S kako slačijo je srkal požirke vode, ki sva m u jo dala! Malo smo se okrepčali in poleni polegli, da -i okrepimo moči za prihodnjo noč. l'olne čutarice so nam dale nudo na uspeli. Večer je nastal, ('as je bil za 0d!'0d. /.brali smo naše drebnjarije in počasi in oprezno prodirali dalje. Oprezni smo morali biti, ker tam daleč na obzorju se je nekaj svetlikalo. Moia! .io bili kak vojaški tabor. Ko pridemo do vznožja hriba, jo liberemo po karavanski poli oprezno naprej. Hodili smo lako brez vseh motenj kake tri lire. In glej! Naenkrat opizimo poljski telefon. Takoj spoznamo, da vodi Ia pot proti glavnemu vojaškemu stanu. Misleč, da jo brzojavna pot vedno useka poprek po najkrajši poti, sino : je držali. Hodili smo zopet par ur v hitrem lempu. Jaz nisem bil za lo pol. Prepirali smo «e. Žreb je končno udločll za njo. Vsa moja zatrdila, da ne bo ta pot dobra, so bila zastonj. Urežemo jo naprej. Stoji Kaj je tam? Po vseh stirili se plazim previdno naprej. Vojaška tabla je. Ogledam si jo! Rezget konji Premik straže! Kol hijene skočimo nazaj. Vidimo svellobo električne svetiljke, ki je nekaj iskala... Gotovo so nas čuli iu sedaj urno iščejo. So nas Ii opazili? Zopel vse tiho. Po malem oviltu ; splazimo naprej. Prišli smo v malo palmerijo, t. j. palmov gaj. 1'od takim gajem je vsaj nekaj rodovitne zemlje. Nevarno je Iu. V takem kraju so navadno naseljeni Arabci. I.ajež psov nas napade od vseli strani. Izgubljeni smo! Ne moremo ne naprej, ne nazaj. Daniti se že začelo. Obupani se uležemo pod palmo. Izmučeni nismo mogli ničesar zaužiti. Nesrečni žreb nas je zapeljal na napačno pot. Ko tako ležimo, nas sreča tropa raztrganih Arabcev, ki so šli s svojimi kamelami na delo. Izdali nas bodo! (Prijazno nas pozdravijo, mislili so menda, da spadamo k premikujočim se četam. • Ko to opazim, smo zopet dobili upanje na naš popolni uspeh in odpravili smo se dalje.-Pazili smo, da nas kdo ne opazi iz vojaškega taborišča, ki je ležalo tu. Bila je »arabska kavale-rija« s svojimi slikovitimi rdečimi plašči in arabskimi sedli. Prišli smo srečno iz palmerije in se sedaj posvetovali ali gremo takoj naprej, ali čakamo noči. te čakamo tu, nas lahko zajamejo, če gremo naprej, nam je pa vseeno mogoče sreča mila. Odkorakali smo naprej. Solnce je zopet pričelo pripekati. Izmučeni in žejni smo bili do smrti. Toda vsakemu le pol čaše vode! Okoli poldneva smo pojedli našo zadnjo zalogo; le še malo kruha nam je ostalo. A vse to nam ni delalo toliko skrbi kot voda. Brez jela vzdržimo par dni, četudi bi se lačni le počasi pomikali naprej, žejni pa ne moremo dalje. V bližini smo opazili arabski vodnjak. Kako veseli smo ga bili! Zopet se bomo lahko napili, izpopolnili našo rezervo. Stečemo k njemu. Bila je voda v njem, toda globok je bil. Imeli smo s seboj malo kanglico in kako nam je ta prav prišla! Vsak francoski kolonijalni vojak ima modro, 7 in dolgo ovijato okoli trebuha ovito radi različnih želodčnih bolezni. Kako dobro so nam te do-le! Zve. ali smo vse tri, na to obesili kanglico in jo spustili polni nade v vodnjak. Menda bo vendar dovolj dolgo! Znjeli smo! Kako nam je, za-vriskalo srce. Potegnemo ven. Voda je malo uma- zana, a vseeno bo dobra! Ko jo pa prvi poizkusi izpljune. Ves propadel) Mi. Voda ju bila slana, nepitna. Kako smo !>:'■ pn-padeni! Vsi obupani, skoraj nezmožni za nadaljnjo pot. Par bodrilnih besed sem in tja io /■■ smo jo /.»pet ubrali näprej. Oddaleč opazimo morje. Približali sino se mu in sklenili ob njem nadaljevati pot. Kako dolga je še pot? Koliko jo imamo za nami, koliko še pred nami? Ko bi to vedeli, koliko lažje bi šlo! Tako pa je rešitev morda še Bog ve kako daleč. A vseeno! I.e naprej! Pred nami je pol v svobodo, za nami pa sužnost.. Predilo smo odšli so nam pravili, da je meja za velikim zamočvirjenim ozemljem, skozi katero je težko priti, a ko si enkrat prebredel to nevarno mesto, je pot skoraj odprla. Ze hodimo dolgo, a ne opazimo nič o kakem zamočvirjenem ozemlju. Diši nam po pesku, veter pa nam nese slani pesek v oči. Komaj hodimo. Kako težka nam je pot v svobodo! Kako smo ležko kaznovani za naš »greh«. Pogovarjali smo se med potom, kaj povemo Italijanom. Nazaj poslati nas kot vojaške begunca na smejo. Ce rečemo da smo .Jugoslovani, nam bodo delali težkoče. Ne, ne, ne bomo zatajili svojega naroda. Domov bomo prišli, četudi morda preko italijanskih ječ... Bilo je že okrog treh popoldne, ko opazimo zopet palmskl gozdič. Približali smo se mu, da se malo odpočijemo v senci palm. Tod palmami vidimo ru-iti ječmen. Takoj pozabimo na senco tn trud. Nemca smo poslali na stražo, midva sva pa takoj začela zbirati ječmenovo klasje, ki se nama je priklanjalo. Hotela Bva pripraviti borno večerjo. Ko naberemo dovolj klasja, ga začnemo čistiti. Naenkrat nastane velik trušč. Tropa Arabcev na konjih in kamelah jaha proti nam. Nemec priteče ves prestrašen in trdi, da so nas videli. Moj tovariš pravi: Poberimo drobnarije in hitro na drevo, da nas ne opazijo. Par minut pozneje so začeli Arabci oblegati gozd in iskati. Neprijetno nam je bilo med vejami, s tiho smo iepeli in čakali, kedaj nas opazijo. Malo neumno se jim je menda zdelo, kam smo se mogli tako hitro skriti v tem odprtem terenu. A ko niso našli ni-kakega sledu, so odjahali dalje. Zopet nam je bilo lažje pri srcu. Spustili smo se previdno z naših skrivališč. Nofi se je približala. Naša večerja je zopet splavala po vodi. Ognja delati ponoči ne smemo, ker bi bil predaleč viden. Lačni smo zapustili gozd in se v noči odpravili dalje proti tripplltanski meji. (Dalje sledi.) I eno in i-Io zulegnji'iio I visoko nolo. Donela je I kakor (ila:; velikanskih t j;osl; pod stalnim priti-I sk o ni napetega loka. I Kdeil mil ijnšarjev K stoni- io pravi, da gre ■ «lomov. Kaj /c?< se za-B finii drugi. Saj jc že I čas. kmalu ho dali.« kaj B boš pa doma ženi re-g krlv« Nif. bom samo k poslušni.c K Največji evropski lio- ■ tel. Naj ved jC evropski 3. hotel grade sedaj lin An-Bftlcškctn. Imel bo tisoč ■jcoli za tujce in poleg Hv sake sobe kopalnico-HjT'oslopjc bo visoko Knezov zete Vabimo k obilni udeležbi! Leže (Občinske zadeve) Že nekaj mesecev imamo nov obe. odbor. Izmenjani so bili vsi obč. odborniki, razen župana. Občinski proračun za leto 1988 je žo gotov. Občinske dekiade so narasle ila 228?ó. beta 1932 so bile le 90%. Ta razlika je pa ze občutna. Staremu odbe.ru se je mnogo očitalo. Vsi obrokov,ilei pa so postavljeni na laž s sledečim, zadnjim odstavkom revizijskega poročila nadzorne oblasti ki se glasi: -Se ena ne druga trditev ne odgovarja resnici. Lovska zakupnina se je porabila za občinske potrebe glasom proračuna, dolga pa nima občina nobenega..' To poročilo se nanaša na delovanje »tarega odbora. Pika. Prosveta in drugo (Reteie pri škofji Loki) Letos prav živahno delujemo na prosvetnem polju. Vsi večeri so zasedeni v domu. Pojemo, igramo, tamburamo, da je veselje. Sedaj pripravljamo komedijo »Vodar.. Igrali jo bomo 15. jan. in že sedaj vabimo na to prireditev, ki je polna zdravega humorja. Prav posebno vabimo gospodarje, ker se v igri kažejo vse dobre in slabe lastnosti kmečkih grč. — Sv. misijon bomo imeli Od ss dO 29. jan. Želimo, da bi besede mUjjP-ferodi. W KtfÄ «.«i* ffiri" V Wim'*- Ae» »e »pil oghsimo In takrat po^Miio nekaj posebn i. fr no bomo pozabili. Po takrat pa uradna tajne»! Novice (škofja Loka.) Nekaj izrednega moramo čitateljein »Domo-ljuba povedati, zlasti našim meščanom in okoli fanoni: da so bili prejšnji teden vsi v gost, megb ie v mrazu, medtem ko je na našem 1«24 m visokem Liubniku vsak dan sijali) sonce m grelo skoraj do SO» C. _ V prosvetnem društvu je prav živahno življenje. Fantje in dekleta, obojih okrog 50 se pridno uče za prosvetne tekme, gledališki odsek pa nas skoraj vsako nedeljo razveseli z novo predstavo. Na Štefanovo so igrali lepo uspelo koroško igro -Miklova Zala. ki jo bodo na sv. I re h kraljev dan popoldne ob 4 zopet ponovm \ abimo vso. zlasti okoličane, ker bo igra popoldne! — Za prihodnjo nedelio 15. jan 1933, pa pripravljamo najnovej-o slovensko komedijo: Voda . ki je ze mnogokje žela prav lep uspeli. Za praznike smo dobili 10 eni snega, za (irailom se je že začel smuk! Kanin. (Preska pri Medvodah.) Naše prosvetno društvo je v nedeljo 1. januarja priredilo krstilo predstavo najnovejšega dela mladega slovenskega dramatika Jožeta Vomber-garja Vrnitev. Solzne oči, s katerimi so ljudje odhajali iz dvorane, pričajo, da so bili zadovoljni. Pa so »udi tiči tile naši igralci! Na praznik dne 6. januarja bodo igro ponovili, da dado priložnost tudi onim, ki so bili na novo leto zadržani, da si igro ogledajo. Vstopnina bo znižana. — Papirniške de- lavce med vodike tovarne so v ponedeljek z„,,ei poklicali ua delo. Za koliko času, tega „e v e ui. tiče Daj Bog, Zaloški cesti iu še dalje. Marsikaj lepega sem videl: lepe Sole, gasilne domove itd. Nekaj pa mi res ni bilo všeč. Kar odkrito naj povem: kapelice ob cesti, Vef kot štiri obcestna znamenj« sem si ogledal od Most do Dev Mar. v Polju, a vsa brez izjeme so v zelo slabem -datlju. Kdor ne verjame, naj si jih ogleda. Merodajne osebe prosim, naj se kapelic usmilijo iu jih vsaj na pomlad prenove Bogu in obema občinama v čast Prosveta Igro -Trije kraljic bodo igrali na praznik st, Treh kraljev ob 4 popokine, člani fantovske Mar, družbe. Igra l« ncivn in res lepa, ki docela zajame sveto božično skrivnost in globoko odjekne in vnnme srca poslušalcev. Vabimo ne samo celokupno članstvo obeh Marijinih družb, ampak tudi drugo občinstvo, ki še krščansko čuti in misli, da poseti predstavo. — Na zadnjem prosv. večeru je imel skioptično predavanje o Egiptu in Palestini g. prof, Mlakar, ki je te svete kraje sam prepotoval. G. profesorju smo za zanimivo predavanje hvaležni in ga želimo še videti. Prihodnji prosv. večer 10. jan. bo delavski, na katerem Iki imel poslanec g. prof. Pavlič zanimivo delavsko predavanje. Noviee. (Blagovica.) Naše prosvetno društvo priredi na praznik Sv. Treh kraljev ob 3 pop. v Domu U»eljeni-,ki dan. Na sporedu bo najprej kratek govor o naših dragih, ki si služijo trdi kruh v tujini, nato pa bo sledila poučna žaloigra v treh dejanjih Z« srečo r nesrečo. Vsi prijatelji in sorodniki izseljenih to- bijo mladiče, naj se izpeljejo in /.lete na drevesa, a mladi neizkušeni kosi še niso bili dosti pametni, da bi bili j uvideli, kakšna nevarnost jim preti: počakali so nas v I guezdu, brat Pavle pa jim je tiho zapel tisto o kosu: •Pleši, pleši črni kos. kako bom plesa v,,ko sem bos. Kam pa si čevljičke dav? En stari bab seni jih prodaul«. Trije bratje smo bili. Vsak si je vzel enega kosa iu ga trdo tiščal v roki, da mu ne uide. Veselje, da jih imamo, je bilo nepopisno. Pa kakor ni rože brez trnja, tako se je tudi naše veselje kmalu izpremenilo v strah in grozo. Sivi oblaki iia uebu, ki so nas spremljali že na poti v Veliki Vrh, so se stemnili in zgostili v grozovito črno prikazen. Začelo je strašno grmeti in se bliskati, strele so švigale iu udarjale v visoka debla, dež je lil kakor iz vedra, a junaki s kosi v rokah, do kosti premočeni, smo tekli veselo dalje čez hribe in doline, čez dm in strti. Ko pridemo do globokega gorskega jarka, kjer je voda že precej visoko narasla, je imel brat Pavle smolo, padel je v vodo. Brodil je iz nje z obema rokama, pri tem pa ji moral izpustiti kosa, ki ga je držal v desnici. Tedaj se e pokazalo, da je bil kos že zadosti goden. Zletel je ua bližnjo smrečico in se skril pod košatimi vejicami. Stara, ki sta nas ob poti obupno obletavala in vpila, naj jima vrnemo ugrabljene mladiče, sta oproščenega sina sprejela s preveselim žvrgolenjem in čvrča-njem, mi smo pa z dvema kosoma nadaljevali pot proti domu. Zdi se, da je tu Previdnost razsodila: pustila je rediteljem enega, nam pa dva kosa, dobro vedo«, da sta v dobrih rokah in da se jima ne bo godilo slabo. In res, Pavle, ki je imel zdaj roke proste, je nabiral med potjo črve deževnike kosom za večerjo. Ko smo prišli domov, ghio napitali kosa in ju dali spat v kletko. Drugo jutro se je zbralo vse polno otrok in odraslih okoli obeh novaVov. Vsak je hotel najbolje vedeti, kako treba kose negovati in kaj najrajši zobljejo. Naša kosa sta dobivala izprva črve, za pojužtiik včasih češnje, zo-bala pa sta tudi rada krušne drobtinice in zrnje in zraven pila vodo. Oba sta bila samca. Viduo sta rasla ter bila zelo poslušna in dovzetna za žvižganje. Ce sem jima zažvižgal: »Naprej zastava slave,« sta obrnila glavice in mirno poslušala. Zdelo sc je, da jima ta pesem zelo ugaja in glej! pozimi sta jo že sama žvižgala v veselje vsem hišnim prebivalcem. Pripotovala pa je branjevka v hišo, on vrsto ženska, ki misli povsod le na dobiček. Slišala je kosa peti naš: >Naprej«. Sprva se je čudila, potem pa vprašala, če je kateri kos naprodaj. Prodali smo ji enega za tedanjih goldinarjev. Branjevka je nesla nenavadnega pevca v Ljubljano iu ga tam prodala trgovcu za dober dobiček. Ta je pa tudi dobro ukrenil, obesil je kletko s kosom na steno pred svojo trgovino. Kos je prepeval tudi tu svoj: »Naprej':. Kdorkoli je šel mimo, je obstal in občudoval nenavadno, rodoljubno kosovo petje. Radovedneži pa so vstopali tudi v trgovino in zahtevali pojasnil o redkem rumenokljunu. Umevno je, da je priSel pri tem tudi trgovec na svoj račun, ker je mnogokateri teh radovednežev pri njem kaj kupil, že zato. da nasiti svojo radovednost. Tako je ostal pri nas le še en kos. Oglasila se je spomlad. Vratca pri kletki so bila odprla, okno v hiši tudi Vigrod je vabila vsa živa bitja v vstajajočo prirodo. Ni bilo torej zameriti narodnemu pevcu, da nas je ue-kega dne zapustil brez slovesa in izletel v svobodni ptičji svet. Potikal se je potem še nekaj časa po vrtu. Kuiahf nn t"' d°bil * V bližnji gozd. Kmalu na to smo opazili našega beguncu v družbi iz,vo- Ijenke, ki jo je . razveseljeval s »vojim: >Naprejcm . . (Dalje prihoduiič.) Ona piše. — Sapralot, pismo, ti ga čitaš, je res dolgo! — Da, celili 16 strani obsega. — Kaj ti pa piše prijateljica? — Piše mi, da mi pove vse ustmeno, ko 6e srečava. Vitamini. — Ilalo, halo, natakar! — kliče ogorčeni, gost- — Kaj pa jo to? Kaj pomenijo te tri črne točko na sočivjilf — Vitamine, gospod. Zdaj se toliko govori m piše o njih, naš kuhar jih ima po kar za začini- »Ti, ali ima mož pravico odpirati ženiina pisma?« »Pravico ima že, ampak korajže nc.< Prvi dovršen globus (zemeljsko oblo) je leta 1507. sestavil vnet katoličan Martin Behaini. Labrador in Novo Fundlandijo je odkril francoski.' raziskovalec Jacques Cartier » !'• stoletju. Nad tri sto sedem In tridiset mdlijonov dolarjev znašajo baje skupni stroški minule svetovne vojne. Perzije! pravijo v svojem pregovoril, čc Ui>uioljußt, ltevizor (iziauej l-o uiicmi Ai-žiše, irojaue, Kolovrat, liaudrše, St. Laiuoeu, Zagorje iu uoiredez je zaunjega pol leia iiouu levizui, Ki je Oli uapiuse'i, da piegieda K.ij.ge blagajnika iviajuejja boi. sveta, aupuiKa fiiiuva usouulta. ile poprej so ruiuaie zauevue proaaje, preuitgi iu ovuuue na razne upravue m »litine uo.usu w mdj ua državnega pravuuika v t,juuijuny. i ino ul zaupuo se je Bestiaio, da iyp-üu. na ae Usoinik, iu je vodil bwgajuieue poste iu-ajuega šoi. »v««a od Iti. a. dalje, iuuia latuaov v »-eoa, ua je toliko m toliko dobil, da Bo zaio revizorja boji itd. ko se je že po občini iujùu) guvoiuo o pričakovanju revizorja, uaj se vsi izvedo, kaj je revizija dejansko ugotovila.' O lede Mvaruiu soiskiu puirebšciu in tovarnarja je Umu»ia napaka Utu. ia znesek je mural g. zupul* i'iauc Üsoliiik placali, ker m nuzarjein Vijjouiiku, iirasieiju in Gregtu odtrgat' 5,-li kavcijo ou njiiioviii računov, rn racuiiiti nove šolska s^vlie se je g. iujìuu; zumili za Din, krajrii 4w«s*i odbor pa luura placati g. /.Ui iuku 5J0 bin, ker se je ugotovi,» v ooiuèuuu zu leto iodi napaka v .-kodo zcpmka Üsoiuika. Kavno tako mora plačati in.rjiii io.ski u.lbor župniku Usoimlni znese* «6ZÓ Um, kalen znesek je g. iupmk ia so.ski f odooi- iz svojega lasuiega znlczii. Drugače je. re-f v.iija «i. iovua, Domoljubu« nič »ne pobahamo«? Sedaj v zimskem času naše društvo prav pridno deluje. Za božič smo se naučili krasno igro s petjem v treh dejanjih: »Pri kapelici«. Igrali smo jo na sv. večer. Naši vrti igralci so svoje vloge zelo dobro izvajali, ako-rava-i je bila polovica igrak'ev prvič na odru. Na splošno iHjo se igra na praznik Sv. Treh kraljev ponovi, iu sicer dopoldne po 10, sv. maš' Prav lepo vabimo vse naše prijatelje: pridite pogledat zlasti iz Janč, Stange, Javorca in Police. Ob priliki vam mi vso sedeže posedeaio s svojim vračilom. Drugič s. bomo pa še oglasili in poročali, ka;;o napreduje naš »Prosvetni pevski zbor«. — Clan »Prosvetnega društva«. .loie! Hribemik, 70-t'itnik, dolgoletni naročnik našega lista, vošči vsem prijateljem »Domoljuba« veselo iu srečno novo teto 1833. . Znamenje. (Semič.) Pred s':oro enim letom so znani malopridneži na nekem križpotju bogoskrunsko uničili križ, razbili podobo' Križanejfa in Matere božje ter kose razmetali. G. Fr. Golobič iz Semina je s pomočjo nekaterih sosedov zopet sestavil svete podobe in križ z dovoljenjem posestnika dotičnega «vela zopet postavil na etaro mesto. Znamenje je g. kaplan Tom tudi blagoslovil. — Sedaj se pa menda nekateri celo javno izražajo, tla se bo znamenje zopet odstranilo, Zakaj, ue vemo, ali pa vemo!? (Op. pred. Ce so Vam bogosikrunci res znani, zakaj jih ne javite drž. pravdničtvu. Bodo nekaj mesecev sedeli t) smrt kosi (Pudob pri Ložu) Dne 27. dee, so žalostno zapeli naši zvonovi. Naznanjali «o nenadno smrt blagega mladeniča, Janeza Pi rea iz Pudoba št 19. Smrt pokojnega nI pretresla samo domače vasi, ampak celo okolico. 28 pomladi je štelo njegovo življenje. Pokojni je bil vojak. Kal bolezni, ki jo je prinesel od tam, mu je uničila mlado življenje. Množice so tramonta hodile kropit in molit za blagor njegove duše. li'okopali so ga ob ogromni udeležbi ljudstva. Njegovo gomilo je zagrnilo mnogo vencev. Počivaj v miru dragi Janezi Njegovi družini naše iskreno sožalje! Pismo iz Holamlije, (Nieuwenhagen.) Za Božič smo imeli v našem društvu sv. Bar-bare lopo društveno prireditev. Posebno veselje eo nam eb tej priliki najiravili naši najmlajši, ki so pri božičnici nastopili kot pevci in deklamatorji. Da bi jih videli, kako so «e imenitno odrezali. Človek bi si ne mogel misliti, da zmorejo kaj takega. Pcsatuno imenitna je bila delilamacija štiriletnega Pepija iz Nieuwenhagiiü. Vsa hvala gdč. učiteljici Ažmanovi, ki se tako trudi ta dobrobit naših otrok. Tudi naši tainburaši pod vodstvom tov. Avg. Cebi na eo nam več lepih komadov zaigrali. — Ob Kdzkolnikov : Teta Urša Teta Urša je imela srečo v nesreči. V Ameriki ji je podsulo moža Franceta, ki je bil kakih deoet let mlajši od nje. Uo,- preveč ni jokala za njim, saj je nikoli ni posebno rad imel. Dokler je bil doma, je bil dokaj delo-mržeu, a v Ameriki se je hitro spametoval, saj je moral pošteno delati, če je hotel živeti. In poten; se je pripetila nesreča. Urša je dobila o moževi smrti obvestil), s tistim obvestilom je pa prispelo tudi sporočilo, da je bil mož zavarovan in da mora tudi družba, pri kateri je dcial, plačati odškodnino. Res je tista premogutkopna družba poslala lepe tisočake, a ko je prišla še zavarovalnina, je bila Urša kar na konju. Telit je bila dobra ii skroaiua žeaicn. P-moževi smrti je še vedno ostala v svoji sobici, ki jo je imela pri nečaku, čevljarju Gašperju, Skromno je živela kakor preje, čeprav je 'mela petsto tisočakov bi bi si bila la&ko siiirs&4 privoščila. Le čevljar je vini je reda pomagala, saj so tudi preje samo ti skrbeli za njo. Drugače je pa bilo z drugimi sorodniki! Zdaj, ko so zvedeli, da je teta obogatela, so jo takoj pričeli vsi oblegati in jo vabiti k sebi. Neki večer je poklicala nečaka Gašperja in mu rekla: »Tole hišico imaš ?amo v najemu in preveč na tesnem sino si. Preselila s bom k t-o-jemu bratrancu Tomažu, saj nimam miru in vedno me sili naj pridem k nj®mu.« Gašperju je bilo hudo, ko ji je odgovoril: »Teta! Ali ste že pozabili, da preje, ko niste imeli nič pod paleni, nihče ni vprašal za vas?« Sta tka ga. je prijazno zavrnila: »Gašper! Nikar ne sirbi! Boni že svoje naredila, ko pride mog čas! Zdaj naj pa le inalo skrbe za mene, če jih to tako strašno veseli! Pa glej, da ne boš verjel, če lioš-zvedel kakšne čenče. NapJahtaJa bom vso to žlahto, da se bo sama sebi smilila!« Gašper je bil zadovoljen. Svojo miroljubno teto jo iimel zelo rad. Tudi mu iti bila nikoli v nadlego, še pri gospodinjstvu je rada kaj pomagala, pa deco mu je popestovala in pazila nanjo. Ker je pa sama hotela iti, jI pač mi mogel braniti. Vedel pa je,' da ga ne bo pozabila, saj ga je tudi ona rada imela. »I teta, kdaj vendar že pridete k mam?« jo je spet neki dan vabil Tomaž. > Kadar moreš pa pridi z vozom, da boS odpeljail to mojo ropotijo!« mu je odvrnila. Ko še ni odšel, jo že prišla äiviljica, brezr zoba nečakinja Francka in ji položila na mizo novo obleko ter se ji laskala: »Teta, poglejte, kakšno obleko sem vam prinesla!« Teta se je spomnila, kako se je je prav ta Francka izogibala dokler je vedela, da nima teta ničesar pod palcem. tej priliki sporočamo, da se bo pri nas v Nieuwen-hagnu vršilo 15. januarja splošno letno sborovanjs v dvorani g. Heuschena po službi božji. Vai Slovenci vljudno vabljeni 1 (Opornim «redni»!™ : Pri-tožujete se, da zadnjega fiopisa nismo priobčili. Do danes ga aitino prejeti, 'i odi ta pis tu prišel naravnost aa naš naslov. Prosimo vas, da rasilftujele med uredništvom ln upravo lista. To sta dve različni pisarni. Uradovanje je skoraj nemogoče, ako na enem Ifstu sporočite »tvari, ki tičejo uredništva in uprave. Sicer p« vedno rade vtvlf* priobčim« veak dopis, ako ga le — smemo.) Zdaj je ofoW:o wi» »prejela, « J» ^preiste Freacko, koMto hoèe sa »jo. Dekle m hoteia o denarju ničesar slišati. Tet« se je m obleko zahvalila in obljubila Pnmeki, da se bo ie še spomnil« "« «jo- In uaposkd se je Urša res preselila k nečaku Tomažu. Ko se je od C.ašj>erjevih pošlo-vila, je stisnila vsakemu otroku kovača v roko to jÌnì obljubila, da se bodo kmalu spet videli, saj ne gre daleč, G«}perjevim je bilo po leti zelo dolgčas. Itadi ona s* ni nwgìa privaditi na svojem novem domu. Vsi so ji preveč stregli in silili vanjo, lo jo je pa bolelo. saj je vedela, da vse delajo samo zavoljo denarja. Neki dan je pa vprašala, koliko bo plačevala za stanovanje. Tomaž jo je zavrnil, češ, kako si sploh mor« misli«!, da bo vzel od nje denar. To jo je spet jezilo, saj je vedela, kako so Tomaževi skopi. Tisti večer je nekaj brskala po svoji črtama ti. Ko je prišla drugi dati h kosilu, je bila zek. dobre voljo. Posedela je pred ognjiščem in se pogovarjala s Tomažem in nje-gotovo ženo. Pa je spet vprašala: »Zastonj uii ne boste dajali hrane in stanovanja. koliko zahtevata, saj lahko plačam?« Spet jo je Tomaž zavrnil: )Trta. bodite vendar pametni! Ceniti nam bo adaj denar, saj nismo v stiskah !< »A tako?« je zahlipala in odšla v svojo soba Cha sta vkleia, kako je prinesla v roki tisti rjavi zavitek, v katerem je imela bankovce. k; jih jima je že sama pokazala. »Zakaj prinaša ta zavitek ?< sta se ofca naenkrat vprašala. Teta je pa mrko gledala in ti riparo zakričala: »Francka noče denarja za obleko, vidva ^a nečeta. a tudi sama ga nimam kaj rabiti k Preden sta vedela za kaj gre. je že zavitek ležal na agnju. kjer je veselo zafrfotal. Mož m žena sta zakričala. Tomaž je zgrabil v ogenj, pa se je samo opekel. Teta je zamišljeno o*>sede!a. »Kaj ste storili?- sta oba zakričala. »K«r sem hotela! Denar je človeku samo za skušrjavo! Ker me imate vsi tako radi. me boste ljirt»ili hidi brez denarja, saj sama privita. da ga ne potrebujeta.* »Ampak toliko denarja!« »Pri .u» ste opravili !< se je oglasila njegova žena m teto po sfraui pogledala. »Krito to niMti?' se je delala Urša nevedno. »Ali milite, da smo res tako neumni, ' t vas bomo redili, a vi boste svojo bogatijo metali na ogenj? Glejte, ds kmalu izginete!« »O. saj pojdem. Le še nekoliko potrpita!« Odžia je v sobico in se vrnila s tisočakom: »Prebrskala sem po omari, kajti zdelo se mi je. da imam še enega; vama ga dani. a ostala bom zato še dva meseca tukaj, če «ta zadovoljna. Denar sta molče sprejela. Teta se je pa smejala v pest. ko je popoldne šla od doma. »Gregoričkova Urša je znorela, saj je ves 3enar, kar ga je dobila iz Amerike, kar salgala!« je šlo kakor ogenj po vasi. Ko je zvedel to novico Gašper, se je samo »rrtejal, saj se ;« takoj spomnit. kaj mu je teta rekla, da naj ne verjame. Če tv> ivr-iel kakšne èecfe. 5 tico Francko je pa kar ; , svadels, Saj se je igodüo. Tak'«»'i- -- » k isti i« ji prijela ostati, zatosj uke ne- umnosti m da ji mora obleko pia«* saj J« pwJTprf upaii da bo po nji enkrat dobro dedovala. . >0, ti umazan«* ti! Ti mi pa kar očitno poveš, kaj si mislila;« se je razhudila teta üj ji vrnila obleko, češ, da je ne more kupu m plačati. ... Cez dva dni je pa »pet di-uga novica švignila skozi vas: »Gregorička zida na gričku nov,, hiso, pa kakšno! Dve stanovanji b-.-ta v ji. Stavben je dejal, da take prijazne hišice m daleč na okoli!« >Odkod je spet raela denar?« so se ljudje rapraéevali. Urša pa je molčala. Ko «ta potekla dva meseca, se je L rs» vseli ia v novo hišo, pa tudi njen nfčak Gašper, ki je imel stanovanje na drugi strani. Ko so vse lepo uredili, je povabila teta svoje sorodnike na obed. In potem jim je vse povedala: Edini človek, ki me ima res rad, je samo Ciàper. a drugi ste za nič! Santo moj denar ste častili. Ali mislite, da sem res tako neumna. da bom sežigala svoje bankovce'.' O. kako se motite! V papir, v katerem seru imela preje bankovce. sem zavila drug ničvreden papir, ki sem ga preje še polila s petrolejem, da jo rajši gorel. Bankovce sem lepo shranila, a papir sem vrgla na „getij. Tako! Zdaj veste, da sem begata, kakor sem bila popreje! Spoznali mc se do kosti in tako je dobro in prav! Tale hiša je že sdaj na polovico vknjižena ua Gašperja, tako da stanuje v svojem, enkrat bo pa vsa njegova. Vi me pa lepo pustite v miru, saj se menda dobro poznamo!« Ko mi je Gašper to pr>(>ovedo\ al, je za-izučil: »Dobro kosilo je bilo, a vsi so se držali kakor na i>ogrebščini, le te»» in jaz sva se s nejala.f Hazkolnikov: 3ur tuha kaše Moj prijatelj Tine je vesel in pameten, ki zlepa nikomur ne zameri. Zato vem, da ne bo užaljen, če povem o tisti prešmentani kaši prav , tako kakor nam je povedal sain. Pripovedoval je pa nekako takole: : Vsi veste, da je kaša res pravi božji dar. saj če je vrže človek le eno perišče v lonček, se je nakuha toliko, da je kar lonček poln. Tisto soboto zvečer sem se vrnil zelo truden z vlaka. Bil sem namreč na vojaških vajah in ko sem prišel domov, sein se kar ,s-valil v posteljo. Ze-na mi je prinesla veče.-jo, ki sem jo hlastno použil kai leže in že med jedjo kimal. Ko -eni povečerjal, som se vrnil na ležišče in že sem pozabil, da živi nekje na svetu pošteni kmet Tine, ki se je pravkar vrnil i vojaških vaj in zdaj uživa spanje pravičnega. Zjutraj je hotela b ;:a k zomicam Oblekla se je m me že med oblačenjem dvakrat p,v klicala ter mi naročila, kaj naj skuham ra Jaz sem vse preslišal in priduo vlekel dreto. Moji boljši polovici, ki je sicer potrpežljiva '" " - Je menda /delo ie vse 4u- |*j preneuffl^ ab me j* nekoliko krepkojc sunila m nu tekla: »Tine! Ne pozabi zakuriti iu skuhati zaj- trka! C« ne bo skuhano tedaj, ko se vrnem, bom že sama kuhala dalje, ti samo vse pri. pravi, zakuri in pristavi k ognju lonec!« »I, kaj naj pa »kuham?« sem jo prav ne. umno vprašal, ker sem se šele tedaj nekolik« predramil. Zena me je debelo pogledala, *aj mi jB vendar že dvakrat povedala, kaj naj skuham, Menda si je mialila, da jo imam za norca, kajti f, tikala se je na peti in odéia. Ko je bila ž« pri vratih, .sem jo še enkrat vprašal: »I, povej mi no, kaj naj skuham?« Pogledala me je in odvrnila: »Jur! Kašo skuhaj!« Torej sem Jur, ne pa Tine, krščen na sv«. Wim Valentin* dan, od katerega sem tudi j j. bii svoje ime? Jurji so pa pri nas razlita;: Najprvo imamo prave Jurje, namreč ljudi, m nosijo ime po pomladnem svetniku svetemu Juriju. Drugi »jurji« jo gobe, ki intajo to ime. Tretji »jurji« so pa zelo važni, to »o nani rež tisočaki, ki jih človek malokrat dobi v svojo listnico in se mu že zato dozdevajo nekam sveti in vsega spoštovanja vredni, sicer pa nosijo tudi sliko sv. Jurija in imajo zato njegovo ime. Pa so še neki Jurji na Gorenjskem ia sicer ljudje, ki jih smatramo nekoliko za omejene in si mislimo o njih, da so nekoliko trše glave kakor drugi pošteni zemljami. In tak Jur sein postal zdaj jaz, jaz, ki sem pošten kmet in sem vestno odslužil svoje vojaške vaje ter se vrnil med svojo drago druži-nico. Ne l>oš! Ze sem se spomnil i« glasno rekel: »Drži! Ce sem Jur, bo pa tudi Jur kašo kuhal!« Zena je že zdavnaj odšla, ko seru vstal in vzel največji ktiiee, ki je bil pri hiši, ter nasul vanj iz polnega predala najmanj z« tri četrtine kaše, ki sem ji prilli do roba vode. Zakuril seru. pristavil kašo in i egei. In zasanjal -eni, da seta padel v globoko vodo in -m se potapljal. Sam se« dobro slišal. kako -eni požiral vodo in delal C tMfcnil »B-k. Ivk, b-k ! e Ko se mi je v sanjah ittdeto, «-» soni požrl dovolj vode, sera si dejal: »No. zdaj pa še umrimo, pa amen!« In tedaj sem se pognal kvišku in se prebudil Skozi priprta vrata sem fui. kako je v kuhinji vrela kaša in hitela po ognjišču. Ze sem priskočil na pomof. Vzel sem še en lonec, pretresel vanj polovico kaše, pristavil oba lonca, podložil drv in spet legel ter zasttttl. Zdaj se mi je sanjalo, da sem na strelskih vajah. Od vseh strani sem fui pokanje, ki me je naposled predramilo. Spet sem hitel v kuhinjo. Za božjo voljo, ta šmentana kaša! Zdaj je že prekipevala v obeh lor.edh. Vzel sem še dva lonca in jo pretresel v vsakega polovico. Kaša se je nekoliko pomirila. Naložil sem na ogenj in spet legel. Zdaj sem zasanjal globoko m mirno. Ko seni se prebudil, je stala poleg moje postelje žena in me smehljaje gledala: »Križ božji, kaj si vendar mislil?« »O, prav nič! Rekla si mi, naj Jur kuha kašo in Jur jo je res tudi kuhal!« Moja žena je pa uvidevna in pametna ženica. Nič ni odgovorila. Poklicala je otroke n že je nt.nl« kasa na mizi. In vendarle sem sobi skuhal največjo kašo! Za večerjo smo imeli ob nedeljah navadno domače klobase t zeljem. To nedelj«» je žen« Kle ft mmk toteznlT 8re»mo s pridom ; podelali. In ker smo jedli samo k.%%0, smo pri brani še nekaj prištedili! Drugič te moram I spet počastiti z »Jurjern«, morda se boš že kaj tako pametnega spomnil!« Nič ji nišam odgovoril, -le ». roko aem jd ; krivil j polca za! figo. lafco da ni idol naš n*j-[ nianjüi, ki Ima povsod oči, le tistega nikoli ne ! vidi. kar !>i bil moral videti. 1'KOUiiAM RADIO LJUBLJANE mt 5. ilo 12. januarja ^ »ak delat nifc : 12.15 Plošče 12.45 Dnevne ve-Mi. Hl.OO Cofi, plošče, borza. 17.30 Salonski kvintet. 22.00 (Vis In poročila. — Četrtek, fi. jan.: Opoldne f radio kvartet. 18.30 Italijanščina, 1900 Populitani s potnožjo cepljenja in spački. 19.30 Pogovor s poslušalci. 20,00 Godba Dravske Divzije, 22.15 Salonski kvintet — Petek, (i. jan: 7.S0 Agrarna politika. 800 Nasveti za kmetovalce. 8.15 Glmnaslika. 0.15 Poročila. 9.00 Potovanje v Zadnjo Indijo 1. 8.30 Versko predavanja. 10f.0 Prenos iz stolnice. 11.00 Salonski kvintet. 1200 tam, poročila, plošče. 15 00 Poljedelstvo. 15 30 Prenos akademij'» % doma slepih v Kočevju. 17 0« Potovanje v Zadri jo Indijo II. 17 30 Plošče. 20.00 Pevski koncert ge Pavle Lov-šetove. 20 45 ^alonuki kvintet' 2215 PlnMfe. -polio'1. 7. jan.: 17.00 Salonski kvintet 18.00 Angleščini! 18.80 O požaru starega Ijttblj, gledališča. 19.00 \ kraljerfvu kozorogov. 10.80 Ii zgodovine filozofije. 20.00 Koncert Akadom. kvinteta. 20.45 Salons! i kvintet. 22.15 Harmonika solo, g. Kokalj. Ned. lia, 8. jan.: 7.30 Goflarslvo 8.00 Nasveti za kmetovalce. 8.15 Gimnastika. 8.45 Porgila. 9.00 Versko predavanje. 10.30 Ali bo kmalu kaj bolj? t naSem gospodarni vu? 11.00 Salonski kvintet. 12 00 Cai,, poročila, plošče. 15.00 Živinoreja. 35.30 Pevski kvintet. 16.80 Ljudska igra: Voda. 2000 Kompozicijski klavlrslvi večer gosp. M. I.Of.ira z Beograda. 10.80 Tannliäimcr (Wagner), na ploščah. 22.80 Po-ofiis, piošSe. — Ponedeljek, 9. jan.: 18.80 Eepe-_®nto. 19.00 Srbohrvaščina. 19.30 Zdrave!venti ura. 10.00 Prenoe iz Zagreba. 22.15 Plošče. — Torek, ■0. jan.: Opoldne radio kvartet. 18.S0 Nemščina: 6.00 Ženeva in Cnrih. 19.80 Serica. 20.00 Prenos Dunaja: Simfomijskl koncert. 22.15 SakHiekl kvii-et. — Sreda, 11. jan; 17.80 Otroški kotiček. 18.00 Salonski kvintet. 19.00 Ruščina. 19.30 Literarna ura 10.00 Gerbifev večer, prenos Z Uniona. 21.15 Cn;.>! ovski: Simfonija VI. (plošče). »Torej, moj zet liočete postati?« »Ne, pač •a bi le rad poročil vašo hčer.« • Pavel je bil v veseli družbi in »zgodaj« je 'ilo, ko se je odpravlja! proti domu. Malo tra skrbelo, kako se 1)0 izgovoril. Ko je stopil sobo, se je žena prebudila ter vprašala ko-iko je ura. Pavel je že hotel povedati po pra-ici, ko je opazil, da bo vsak hip ura udarila ■i. »Da e boš rekla, da se ti kdaj zlažem, po-lušaj sama,« je dejal Pavel. V lei» bipu je a udarila tri, Pavel pa je sproži! vzmet, da udarila še štiri in nato še pet. 3Tako, Séìe »Inoči je? Sem mislila, da je bolj po*».«,* je ,ejala ter zaspala. Pavel pa je pomežiknH nm sebi, češ, pa mi je »«italoc Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki „Domoljuba" plačajo Ramo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali Iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ili vajencev In narobe. U||a z 2 Minevanjema ns4a se odda v nejera, za čevljarja ali mizarja, ugodna prilika, po zelo nitki ceni. - Ved pri Ivan Fabian, Lašče 7 p. Dvor Žužemberk. Frodasi f? dole, St 5 Dobrova pri Ljubljani. jBijn naprodaj. -Stnde-mi,n nec 1, Moravče. KraWiS, Ppo5terfega' od 40—50 let siareaa, sprejmem takoj. Plača pu dogovoru - Süevnik Ferdinand, Mavčiče p. Smlednik. Vnnfam 1(0'jIa- d«bre- rpiiaam Rfi V0Mjfl- star 6 let, visok 15 pesti. A. Aleš, Rašica 13, p. St. Vid nad Ljubljano radi dediščine se išie Bevk Marija rojena 1877 v Trebnjem. Njen naslov naj se sporoči na Bevk Anton Dol. Stara Vas p. Št. Jernej, Dolenjsko. IA&IÌ& ÌS33. Najmodernejše kroje, po katerih vsak krojač, šivilja prihrani čas in blago, se bo učilo v tečaju po najnovejši modi. Tečaj se prične 15. januarja. Z» ne šivi I jo poduk Šivanja v lastnem salonu. liMelava krojev po tneri. Učenkam se ob zaključku preskrbujejo službe I — Krojno ucilišče in modni salon šmartinska cesta šl.24, Ljubljana. figslisrsftl pt'iiiBóiJih, za vsa dela, izurjen pa posebno v izdelovanju gojzerc se sprejme. — NsMov v upravi 18.528. I žs?!!fi?sfe «Bjenu, Si Imnla -»esélj« do te obrti, ubogljiva in poštena, sprejmem. Oni, ki so s» n&ili to obrti, imajo prednost. Naslov v uprflvi pod St. 18,529. immv'2555 trebščine kupite poiz-jeirtnlh cenah v trgoVini Fr. Slupica, železnina zaloga poljedelskih strojev, Ljubljana, Go-sposvetska cesta 1. Mufctot že VaSe ma-Rslsalei tere so ku- pile pri meni, ko so ce možiie, .tuhinjsko posodo in druge gospodinjske potrebščine. -Obrnite se zaupno tudi V« na mojo staro, solidno tvidko in vse življenje boste vesele in zadovoljne 1 — Fr. Stupica, trgovina z že-letnino. Ljubljana. Go-sposvetska cesta 1. Paeniila brezobrestna rSBUlIIR za odkup zem-Ijiškoknjižncea dolga, nakup posestva in zi-dato hiš podeljujo :>2a-drnga«, Ljnbliana, postni predal 307. Išče zastopnike. um titoli sen S-odam ft 75 par kg. oilnar Jože Ločnica 5, Medvode. Ptiuivslisga vajenca poštenega sprejmem takoj l vso oskrbo v hiši. Ivan Krmec, pania pekarna D M. v Polja. Rrajrifeigi njeni» sprejme takoj, Mavec Jakob, Ig pri Ljubljani ili! Un m is »sann? <ìa m dobe moderne spalnice, HI i »ani }S filano l kuhinje itd. od preproste do najrazkošnejšo izdelave pri Egidij in Karol Erjavec, Brod, pole« Tacenskoga mostu, St. Vid nad LJubljano, po zelo zmernih cenah. SSimtn Mž« fi,i večjo parcelo v Radovljici, Lesoah «Mi™ ««*" tli bližini. Ponudbe na upravo »Do- «fn'.iub»« pod: »Plačata v gotovini« št. 32. V lirednišvvu. — »Koliko 6tane zaročno iMiffliasiilo?« — »Vsak milimeter en dinar.« — •>%* »vožjo voljo, moj ženin je nad d-va metra visok!« Naznanilo n Na praznik sv. Treh kraljev vsi v Dol v (Prosvetni dom, kjer vprizori dramatični odsek Prost, gasil, društva Poagorica dramo »Dom«. — Vabljeni! n Dol pri I, ja bifuni. »Fantovski odßek« Kat. prosv. društva ima v nedeljo 8. jan. ob pol 11 dopoldne svoj redni sestanek na katerem bo predaval govornik iz Ljtibljane: o lašeift programa. Udeležba za člane obvezna, vabimo pa tudi vse prijatelje, da se tega sestanka v čim večjem številu udeleže. Bog živil — PredBednik. n Borovnica. Prosvetno društvo ponovi igro »Rokovnjači« na sv. Treh kraljev dan ob 3 popoldne. Vjudno vabljenj - - Odbor. n Prosvetnim drtiöfom, ki želijo igrati igro: »CARSKI SEL-., in- se glede isle obračajo na Godbeno društvo v Domažalah, sporočamo, naj se glede iste obračajo nftrftvilost ' na avtorja te igi-è. (Ivan Rodenšek, Domžale). — KriumO igm »Carski sel«, ki je prav lahko uprizorljiva tudi na manjših podeželskih odrili, prosvetnim društvom prav toplo priporočamo. Za smeh Branko je hil z ženo v letovišču, imel pa je slabe čase, kajti korak za korakom mu je sledila njegova žena. \Teko jutro ga je srečala na stopnicah. »Kam pa greš?« »I, kam, po opravkih.« »Kar lepo se vrni v sobo, bom že jaz opravila mesto tebe.« »Prav, .p?, meni ne bo treba, hotel sem namreč, k brivcu, da me obrije.« * Vera: »Ali nisi bila prav nič .presenečena, ko Je je mladi zdravnik, prosil za roko?« Dora; »Seveda semi Ma» k« jI i niseaji vedela, ali me snubi, ali pa hoče reko samo za. tOj da mi potiplje žilo.« , ■A Janez: »Vidiš, tu v Možbenejn oknu je knjiga o lepean vedenju, kupi si jo.« Jaka: »Je. ne rabim, saj se jutri oženim.« * Šolski nadzornik je stepi] v . prvi razred osnome Sole ter takoj napisal pa tablo »tat«. »No, ti tam,« in pokazal je na Mihca, »aH mi veš povedati kaj je to?« Mihe« je molčal. »Pa morda veS, kaj pomeni beseda tat?« je nadaljeval gospod nadzornik. Tudi zdaj je Mihec bil tiho. Gospod nadzornik pa je bil potrpežljiv človek, kakor je to treba z učenci prvega razreda, in dejal; »Recimo, jaz vzamem iz tvojega žepa ddnar tako, da ti tega ne bi opazil. Kaj bi bil jaz?« — Mihec: »Čarovnik.« ★ Tiigwoc e avtomobili je videl, da jo pred lokalom dbstal avto, Iti je bil v ?.e':o slabem «tanju in v vodniku avta je sposnal «tega izmed svojih odjemalcev. »To podrtijo, ki sem jo prejšnji teden kupil pri vas, seru pripeljal nazaj.« — »Zakaj pa?« — »In to še vprašate? Ko sem avto i«j>ov»3, seun bil mnenja, da je številka 1760 tu zadaj kontrolna številka avto mobila, jele »daj fw senu ugotovil, da je to le letnica, ko jo bil avtomobil izdelan.« * Na policiji. sVčeraj .seni izgubil bankovec za 100 D»n. Ali gn je morda kdo prinesel k vam?« — »Ne, pač pa je nekdo prinesel buu- kovfc ia io Din ■ sPa mi :a dajte na rs .8un izgubljenesa sioUàa.« Srečno in veselo novo leio želi vsem svoj m cenjenim odjemalcem ter s« jlnt indi v prlboilnie prav loplo priporoča Ivrdka F. !. GOR1ČAR Ljubljana, Sv. Petra c. 29 Pred sodiščem. — Sodnik: >1/ aktov vi-dim, da je obtoženec gluhonem :ii Saj ste sami krivi, gospod doktor. Pred dobrim tednom ste mi dejali, da bo moj mož umrl, pa sem prodala vse njegovo obleke.« ETERNA specialno izdelovanje pogrebnih potrebščin se nuhaja v Ljubljani, Mestni trs 1? (hiša trg. Kenda) dvorišče. izdeluje: msivaška pregrinjala (tančice), zglav-nike in naličja, čipke in okraske za mrliške krste, opreme za mrliške odre, vse priprave za pogrebe itd. promptno in točno po naročilu. — Za ctnj. naročila se priporoča p. n. pogrebnim zavodom, trgovcem in izdelovalcem :: rs t. Na Škotskem. Kmetica svojemu možu: »Sosedova krava je zašla na naše dvorišče.« — Kmet: »Zapri vrata in pomolzi jo prodno jo izpustiš.« Ob začetku no.eya leta »e zahvaljujem v»em tvojim svestita .djemalcem ta naklonjenost ler opan, da ml bodete lato ZMpanJt .'hranili ludi v nov,'» letu. , poAleval bodera težke In resne čase posebno kmetskega ljudstva ter tudi v bo loče postregel t txredno nizkimi cenami. Za'o se kar najlxtlj pilpoiočun ln želim vsesa v novem teh) ssueba obilo *re£e in nsueb IVAN MOOIC. industrija perila, NOVO mersto Na plesu. »Povejte mi, gospod dirigent, ali igra va- orkester to, kar hočejo gostje?« — »Seveda, žo&pod.« — »Torej vas prosim, igrajte s svojimi godbeniki karte.« Pozor! Trgovci Pozor! Prvovrstni koruzni in činkvantin zdrob, najboljšo pšenično, rženo, ajdovo, koruzno in krmilno koruzno moko ter vse mlevske izdelke audim po najnižjih cenah ignac Rebolj, Trzin trgovec z deželnimi in mlevskimi izdelki Sanatorium Emona I Ljubljana Komenskega Oskrbnina : i razr 100 Din, II. razr. 3Ü Uin Zdravnik: Dr. Fr. »ergane 'ef-priinarij v p. Najboljše sredstvo. >No, katero sredstvo se vam zdi najboljše, soseda?« - >Vse sem preizkusila, draga moja. pa sem prišla do spoznanja. da je najboljše sredstvo še vedno moj stan s slepalnikom v roki.« n BOGOLJUB" M uri jamico Utrnilo — Družinski liti — Vzgojni mesečnik — ie dooršil 30 leto. Kongreganfsti, sinevi in hčere Marifine! Vaša družbena dotinoti )e, da oti naročimo in čitamo družbeno glasilo >30C0IJUP* Družinski očetje in m?tere! Oskrbite si o ttiOGOI.JLiB<-u izdatno pomoč pri resnično težki in odgooorni nalogi krščanske vzgojo! Odprite orata "BOGOLJU B<-u, saj ie >BOGOl.JUB' najlepši cerkoeni list ki prinaša o osaki šteotlki celo orsto izbrarih in krasno izdelanih slik o b ak rotisk u Cena Dm 30-— letno. Bodimo apostoli dobrega tiska ! iS ubirala in nabiralke noniti naročnikov dobe lepe nagrade. - Pooejte to osem. kjer 'BOGOLJUB'-» še nimajo — Naroča se o Jugoslovanski tiskarni v l./ublìa ali pa pri vodstvu Maritine dritìhe. Ženini in nevestel' Kadar boste kupovali balii, te obrnite n« domačo tvrdko F. I. GORIČAR »PRI IVANKI« Ljubljana, Sv. Petru cesta št. 29, kjer dobite veliko izbiro blaga za moške in ženske oMekc, suknje in plašče, od najcenejše do najfinejše vrste, vsakovrstno svilo, žamet, piiJ, široko platno za kapne in riuhe od 18 Din naprej, gradi za postelje, zelo (io, od 22 Din naprej, klotaete odeje od 125 Din naprej, kontenino, belo in rujavo, od 6.50 Din naprej, najboljšo 10.50 Din, perje za blazine od 30 Din naprej Pregrinjala za okna in postelje, najmodernejše, vse vrste čipk in vezenine. Lepe bele sraice in kravate za ženine, svilene rute in Serpe. Poseben oddelek za izgotov-tjene damske plašče, obleke in perilo. Izgoiovijo se tudi poročne obleke po najnovejši modi. Vabimo Vas torej k nakupu, ter Vas že naprej zagotavljamo, da boste pri nas najboljše postrežem, ker ne gledamo na velik dobiček, ampak na večji promet. Poaor »esralKi f - newale i mm t posteljne mreže, otomane, spalne direni* in lotolja nudi naj«a>nei« RUEn l. F RABO V AiN- lapetnik Mestni «re «lev 43 Žima, morska if«vd, blago za modroce » ve- file t Izberi po najnižji ceni. NAZNANILO! Vsem svojim odjemalcem in drugim sporočam, da sem ceno svojih izdelkov, spadajočih v čevljarsko stroko, znriai do skrajno konkurenčnih mej. Trpežne moške čevlje « pristnega usnia dobite za 100 Din. Gojzar.ce, šivane, specijaino izdelane, 210 Din pri večjem odjemu popust. Upoštevajoč pomanjkanja denarja, računam odslej od para izdelanih Čevljev ns strankinem domu z vsem nienim materialom in primerijo hrano, samo 16 Din. Kdor torej potrebuje čevij« ter želi dobiti tehnično po nogi ukrojen« in ročno solidno izdelane, ne bo prezrl te ugodnosti. Vsakomur se bom potrudil najtoinej« ustreči. Alojzij Skok, čevljarstvo. Št. Gotard, p. Trojane. ÄSiSiifSfi« LJUBLJANA, Kopitarjeva uliea «t. i je odprl trgovino s usnjem !» fevlj. inarai V zavarovalnici. »Se vozite na kolesu?« — »Ne. — »Ste motociklist?« — »Ne.« ->imate avto?< — »N©.« — »Obžalujem, Ma ne morem vas zavarovati za primer nesreče ali smrti. Riziko s j>ešc.i je zxlaj za zavarovalnice prevelik.< ★ Zakaj se voti v II. raaredu. »Kaj, tako slabo ti gre, !>a se voziš v drugem razredu?« — »Kaj pa naj počnem? V tretjem rair&du ;>1 naletel na vse svoje upnike.« ★ V šoli. i Povej nam, Mihec, koliko sekund ina minuta?« — »Ženska ali moška, gospod učitelj?« — »Kako to misliš, ženska ali moška?« — »No, kadar r>>če papa čez eno minuto, traja to 60 sekund; kadar pa reče mamica, traja gotovo 20 minut.« ★ Stifeern ik: »Moj revmatizem je končno ozdravljen.« Dobernik; »Kako pa boš sedaj vedel, kdaj se vreme spreminja?« Uüodcn nakup Najboljše nogavice, rokavice, srajce, ovratnike, kravate, trikoperilo, dišeča mila in vezenine, vse potrebščine za čevljarje, Šivilje in krojače, itd. itd. po najnižji ceni dobite le pri tvrdki Josip PETELINC, Ljubljana Sv. Petra nasip 7 (za vodo). Katakombe so bile izkopane 40 čevljev globoko pod zemeljsko površino. 1200 letnico svoje postanka je nedavno praztio vala gimnazija v Emme-richu na Nemškem. Hn milijon dolarjev na dan znašajo upravni stroški ameriškega Njujorka. Brzoparilniki od 60 do 150 1, cena od 600 do 1130 Din, kotli za žganjekuho od 30 do 75 1, cena od 520 Din dalje, — Cenik brezplačno! Kotlarka d. Z O. SE. lzdelovalnica vseh vrst kotlov in kovinskih predmetov [•Jubllana, Gregorčičeva ulica St. 5 Uredoik: Jot» Kritik izdajatelj: Dr. Prani Kult'se Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Ce*.