proletarec je delavski list za misleče č1tateije PROLETAREC % Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice offic1al organ of j. s. f. ani) its educational bureau ST.—NO. 1951. fcat«r*rf M »mto^ ttou matur. Dm. t. IM7. mt th« »mm* otffc* m» CSIcm«. IU.. br IS« Act ol C«M"m ol Mcrcli 1. «7» CHICAGO 23, ILL., 31. JANUARJA (Januar* 31), 1945. iSibllahad Wee*!y at 2301 S. Lawndai* av. •t« LETO—VOL. XL. SLIKA IZ BASTOGNE NA ZAPADNI FRONTI.—Ameriška četrta oklopna divizija se je bila sapodila sem v boj soper »ovratnika, ki se je branil na vso moč. Posledica — mnogo uničenih vosil. Sovjetske zmage pomenijo uvod v novo zgodovino HITLER V IGRI Z MOSKVO VSE IZGUBIL PANSLAVIZEM IN PRAVOSLAVJE USPESNO SREDSTVO SOVJETSKE DIPLOMACIJE. — VATIKAN SE UPA, DA BO ODLOČEVAL Ko je rdeča armada lansko jesen na fronti pred Varšavo omagala in potem ob vsi fronti, razen v Rumuniji in na Ogr- so jo z nova dolžili, da pakti-ra s Hitlerjem, niti ne na očitke. da se je umaknila iz vojne in .prepušča le Američanom skem. so jo mnogi ameriški ča- umirati. sopisi drezali, češ, čim se Nem-j, Dne u janUarja pa je priče- ci le malo upro. pa ne more na- la z noyo zimsko ofenzivo. PreJ- Nemški poveljniki trdijo, da še V Berlinu bili drugačnega ni bilo take v vsej zgodovini. mnenja In od 12. januarja, pa do konca Dočim so nasprotniki Rusije tega meseca, je sovj-tska ar- mada osvobodila vso Poljsko, udrla v vzhodno Prusijo in vse baltiške dežele so prišle pod njeno okrilje. A isti krogi, ki so prej Rusiji očitali neaktivnost, so ob teh zmagah zavpili, da sta si Hitler in Stalin najbrž dogovo.js-na, in če ne Hitler, pa se je Jožeta Stalina lotil kak drug Nemec, Hitlerjev naslednik, da oba skupaj ukanita "demokracijo" in ogoljufata Zed. države. Bitke zares Resnica je, kot pravi llija Ehrenburg. Rusija sc je morala na to ofenzivo pripraviti, kajti v prejšnjih je krvavela Strah privilegijev pred socialno revolucijo, ki jim preti v Evropi, pa tudi v Aziji in drugod po svetu Seda), ko izgleda, da bo vojne res konec, se pojavlja čezdalje več prerekanja a vprašanju/kakšen na bo mir. Ah nai ostars še zmerom imperializem v vel|cyi, pa z bajoneti in tanki ščitena pravica izkoriščanja za privatni profit^ Ameriški žurnalist Mark Sullivan pravi, da med zaveznik: v odgovor na to vprašanje ni sloge Na kratko, Churchill in Roosevelt sta za stari sistem. To se pravi, za kapitalizem, za izkoriščanje, ljudskih množic in za vse taks svobodščipe, v kakršnih se privilegiranim slojem dobro godi. Dasi oba —vsak na svoj način, veliko govorita o demokraciji/ sta vendar še zmerom za obvarovanje sistema, ki pomeni nič drugega kakor vzroke za vojne. Zato vidimo, da še predno se bo ta končala, bodo v cvetju vzroki že za tretjo svetovno vojno Omenjeni časnikar metu, da e to vojna ne samo orožja z orožjem, ampak tudi vojna ideologij. Ker je zelo znan, ga omenjamo On razlaga— med vrsticami seveda, da sta Churchill in Roosevelt za ka-pitalizem/ a Stalin pa predstavlja ekonomski sistem, v kakršnega ne verufe ne torijska Anglija, in ne demokratska, ne republikanske stranka v Zed. državah. Ameriška in angleška vlada se hvalita, da bosta socialne probleme po tej vojqi rešile demokratično in ob enem obvarovale ekonomski sistem kakršen je. Demokracija in kapitalizem pa sta si bol in bolj narazen Vsa Evropa kipi v nagnjenju za preobrat Kitajska je v stičnem razpoloženju In pa Indija, centralna »n Južna Amerika Ljudje, ki stradajo, se ne ukvarjajo s frazami o demokraciji, niti se ne zanimajo za teoretične razprave, pač pa hočejo kruha m socialne zaščite To ni samo vojna proti nacizmu, niti ne vojna zgolj za demokracijo, v katero posedujoči itak ne verjamejo ampak je socialna revolucija, ki se je enako boje v Berlinu in v Londonu, v Tokiu in v Nevv Yorku Ameriško zdravstvo prikazano z nabori v jako slabi luči Statistika nabojftiih uradov zktzujc, da ic bilo nad 40 od-totkov vpoklicanccv v 28 let tarosti zavrženih \sled zdrav itvcnih hib. Izmed vpoklican-?cv II t lc< staro*4i ie bilo zavrženih skoro 5(1 odstotkov, in iz-ned enih do 38. .cia starih pa >0 odstotkov. Ako vzamemo v upostev, dif ]e izmed potrjenih velik odsto-'ek <»ds!ovljeiiili iz armade šele ko * eiaski zdravniki uvidijo, ia iim hib ne morejo odpraviti, postanejo gorn ii odstotki še višji. * Vpoklicanci v starosti 44 let pa glasom 'eh podatkov sploh niso več sposobni za vojaško službo. Glavne bolezni, radi katerih so bili naborniki zavrženi, so jetika. sifilis, duševne bolezni, slabokrvnost, srčna hiba, rak. bolezni na očeh in sluhu, po-habljenust in v manjših odstotkih razne druge hibe. Jačanje Francije z njenim imperijem v Afriki Dasi jo bili Nemci v sedanji vojni okupirali Vso Francijo in po Sredozemskem morju udarili v Afriko in prodirali proti Ale-ksandriji, je ostal pretežni del francoskega imperija v Afriki skozi ves čas pod francosko upravo in sedež protinacijsske francoske vlade je bil pred osvoboditvijo Pariza v Alžiru. Za premoč v Sredozemlju je pred to vojno, oziroma najbolj pod Mussolinijem, tekmovala s Francijo Italija, da sta se proti nji združili v varovanju svojih afriških posesti Francija in Anglija. O francoskem imperiju v Afriki je napisal zgodovinar in geograf Hendrik van Loon sledeči točen pregled tega velevažnega ozemlja. * Francija je začela s svojimi Sledila je blokada, oddan je bil akcijami v Afriki že v 16. sto- en strel (najbrže čisto slučajno, let ju. 1535. leta so francoski tr- toda take stvari se dogode vse-govci iz Dieppa ustanovili ko- lej, kadar preže kje vojne la-lonije v Gvineji. Temu so sle- dje); francoska ekspedicijska dili v krajših ali daljših pre- , armada se je pripeljala po Sre-slcdkih nadaljnji poskusi za ko- dozemskem morju, in 5. julija onizacijo Afrike. 1830. so Francozi vkorakali v Levi gornji del severo-zapa- Alžir, ujeli deja in ga poslali v Ine Afrike, proslula obala Ber- pregnanstvo: vojna se je raz-oerov je bila nekoč pravi strah I vnela. n trepet za evropske trgovske Gorsko ljudstvo je našlo svo- ladjc. Kajti tu so križarili stra- jega voditelja v osebi Abd-el- šni berberski morski roparji. Kadra (ne zamenjati z Abd-el Kogar so ujeli, ga jo čakalo več Krimom, ki se je po vojni uprl let sužnosti. B-rberi so izpustili Spancem!). Ta se je osvojeval- bele ujetnik? šole potem, ko so j :em upirai petnajst let in se je njihovi svojci doma zbrali do-. v-dal šele 1847. Bil je pobožen volj denarja za odkupnino. mohamedanec. prekanjen in ze- #___________________#_____^_____ Na dunajskem kongresu 1914. {0 pogumen. Preden se je vdal, premoga, gre ves' elektrarnam ileta 80 evropske velesile skle- mu Francozi obljubili, da mu in železnicam, da se vzdržuje | n|le/, da se mora nekaJ n*Pra~ bodo dovolili, da ostane v svoji promet. Ko bi bilo dovolj vla-!vitida bo konec morskega ro- deželi. Besede niso držali; od- kov, bi ljudstvu dovažali drva, Parstv'a v Sredozemskem mor- navili so ga v Francijo. Napo- tako pa so mu poskrbeli plin v Ju Seveda se pa velesile niso ieon m ga je spustil na svobo- tankih, ki ga gospodinje dobe moKle sporazumeti, katera od jQ p^ pogojem, da ne bo ni- samo trikrat na dan. ko priprav- nJih nai dobi to nal°g°' zmagovalec bo gotovo obdržal zasedeno ozemlje zase, kar pa ni šlo nobenemu v račun — ka- Vojna povzroča vse sorte težave V okraju Toulouse v Franciji ima prebivalstvo letos zelo težko zimo. Kuriva za gretje stanovanj ni, kajti kar je tam južni ljajo1 zajtrk, kosilo in večerjo Plin jim odpro ob določeni uri in ko čas poteče, peč ugasne Radi te uredbe se je dogodilo j kor Pač običajno potekajo med-že veliko nesreč, ker marsikdo orodne diplomatske konferen-cev pozabi zapreti, posebno zve- ce* kdar več motil miru v svoji domovini In Abd-el-Kader je odšel v Damask, kjer je preživel cadnje dni svojega življenja s Dobožnimi dejanji in v verskih premišljevanjih; umrl je 1883. leta. čer. Zjutraj, ko plin spet prihaja, jih pa zaduši. Večina žensk je brez nogavic cialne vrednosti. Toliko bolj pa si prizadevajo sprejeti take. ki bi bile v korist korporacijam. Udarec za predsednika je tudi izrek zveznega sodnika Phi-lipa L. Sullivana v Chicagu, ki je odločil, da (Roosevelt! ni imel pravic? zaseči tovarn kompanije Montgomery Ward. Ta družba se upira naredbam toliko, da je bila potrebna ne- j za ščitenje delavcev že skozi 'toliko odmora. V Zed. državah jih je mnogo, ki ji ž?le poraz, dasi v isti sapi prisegajo željo v našo zrna- 'Nadaljevanje na J. strani.) v Zed. državah vodili te vrste propagando, in očitali Rusiji, da "počiva", medtem ko mi na zapadni fronti krvavimo, tam niso skoro nič odgovarjali. llija Ehrenburg je tu pa tam napisal kak žgoč članek, pa še kak drug sovjetski člankar, a Kremlin je molčal. Bil je tiho in s? pripravljal na udar, kar so razumeli v Berlinu, ne pa sovražniki Sovjetske unije v Angliji, še veliko manj pa v Zed. državah. V Berlinu pa so vedeli, da se nadenj nekaj hudega pripravlja. Ko so reakcionarni ameriški listi — tisti, ki so zoper Rusijo v vsakem vremenu — trdili, da se rdeča armada nalašč noče spustiti v boj s Hitlerjem, zato, da nam bo treba žrtvovati toliko več življenj, so so-vjptski g*»n*»r»li delali načrt* noč in dan za končno bitko. Ker pa načrti sami na sebi ne zadostujejo, je bilo treba milijone ljudi, ki so izvršili načrte; to je, z dovažanjem potrebščin, z graditvijo cest in železnic, s popravili, nato pa udarili V tem listu smo po 7. novem-1 zacija popolnoma v komunistič-1 ako delavstvo prispevalo v prid V New Yorku, v VVashingto- bru ,»n»ko ,eto ugotovili, da je nih rokah. V resnici }e deinc- kampanje za demokratsko nu. v Londonu, in v grauu či- delavstvo pod vod-. krattka stranka sedaj toliko ( »iranko in tudi ta republikan- »tvom političnega odbora CIO I pod oblastjo reakcije ko kdaj sko, čeprav ne direktno bilo v kampanji za demokrat- prej in pod vplivom ekonomske kandidate res zmagovito, skih rojalistov pa veliko bolj toda triumfirali so reakcionarji kakor le bila leta 1933. — ekonomski toriji — kakor v Vzlic svečani iziavi Sidneyja vsakih prejšnjih volitvah. Gla- Hillmana, da ie CIO zmagal v sila CIO so sicer pripovedova- lanskih volitvah, je jasno, da la,'da je zmagalo napredno de- imajo prednost le protidelav- vpraševalo kai ie z rdečo ar-! Iav8tv°» da 11 *ke predloge. In ne predsednik, mado? ' mnogi reakcionarji in da je ne administracija, se ne trudi- demokratska stranka že napol ta, da bi pokazala naklonjenost Sumničenj brez konca in kraja socialistična. Tega sicer niso tr- organiziranemu delavstvu. Kartuni, narisani v onih dneh dili prav s takimi besedami, a Demokratska konvencija lan- proti Rusiji, so bili posebno nasprotniki pa so le pripovedo- sko leto je zavrgla podpredsed- zgovorni. Moskva pa je bila na vali, da ne bo dolgo, ko bo vsa j niškega kandidata Henryja R. vse to tiho. Ni odgovarjala, ko Rooseveltova politična organi- Wallacea, a vilic temu je unij- vo in še to po odmerkih. Pomikanje ameriških političnih tokov na desno svarilo tudi za Roosevelta Predsednik Roosevelt, ki je nove industrialne unije, ki jih v lanski volilni kampanji, in že glavar omenjene družbe misli prej, začel s taktiko "apizanja", uničiti za vsako ceno je vzlic temu predmet napadov Zvezna vlada se je pritožila in v kongresu ima kljub popu- na višje sodišče, kjer se bo Sčanju manj zaslombe kot pa stvar zavlačevalo, unija, zaradi jo je imel 1. 1933 ali kdaj po- katere se gre. pa bo shirala, ker zneje. Sploh se demokratski in je sila multimilijonarske kor-republikanski kongresniki kar poracije v primeri z njeno pre-kosajo med sabo, kako bi čim- mogočna. bolj osmešili "new deal" in pa Zelo neVarna poteza za orga-vsako predlogo. Ki ima kaj so- nizirano delavstvo so predloge, ki določajo, da se delavcev v vojnih obratih ne sme več pri-morati pristopiti v unijo, ako tega nočejo iz svoje volje. S je omenil "fašiste", toda jih ni tem bi odpadla zaprta delavni- še nobenkrat prej napadal in ca. Druge slične predloge dolo- tudi sedaj ni imel v mislih dru-čajo, da naj imajo odpuščeni gega kot tiste delavc?. ki se bo-vojaki v iskanju služb pred- re proti izkoriščevalcem, nost, neglede na unijo, ali na Le če mu ne bi unijska glasi-starostn? pravice drugih delav- ja odkrito priznala, da imamo v C€V- deželi razredni boj. kakor smo Kongresnik Allen, demokrat ga imeli v prošlosti, in da si iz-vso vojno. Z njenim vodstvom iz Alabame, pa je predlagal, da koriščevalni razred utrjuje svo-ima vojaštvo že y drugič opra- naj ima justični oddelek pravi- je pozicij? pod plaščem patrio- co vzeti državljanstvo vsake- j tizma. kot si jih je od kar ob-Ako zmaga reakcija v tem mu, komur bi se dokazalo, da stoja. Ali pa pod masko religi-slučaju, bo tO silen udarec za deluj* proti ameriškim ustano jc. ali pa kar naravnost z bru-vse dslavstvo. posebno pa za vam, ali za zrušenje vlad?, in talno silo. Živela pa sta dva alžirska da (vsa trgovina severne Afrike je bila že nekaj stoletij v ro- in hodijo po opravkih z od mra- kah Židov), ki sta imela svoje za plavimi nogami. Elektriko se terjatve do francoske vlade še sme rabiti edino za razsvctlja-ii* prednapoleonskih časov. Francija 'ima^je dolgovala pla- Postelja s težko odejo je eeti- i za dobavljeno z.to. To je bil nI kraj. kjer se ljudje lahko ra*un' ,kako.r se Jlh 2e ^ nekdaj ogrejejo. Naravno, da jc tudi P°ln° kuPlcl P° evropskih dr. hrana nezadostna, ker dobe ii- zavnlh Plsarnah ?e bl ,dr2ave> vil le za prvo silo ozlror"a Placevah ,racu" __________ne tako kakor posamezniki in Unija UMW kupila e de^a^e vedn° novih doi-veliko bondov Unija premogarjev UMW je do konca minulega leta kupila za $5,750,000 vojnih bondov gov, bi gotovo živeli ljudje v srečnejši in varnejši Evropi. Ze davno pred njegovo smrtjo so Francozi zadušili zadnjo vstajo v Alžiru. Danes je Alžir sestavni del Francije, njen u-pravni okraj. Alžirsko ljudstvo ima pravico, da voli svoje zastopnike in da uveljavlja svoje pravice v francoskem parlamentu. ^Na ravnini med gorovjem Atlas in med morjem, ki ima tu ime "Teir, pridelujejo pšenico. Na gorskih pobočjih so vinogradi; Francozi so zgradili velike naprave za namakanje zem- se ga deportira V zagovoru svojega predloga ^ . ... . ..» i Ije. da se je pomnožil pridelek Pri notranjih pogajanjih o I J k sJadja Dežela ima ve_ tem žitnem proračunu jc alzir- ^ ru*dnike žele2a in bakra> skemu delu lepega dne zavrela ^lezniške jih vežejo z kri. da je dal francoskemu kon-1 zulu zaušnico z muhovnikom (Konec na 5. strani.) Protidemokratična fronta v Zed. državah se jača kaške "Tribune" so posuli že kar nervozni, češ, čemu rdeča armada ne udari?! Naša protiofenziva na zapadni fronti je bila sijajna. A se je ponesrečila s Hitlerjevo pro-tiofenzivo in tedaj se je v ameriškem in v angleškem tisku Sedaj, ko ie Roosevelt ime- Jone* reakcionar, nfallace p* je razkričavan tt * sanjača". Zapeljal nas bo v koiefctivisaiii, plavijo toriji, torH je boljše, da mu denarja sploh ne zaupa- noval za trgovskega tajnika mo, pač pa le hiroie za statisti istega Wallacea, pa je bil v kon- čne izkaze trgovskega depart- gresni komisij zavržen s 14. menta. proti 4. glasovom. Čeprav je na ^ , J . . . zaslišanj,, zatrjeval, d« veruje To ie edcn hmcd Ua ru.; • i • u: kii ska ofenziva pa jo je "Tribuna ljem, ce bi se bil riorello pre- r .. .. . u krstil recimo v Flovda? Ali ni v svojih uvodnih člankih po- ., baš pestrost, vsestranska razno-! P° "orna ignorirala tem vrtačem pihala v prilog; ni | ^ Ameriko značilna. i Izgubo industnalne Sleske Na reči našem jezičnem, hočem - jezikovnem polju v Ameriki je nov grob Pravzaprav je samo grobek,- komaj tolikšen, da je na njem prostora za šopek vijolic. je bilo prave, izrazite sape. ki bi jim zanašala peska v oči. Tako se ni ni meni zdelo potrebno dvigati prahu, tem manj ko sem bila pa sotrudni-ca, 'plačana' sotrudnica. kako- pak Pa se mi jc bilo zategadelj Nisem pa povsem na trdnem, ^ da w nemara vzbudila dali so vijolice res primerne sumničcnje, 6cš, šc Kristus je Kajti vijolice so baje zrastle iz imel k sebi obrnjene prste . . Adamovih solz. Mi pa ne pla- katno. Saj smo poKopali samo ime. In storili smo to popolno- Da bi glavni odbor SNPJ utegnirl obrniti hrbet svojemu Saj je dovolj, da smo se navzeli tujega besedišča, ki je slučajno jezik naše nove domovi- j ^'v ledino Češke" tem ne, ni pa potrebno, da bi mo- ter poljedelske Vzhodne Prusi-je bo Nemčija težko prebolela. Cim bližje se pomikajo sovjet- vojni v slučaju velikega brezdelja mase delavcev, da bi začel obratovati tovarne, katere lastuje država, v kompeticiji s privatnimi interesi: Samo pomislite, ljudje božji, kaj bi tc pomenilo? "Ježeš", to bi bil pravi socializem. Zato sedai udrihajo po njemu, da je veselje. Seve, organizirano delavstvo je na njegovi strani, ter tudi nekaj naprednih senatorjev. Ali boj j? zelo oster in bo enkrat ma prostovoljno. V znamenju 1 varovancu, pa si je tudi on prisilni preizkušnji. Laski je v tej krizi predsedoval nedavni delav- • napredka seveda ^ razlagati napredek na nje-sjd konferenci, ki je imela pred sabo resolucije najmogočnejših jn xlsjovaji smo sj 7a našo- ra^un- ta mi Je sPa^a delavskih unij v Angliji. Zahtevale so obsodbo Churchillove vna-1 turojeneii i Ijublj »nca* no- za deveto Soro semtertja se nje politike na Grškem, v Belgiji in v Indiji. Laski, ki ji je sam ^ ime -nov klobuk", kakor je z8ibala: ZdaJ? V lem času? odločno nasproten, pa je, kot vešč parlamentarec predložil tako I zapisal nekdo T(*da novi klo- se venc*ar P° vsem svetu bi-resolucijo, ki Churchillovo politiko obsoja, toda ne s takimi be-!buki se dobe po štacunah. Pri-1^ zat »vobodo. da, tudi ^za sedami, da bi se morali ministri delavske stranke umakniti koalicijske vlade. Tu pa se dobi urednik nekdaj socialističnega lista, ki pravi: iti iz deš. pomeriš in plačaš Kratek Pravi™ do svobodnega izraza- . * ' 4 u« nja v materinskem jeziku": I proces Nit. stampsov n. treba.1 ^ ko ^ najofHnejJe kaže S spreminjanjem imen je pa več csremonij. Brskati je treba 4 Srednje poti. kar se Grčije tiče. ni. Zato S3m s Churchillom." Ampak na srečo tisti list že dolgo ne velja za socialističnega, j celo po knjigi postav. Kajti ime ampak le za studenec propagande proti Sovjetski uniji. Je listu domalega to, kar je Saj je prav, da se jo kritizira. V nj2ni politiki se dogaja veliko takega, kar je vredno obsojanja. Toda čemu ne ob enem priznati, da jo angleška in ameriška vlada silita v to? obraz človeku. To spoznanje mi je prav do živega seglo ono jutro, ko sem prvič uzrla "The pravilnost stare rečenice: Kolikor jezikov znaš. toliko glav imaš!? In naša slovenščina jc ključ do vseh slovanskih jezikov! Ce smo doslej naše jezikovno polje, vsaj kar se mladine tiče, deloma ali celotno za- večja bo nevarnost popolnega n«P°l n°g|ede kako rali vse. kar je našega, zato na izstJradanja nem*ke vojne indu-!ukrenc večlna v scnatu' smetišče Ako se nam angleški j strije KajU /adnjo ,etQ je bi]a Naie gib.injc jezik neznansko lep zdi, skoro Vsa težka vo j nt industrija Čeprav ni še opaziti nobene-skušajte zapeti "Remember premeidena v te dožeie radi ne-! o pomladi, v?ndarle iz- Pearl Harbor pa poslusajte, yarnosti zavezniških letal, ka. gleda da bo letos med nami kako nebeško lepo zveni. An- tera SQ skorQ dnevno nad za. ecej gibanja Tudi drugadc gleščina je na izrazih bogatejša, padnQ Nemdjo mora bUi tQ ,eto omembno za ali nasa slovenscina je pa zato Tako se ^^ m neizogibno nftS ne samo radi epohalnih ^P83 ^ ; zateguje vrv okrog vratu na- razmer v Evropi in tu, ampak Tudi se nam ni bilo treba ba- j cljske Nemčije, mogoče Š3 ne- še posebno ker je potrebno, da ti, da bi si kateri otrok ob izgo- kaj mcsecev. mogoče malo dalj smo pripravljeni na delo, kate-varjanju Mladinskega lista zlo- _ a]j scnra poraza je že na vz-! ro nas čaka. mil. ali staknil jezik. In škode, hodu .."Mane. tekel, fares'" Cital sem v Proletarcu dopis mislim, tudi ne bi bilo, če bi si Na zapadnem bojišču se j? našega starega sodruga John<; turojena j-dnotina mladina, po- položaj zelo izboljšal. Tista Terčelj a iz Strabane, Pa., s ka-kolenjc gor ali dol, osvojila nemška "zajeda" v ameriško j terim sva svoje čase premerila vsaj dve slovenski besedi. Kaj- fronto v Belgiji je danes že sko- in prehodila marsikatero nasel- ti konec konca so bili slovenski ro popolnoma izravnana. Na - ' ...... priseljenci tisti, ki so jednoto Filipinskih otokih se boji nada-ustanovili, ji pomagali na noge ijujcj0 ali tudi tu imajo ameri- Socialisti v Angliji, ki sedaj v mednarodnem delavskem gi-1 V.°,Ce °f Y°"th ' Ista °bllk.a'! nemarjali, bomo ga pa |x>slej banju največ pomenijo, so z osvobodilnimi gibanji. Enako tran-\ £lpir 1? barva* lsla clom®" J skušali poživeti. Vsak uspešek % .. .. 'vsebina, ista imena, in vendar I . . .., ..ja coska socialistična stranka, ki utegne v par letih postati vodite ljica novega mednarodnega delavskega gibanja. In v Belgiji je proletariat spoznal, da če se hoče sploh kdaj otresti plutokracije, bo moral kreniti na pota socialne revolucije, ki je lahko "mirna", ako se privilegiji mirno podaj*o. drugače pa taka. kakršne so bile doslej v družabnih potresih. V Nemčiji je Hitler vodilne socialiste uničil čim je prišel na kakšnega zlohotnega namena, oblast. S to taktiko je nadaljeval kjerkoli je zavladala njegova pač pa iz. spoštovanja do tiste-pest. . iga. kar v grobku počiva, in ki Ko je udaril v Slovenijo, je bila prva njegova skrb, pospra- 1 mi je bilo toliko drago, Ha ne viti s socialisti. Dr. Reisman v Mariboru je uredniku "Prole- morem kar tako mimo. d- bo taka malen tarča" v jeseni 1. 1938 na tajnem sestanku izjavil: "Trpeli bomo. | Vrtanje proti Mladinskem li- ^^ nrffrini7nrj" vse odtujeno zaradi novega imena na naslovni strani, zaradi tujega obraza. Nikar torej ne recimo, da smo zavrgli le star zašpehan klobuk! Tega ne omenjam iz je bolji, nego nič O ne, glavni odb6r Slovenske narodne p. j. se vsega tega zaveda, pa se malemu odstotku na ljubo ne bo udal. Zaveda se tudi, da bi sprožil plaz, ki bi v doglednem času utegnil, če že ne pokopati, pa vsaj posneti kožo tudi z ostalih naših usta- bino. On je ed?n tistih nemirnih ljudi, ki nikdar ne poznajo ...... _ počitka. Mi smo srečni, da ga in do milijonov. Ce silimo že £ke ^ete iniciativo, katere do- imamo v naših vrstah. Da, sre-zdaj pod krtino, bo i naša bo- kaz je da je v zadnjem letu tri- dočnost kmalu pod krtino. nov. Toda . . Nemara je bil res indevetdeset japonskih admiralov izgubilo življenje. Ali je k temu pomagal tradicionalni "harikiri", ali pa ameriški torpedi. nam ni znano. Celo na Kitajskem se razmere nekoliko Tako, vidite, ni grob ostal izboljšujejo, brez napisa Mladinski list in Bil naš je fant. slovenskega obraza pa naj mu je i manjkalo slovenskega izraza! verzi, to je namreč prepletalo skoro vsa moja leta. odkar me Beograd in London Peter se je razjezil. Seve, to , . . . . . ni bil Peter kot tak, ampak ti- e barka iztresla na newvorško i r. n.a j , t zadaj za tronom, katerim je obrežj^ Švico dobi od zaveznikov le malo potrebščin Zavezniške vlade so Švici ze- Jugoslaviji, katerro so aprila lo zamerile, ker smatrajo, da je meseca leta 1941 v taki naglici kraljiček čisto navadna "mari-joneta". Da so se fantje v resnici ustrašili vsega, kar se zadnje čase godi v njih stari dobri Uničeni bomo. Doslej smo lahko mi dajali zavetje socialistom i*!«'" - J' "P™^ * i »^d^kS 1 nJena nTra,?T T^^" i k*T ^ * 9 naših članov, ki so bili že "sta- J1 00 vellkansKo Koristi. ™ čna kajt^ Nemčiji je pošiljala , vrši v njih krogu v Londonu. ri", še preden je list ugledal luč mara j®.rrs v,d®1 v J.m®n.U . . vse, kar zmore, seveda v zame-! Subašič je dobil brco, katero je „„ ...i^u zastarel in zamasčen klobuk, ki_______. „„ Voirrž. ^ .^bi.n^ nQTni P^tr,, Avstrije. Češke in Italije. Sedaj smo ograjeni... Nikamor nam ne bo mogoče pobegniti. Poginili bomo v jetniških taborih .. In se je res dogodilo tako, kakor je prerokoval. Se celo tako zmerni socialisti, kakor je bil Cvetko Kristan, upravitelj zadruge na Jesenicah, so morali v nacijski jetniški tabor. V njih pa te prej ali slej zlomijo telesno in duševno. Tisti, katerim se je posrečilo v skrivališča, pa so sedaj med partizani. Kar je bilo v Jugoslaviji močnih uporniških osebnosti, so se polagoma osredotočili v osvobodilni fronti. Ni v nji vse zlato, kar se sveti. Niti ni vsakdo komunist, ki pravi, da je, ali pa je in taji, da ni. Niti ni vsakdo socialist zgolj radi tega. ker je član socialistične organizacije. Socialist si le. ako si organizator za socializem in bojevnik za socializem Toda v vsakem slučaju pa boš svoj socializem preiskusil le v prepričanju. Ali sik ali nisi? Veruješ, ali ne veruješ v to, kar propagiraš. Izmed slovenskih socialistov je posebno dobro zapopadel pomen sedanje svetovne socialne revolucije Etbin Kristan. On razume toke socialnih potresov in ob enem je zasnoval edino možno tvorbo jugoslovanske države že v prvi svetovni vojni. In dočim je Tomaž Masaryk zmagal, kar se Čehoslovaške tiče. j? pa nad jugoslovanske dežele padla post imperialistične politike in reakcije. 2ivko Topalovič, ki je potem veljal za nekakega predstavnika jugoslovanske socialne demokracije, se ni niti z daleč toliko sveta. Zategadelj se sploh niso, nikoli ogrevali zanj. niso imeli *a Jc 7amen'at'.^ no^!m- nikoli pravega smisla zanj. 7.a-1 na vsak nac,n z »mer.kansk.m, no za marke in za blago, kakršnega Švica nima. Največ potrebščin pa je Švica dobivala s poklonom Vrnil nazaj Petru. Tu pri nas je šla cela deputaei-ja srbskih starogardistov v ninuii |/i n»» ^o 0111 i.iid #.n i i j. f mi . . ,, , . viv k/ovtii r J ,vl" • ---• • ---- to se jim je bilo prav lahko kaJu nasa ,m'ad,na0Je v<,naar skozi Francijo. Ker pa so fran- Washington, med njimi škof spraviti nadenj. V znamenju »meriktnika. Ali ne. coske železnice sedaj pod zavez- Dionisije iz Libertyville, 111., napredka seveda. Za tozadevno razpravljanje določeni termin je potekel skoro brez vsakega vetra. Ni je bilo prave, izrazite sape. ki bi V New Yorku živi nekdo, ki I niško upravo, za Švico ni več Christopher iz Garyja, I,nd., mu je ime Fiorello in se piše toliko francoskih vlakov in še Dubočiča itd. Zvezni vladi v La Guardia Ne imena, ne pri-1 manj pa blaga. Washingtonu je izročila dolgo imka si ni sam izbral. Oboje bi Druga neprilika Švice je njen spomenico, v kateri rohne proti si^bil že davno lahko spremenil, j djplomatični spor s Sovjetsko Hrvatu-komunistu maršalu Ti--------- 11 n j j, i ki bi ga rada končala, a tu in proti Rusiji, katera baje boril za nroaram JR7 kakor se ie takrat (sedai tudi že osiveli) v Moskvi ne kažejo za to nič hoče požreti novo Jugoslavijo, za ProKram se Je taKraT ,sedaJ lUQ1 70 ™vtN vo,ie Vsled tega so se iz. ter kajpada so za generala Mi- Etbin Kristan. In v New Leadru z dne 7 oktobra lansko leto pa Hrflte ^^^ ® švicarski hajloviča. kateri čepi nekje v ni Topalovič drugega kot srbski nacionalist. In v svojih proglasih ^^ ^^ % ^ nje bosanskih hribih kot nekak "iz šum svobodne Jugoslavije", kjer je predsedoval demokrati- tisle kj so se Moskvi najbolj za- "kralj Matjaž", z 80.000 mo- i_i_____i J___„1.__i..t.:U __«1." .. ~ 1 -___1.1 i 1__1 Ila.ljn imliAnnef trti ' ____.... * i 1____1- _«--------___ čni zvezi demokratskih strank", pa je vzklikal živijo veličanstvu merijj 2a predsednika repub- žmi, ampak nima orožja Petru. . iike je bil v zadnjem decembru zabljen od zaveznikov... Socialisti vsepovsod so bili in bodo v osvobodilnih gibanjih jzvoijen konservativec Edward Da hočejo ti ljudje zanetiti boj v Jugoslaviji, je jasno. Ka dar se gre za oblast, za pri vila- V pokretih proti krivicam. Nikdar pa ne s toriji Socialisti smo za von Šteiger, ki deluje za spravo demokracijo, toda ne za tako, kakršna niti bivšega podpredsed- z Rusijo in za obnovitev diplo-nika Henryja VVallacea ne zmore prebaviti, čeprav prisega, da matičnih odnošajev. Lani J* so- gije — je stara čaršija priprav-je za nadaljevanje kapitalistične uredbe. Mi smo proti kapita- vjetska vlada ponudbo kratko- ljena "J>oj ™ ° llzmu. za odpravo kapitalizma in za socialistično uredbo družbe. I malo zavrnila čni smo, da imamo dolgo vrsto takih ljudi, katerih imena bi napolnila kolone. Delajo in agi-tirajo. Brez teh imen in brez njih dela bi bil naš obstoj nemogoč. Njim gre v tem jubilejnem letu našega lista čast in priznanje, da je ta jubilej — mogoč. Lc z delom naprej! Tole mi ne gre v glavo? Kako to. da so demokratski in republikanski senatorji toliko zoper Henr.vja A. Wallecea. ki je bil imenovan za trgovskega tajnika, dočim so se radova-li, ko so bili v državni department imenovani konservativni milijonarji? Njihova "demokra-pozno. Tista sila, katera se je clja ' mi nikakor ne gre v glavo. VLADIMIR RIJAVEC: 1» O L / X O S I (Nadaljevanje.) II boke oči. Se ko sem bil pri vratih, sem strmel vanj, hoteč si vtisniti njegove poteze čim globlje, da jih ne bi pozabil nikdar. Spominjam se: obšla me je slutnja, da se vidiva zadnjič. Motil sem se. — Sovražne in trdno pospali. Nikogar niso motile težke misli ali sanje. Dihali so mirno in spokojno, da *«te so imele spočetka mnogo sem jim zavidal. uipahov. Prodirale s« bolj tn bolj v osrčje mesta in jih nismo /avidal sem jim. Kolikokrat mogU zaustaviti. Bežali smo bi bil rad pozabil na vse in za- pred njimi vC.asih v Vrnjenih katero so se skrili nasprotniki" tlSml, lr"d"e1.1ocl' pa jih nisem vrstah, včasih v neredu,... se Polno opeke je ležalo na ulici [Tg . ! , S I w. 4 ■ a eksplozije iztrgal okno, vrata iz zida, ali vrgel iz sobe del po- ... hištva. Pločevinasti napisi nad očeta, pa vem, da je v kdar jih ni omenil, ki so mu Ni- hi;rn rnkft T.lkn L ilo iz' dneva J »"»viuraeijskem ««yoru saeuli tak ukas, s« w mnogi ustrašili in pustili prejšnje službe, nato pa s« prigla- Prišla tudi v Mladinskem listu nitro roko. laKOje Slo iz anevd | sU| vUdllim I4IM>sljevalniin uradom, da jih namestijo, kjer se jim zdi v prid naših vojnih naporov naj- angleščina bolj in bolj v upo- zapuščenimi trgovinami in go- njegovem spominu prav tako jasno živela slika nekega ne- v dan, noč za nočjo, in ni nobe- bolj pu(rrbno. Gornje Je slika iz enega takih saposlje valnih uradov v New Yorku den vedel, kdaj se bo nehalo, j _____________________ Neuspehi so me zmedli, mi stilnami so se nihali v vetru, . . . , , ®. , . vzeli vero v srečen konec. Zme- __ -i ti davnega jutra iz mladosti kot . . . . - _ vcasin žalostno zaškripali, m se . , M ... sni in prestrasen sem s težavo • • i i i • , \ je živela v mojem. Nemara ]ih , j., A _lx _ mi je zdelo, da je nekdo sprego- . -i--«« -------*— »------— mojem Nemara jih niti sovražil ni. — ali pa jih . . . . je in jih je sovražil po svoje: si mi je bilo tesno. Dlan sem i : ,. J " , . . . J „rl.ln«n Ir „„ K« ... bl™ P° ™doSCCnjU, pO voril, poprosil, zastokal. Pri du- prislonil k ustom, da ne bi veter raznesel glasu, in tiho poklical. maščevanju. "Zbogom." je šepnil z drhte- Nobeden se mi ni oglasil. Se čimi ustnicami, ko sem mu ob enkrat sem pazljivo premotril slovesu stisnil roko. — Ni se ulico pred sabo ter se oprezno hotel pridružiti našim četam, splazil izza prizidka. Sklonjen ! • • ■ se tudi ni mogel, saj ga ne in s puško v roki sem se opri- bi bili sprejeli, zaradi očeta ne. jemal vreč s peskom ter granit- Dostikrat mi j- omenil, da so- nih kock, da ne bi zdrknil pr?d vraii v°jno' — oba sva s°-barikade vraiila,. . . zato ne vem. če je Noč je bila jasna; zvezde so I razumel, da nisem mogel dru- mi kot drobcene krizanteme i Tako globoko me je pre- vzelo hrepenenje po svobodi, ia sem se moral pridružiti tistim, ki so njega izpljunili Včasih, kadar me je pogledal, mi je bilo kot da mi nekaj očita. — nemara to, da sem se mu izneveril, da sem ga izdal, ali žal beseda ni prišla iz njegovih ust. Zbogom, je šepnil in mu ni-;em mogel odgovoriti; rajši bi )il zajokal. Nekaj me je sililo, laj mu povem, da ga ne bom mežikale in se mi nasmihale. Videl in vedel sem točno, kam moram stopiti; mesečina mi je jasno kazala pot — in vendar sem podvomil, da mi je znana, tako čudne sence so ležale za vsako stvarjo. Temno modre in goste sence, da bi jih bil lahko otipal. Kdaj in kdaj se mi je zazdelo, da so se premaknile, sc zvečale, oživele — in je oživelo z njimi tudi mrtvo kamenje porušeni zidovi, razbita, polom ljena okna. ... da sem se zna- nikdar pozabil in bom težko ča šel v gradu iz tisoč- in ene noči: kal na čas, ko se bo polegel vi- sledil tovarišem. Iznenada me je obšla misel, da bi pustil vse ter se vrnil domov. Sredi brega sem zavrgel puško in se sesedel v kanal ob cesti, pa začel kriča-. pregledati ulico tja do nasprot-ti, da ne grem nikamor več ... nikove barikade. Le s te strani In me je objel blazen strah, ko, nam je namreč pretila nevar-sem zagledal cev molečo čez, nostf ker če bi nas hoteli napa- ko zahvaljuje za darilo in pa za dobrohotno spominjanje ter želi vsem članom Centra in klubu kati. Strel, udarec ... in železo | logo. A da bi oni, ki so mu to je svetlo zazvenelo. — Da, tako dopovedovali, šli tudi na delo je bilo par dni. Straži smo našli in prodajali delnice, tega mu pripravno in varno mesto za seveda niso povedali. Niti ne, veliko uspeha prizidkom hiše. prav za prav da je sedaj vojna, da so popra- ! njenega pročelja, ki je edino še vila silno draga in čestokrat za- V soboto 27. januarja bo ob-ostalo, odkoder je bilo mogoče nič. j čni zbor Slovenskega delavske- Ko mu je podpisani hotel po- ga centra. Vsi, ki so delničarji, zneje to osebno dopovedati, mu j in drugi, ki se zanimajo za to je odvrnil, da so v direktoriju ustanovo, so vabljeni, da se ga "sami mečkači". udeleže. — F. Z. rob in uperjeno vame. Poklek-; sti v boku, bi bili morali čez' Ampak to so bile postranske nil sem in prosil neznanca, ki svoje vreče in tega bi jim ne stvari. Drugi udeleženci so na MLADINSKI LIST SNPJ ga ni bilo videti, naj ne strelja,! bi pustili. Zaledje, to je Vseuči- soji le poslusali, potem pa se nriRII k! nv/n i ur štev. Z januarjem to leto pa je stari naslov kot že rečeno izginil in Mladinski list je nastopil svoje štiriindvajseto leto z novim imenom. Ta prva številka z novo glavo je vsa v angleščini, razen dveh strajii. Ako jo primerjate s prvo, je to, kajpada, zares velika sprememba. Znamenje, da bo ameriška Slovenija še živela, toda v angleščini, dokler sta-j ra generacija povsem ne izumre. In potem? — F. Z. naj me pusti živeti, . . . toda cev se ni premaknila. Zmanjkalo mi je zavesti; padel sem na obraz v blato in se zdramil šele, ko me je stresla ter me dvignila trda roka . . . Stanko se mi je smejal in me pred vsemi liško četrt, pa so že poprej zasedli naši. Čutili smo se varne in še na misel nam ni prišlo, da bi KMkS mogel kdo pregnati izza utrdbo. Ni nas več motilo ro-potanje strojnice; tudi odgovarjali mu nismo. Vedno red- ozmerjal s strahopetcem Sram kejše in redkejše so trgali streli me je bilo. . — Da, in nežna- mir ulice šestega oktobra . nec, ki me je hotel ustreliti0 j jn utihnili popolnoma. postal junak iz pravljic?, ki me med razvalinami čaka začarana kraljičina, da jo rešim. — Stopil sem nerodno; sklad pod mojo nogo se je podrl ter se z zamolklim truščem sesul na tlak. Pričakoval sem. da sc bo kdo obregnil, naj malo bolj pazim, pa se ni nič zganilo kot po- har. ko bodo utihnile strasti in >i bova spet gledala v oči, sme-oče se ob veselem snidenju;— >a kakor bi bil to rad storil, du- Se vedno se je oklepal puške, ki je s cevjo molela v kanal, in se ni ganil. Z desniio je krčevito stiskal obleko na trbuhu; med prsti mu je polzela kri. Hitro sem obrnil pogled drugam; spet se je Stanko zasmejal in drugi z njim: "S tabo si ne bomo dosti pomagali ... Bi bil rajši ostal doma pri mami ... in pri Sašku." Sreča se je zaobrnila, zaustavili smo prodiranje prav so ga zaustavili, dosti res zabavali m peli, vzlic temu. da NOVO IME Podcenjevonje sovrožnika imajo i oni vse sorto skrbi. SNPj" * "0jslobšo taktika Kar se tiče predelav, je bilo e šlo v z^! ^ 1-ndona jc bilo koncem seji pojasnjeno, da so načrt za- J Je sl° v za" , i , _ . nje bil i / de 1 a ni že ored to voi - torv P° novem Pa se imenuje! decembra poroča no, da produ- no da oamor a i o^>ch?ovor n i od- Voice Youth", in v <*« Nemčija bojevmh letal no. da pa morajo odgovorni od- naslovu ».a Monthlv 1 'fighter planesi po 1.500 na me- borniki upoštevati razmere kot u Pd ^ Monmijr & r r so. ne pa ^lavendanske nasvete. £ ^ j ^J^^p^^lT j da pustili v slučaju krize vse v ie bl1 slovenski. Celo najmlajši nemar in pa skrb onim ki so si dopisniki »člani mladinskega jo naložili že 1 1924. ko se je oddelka SNPJ» so se s pomočjo JSZ prvič odločila za to usta svojih mamic vežbali pisati slo- novo. vensko, urednik pa je vse to Vsi smo za boljše, lepše pro- urejeval in pilil, kolikor je bilo Chicago. III. — V tej koloni store. Ampak vsi ne vedo, da potrebno, da je bil Mladinski še ni bilo poročano. kako je us- , to stane. In ker so delnice šej1,st za one dni to. čemer so ga pela prireditev Družabnega ' naprodaj, morda se bodo potru- ustanovitelji (članstvo SNPJ i kluba S. C. na lanski Silvestrov j dili, da jih še saj za par tiaoč namenili. večer. Vsi prostori so bili polni t prodamo, recimo za štiri tisoč.! Prvi urednik mu je bil Jacob ! ofenzivi napravila velike uspe- in zabava prijetna do konca, ki P* **>™> potem že lahko kaj I Zupan, drugi Andrew Kobal. j he< nam Pa prizadela težke iz-Prav za je trajala do jutra. bolj definitivnega govorili o potem pa je prešel direktno j 8ube» s° se kar naenkrat P°ja- (Dalje prihodnjič.) Slovenski delavski center ter drugih zavezniških letal, ki spremljajo bombnike v protek-cijo pred nemškimi letali. Do sedaj smo dobili iz Wash-ingtona in Londona navadno poročila, da je oprema naše armade na zapadni fronti v vsakem oziru boljša od nemške, a ko pa se je v decembru dogodilo. da je nemška armada v svoji , , , , Stanko izkazal junaka! Posta- gom mu nisem rekel morda vUi SQ za poveljnika naše je govorila desnica; in je razu-dvajselorice< Zavidal sem mu. V soboto 13 ianuaria s* ie predelavah. A morda ne prei pod uredništvo jednotinih pU., vila poročila, da so nemški tan- seja Družabnega kot ko 60 konec voinc Kdor to je. pod odgovorno ' ^ na^ih kluba S C Udeležba je bila PriPOve^uie da se sedaj lahko glavnega urednika Prosvete. ;ilo meje in nisem mogel iztis- j "zb\o se" je! vršila"" letna ^seir^ Družabnega kot ko 60 konec v°jne Kdor blikacij to je. pod odgovornost; ki veliko boljši qd naših liti besedice iz sebe Niti z bo- <3ian]tn ilmuu. u,.u„ c ^ tri. * 1 —J'-----J J-----1 " --------------— — ^ mel, kako mi je bilo in koliko prej ne, ko sem tiho zaklical. j sem trpel,^ko sem ga božal s SCtisnili so se drug k drugemu ] pogledom ter iskal njegove glo- Edisonova domača posluga vam s ponosom predstavlja novo ravnateljico hišne ekonomije Z veseljem vam predstavljamo Made-line Mehlig, Edinonovo novo ravnateljico hiine ekonomije, ki bo poznana kot Jane Foster. Kot ravnateljica hiftne ekonomije na Northvvejtern univerzi—kot pisateljica in predavateljica domačega gospodar-stva ter kuhe )e Jane Foster postala priznana avtoriteta hišne ekonomije. Jane Fosterjevl so znani vaSi domači problemi in v bodočih mesecih vam bo dala svoje lastne recepte in priporočila kako opremiti vašo kuhinjo, da ne boste tratili časa od enega predmeta na drugega Vabljeni ste. da pridete in se posvetujete z Jane Foster—naj vam ona pomaga rešiti razne probleme. . ki so pred vami v vojnem času. Priprava jedil Hišna razsvetljava COMMON WEA L T H EDISON COM PA NT Ne na odlikovanju, na hrabrosti sem mu zavidal! Po tistem dnevu, ko me je nezavestnega potegnil iz kanala, sem sc ga izogibal in sem povešal pogled, kadar sem stabpred njim. In me ni bolelo toliko, da me je imenoval strahopetca, . kolikor ono drugo; naj bi bil rajše ostal doma pri mami in pri Sašku. Se bolj nego kdaj poprej sem čutil visoko in ogromno, nepremostljivo pregrado med nama. Nemirnega jutra so nas poslali s Severne postaje, ki smo jo do tedaj branili, v Ulico šestega oktobra. "Lahko ostaneš," mi je svetoval Stanko. ' Bo vroče!" Nisem mu odgovoril, pa tudi ostal nisem. V zadnjih dneh sem se umiril in hotel popraviti slab vtis, ki sem ga bil napravil na tovariše. Saj se koncem koncev nisem pridružil upornikom, ker bi se bil moral, marveč iz svobodne volje in z nado, da bo boljše, lepše, ko bpmo zmagali!! — Z nekim veseljem v sebi sem se poslovil od Severne postaje, tudi z upanjem. da mi bo prinesla Ulica šestega oktobra več src^e, Pozdravila nas je toča s*in-čeiik iz pušk in strojnice, ki jo je izdajalo osorno-rezko Topotanje. Sem menil, da se bo treba umakniti, pa nas Stanko ni pustil. Kot sem pozneje izvedel, je dobil povelje, da. mora braniti prehod k Vseučiliški četrti, ... da ne sme popustiti nasprotniku, pa tudi ne tvegati moštva za odkrit napad, ker je sleherni dragocen. Do sončnega vzhoda smo si napravili majhne zaklone, jih počasi večali z granitnimi kockami, s katerimi je bila tlakovana ulica. Zrastla je barikada, ki smo jo kasneje izpopolnili, pojačali z vrečami peska. precejšnja, a vreme pa takšno, Prav tako vse Predela- nlč ne ! Od takrat je Mladinski list. da ljudem skoro nisi mogel za- ve 0 V!sokih cenah in vojnih re- kar se tiče dela. v področju meriti, če so rajše ostali doma. gu^ijah. Louisa Benigerja. ki je gojil Zapadel je sneg in padal še ves ■ Delničarji, ki so dali goto- j med mladino zanimanje za slo- večer; za vožnjo z avti je bilo vino: da smo I110*1' kuPili to P°~ venščino, jo seznanjal s sloven- ________r____________r_______^ slabo, marsikdo mora \ takem !*5oPie 80 bi,i na teJ Dnj- sko kulturo in zgodovino, a se; Petainove vlade Hitlerju znaša-vremenu obstati z njim v za- z«bnega kluba zelo slabo zasto- polagoma tudi on pod priti- le dve milijardi dolarjev (po metih kje ob cesti. A tudi pouli- Pani To ni (k,bro' kaJtl P°tre-' skom časa umikal bolj in bolj čna železnica je bila iz reda Pa bno da bl tl dve skupini de- jz slovensščine v angleški del. je vseeno prišlo na sejo precej lovali v*«jemno. »e pa da bi U j Včasi je bil "Mladinski list" članov in članic, potem pa so se ali oni kdo ve 12 kakšncg» raz' razdeljen. Prvi del je bil slo-zabavali pozno v večer, kot jim lo«a dre*al Proti onim' kl so za"! venski, drugi angleški, je bilo obljubljeno. Plesalcem Io7,h denar ne da bl ga kdaj 1 Potem so začeli gradivo meje igral John Steblav iz VVaukc- Pricakova,i nazaj. sati in od tedaj dalje se je slogana. venščina umikala iz kota v kot. Lt. Michael Kumer. ki je tu-1 Razcn spodnjih prostorov ni-1 -------.... ---= di bil na tej seji «on je član ! so bile osta,c sobe v Conlril ,n Družabnega kluba, kakor pre- dv°rana cx>iščene že tri eta. cej drugih rojakov iz vnanjih Vz,rok je b}1 sko.7' krajev 1, je odšel v pondeljek P°letJe tezko dob,tl dela^ce' in Francija ima v Zed. državah precej investiranega Francoske vloge v Zed. državah so ob pričetku kapitulacije ameriško dva bilijona^ ki jih je Roosevelt ukazal takoj "zamrzniti", sedaj pa. ko je na čelu Francije de Gaulleova vlada, pa so spet "odtajani". Ta imovina je Franciji vsled njenega obu-božanja in pomanjkanja |>otreb-ščin zelo prav prišla. 15. jan. nazaj na vzhod in se pa če je že kdo bil pri volji pre- vrne v Chicago na sejo gl. od- vzetl to del°' Je P^soko ra- bora SNPJ, v kateri je on gl. |čunal Vsled te*a se direkto" i podpredsednik riJ odločil izvršiti čiščenje po- V odbor družabnega kluba so sloPja znotraj to zimo> ko se bili za to leto izvoljeni: Frank delavce la8Uc dobl 111 za pri" S. Tauchar. predsednik; Frank merno ceno' dasi ^ vedno ! Lotrich. podpredsednik; John vi*ic» kot jim J,h un,Ja do" Rak, tajnik; Edward Hudale. , zapisnikar. Nadzorniki: John Kar se tice Prpdelav v splo-Herbeck, John Martinjak, An- *nem' Pa ^ tudl na omcnJenl ton Trojar, Frank Zaitz in Loj- M1 prevladovalo mnenje (izraze Zorko E. Hudalcta ni biio zil *a ic predsednik Druzabne- na seji, a predlagatelj Frank *a kluba F' S Tauchar>' »aJ s? Lotrich je jamčil, da bo mandat! P°čaka ugodnejših dni Nihče sprejel. Vsi drugi predlagane! i ? taj^da so P^elave^po- za zapisnikarja so nominacijo potem odklonili. Prejšnji zapisnikar je bil Joseph Turpin Malo je članov v družabnem klubu, ki bi za klu-bove dohodke—posebno še predno smo imeli to poslopje, storil toliko kakor on. In potem, ko smo poslopje kupili, ste ga videli delati v kuhinji in kjerkoli je mogel pomagati, kadar smo imeli priredbe Tisti, ki je predlagal novega kandidata, bi bil to o Turpinu lahko omenil. Turpin nominacije ni več sprejel. Za zapisnikarja, ako bi Turpin ne hotel sprejeti, bi bil naj- 2e kakih deset dni- smo poči-1 bolj na mestu Anton Trojar vali za njo. Spočetka ni bilo Prvič, ker on veliko pomaga! varno pogledati preko; budno in drugič, ker je zelo prilago* trebne, bodisi v klubovih pro štorih, ali pa zunaj poslopja. Obiski. — Tu se je oglasil John Jereb iz Columbusa, O., ko je bil na konvenciji stavbenikov, na kateri so razpravljali o gradnji stanovanjskih hiš in odpravljanju slumsov* po vojni. Prisostvovalo ji je okrog pet tisoč ljudi. Nedavno nas je obiskal mladi Wm. Pipan iz Daytona. O. • V prejšnji številki so bili Omenjeni naši člani vojaki, ki so poslali članom Centra k minulim praznikom razna voščila. Od tedaj sta prišla še dva pozdrava Eden od Oskarja B Go- dine iz Francije, v katerem se so pazili na vsak naš gib in ga ' den obema generacijama zahvaljuje za klubovo darilo in pozdravljali z ognjem, ki ni ne-; Zelo je na tej seji kritiziral ob enem dodaja precej šaljivih hal zlepa. Kdaj pa kdaj sem jih ! Louis Mohar, ki je trdil, da bi vrstic v zabavo prijateljem, kl hotel preizkusiti, dvignil sem bilo treba Center predelati, a je so še tukaj lopato malo iznad zaklona. — direktorij povsem nesposoben Nekje s Pacifika pa se je pa ni bilo treba nikoli dolgo čt* 1 in neodgovoren za to veliko na-1 oglasil Luka Groser, ki se ena- AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR 1945 jc v tem letu tu in starem kraju edina slovenska knjiga, nfcmrcč KNJIGA, ki je posvečena borbi osvobodilne fronte za novo. demokratično, federativno Jugoslavijo in združeno Slovenijo. Tam izhaja iz osvobodilne fronte veliko gradiva dan /a dnem. teden za tednom, toda le v časopisih, ki se tiskajo v skrivališčih, da jih naciji in pa kvizlingi ne ugonobe. A knjig, kot jc ta koledar, pa jim v takih okolščinab ni mogoče tiskati. Kaj pomeni borba v našem starem kraju? Odgovor dobite v raznih spisih v Am. druž. koledarju, letnik l!M.">. ki stane $1.25, s poštnino vred. Poleg spisov iz starega kraja, kjer se ljudstvo bori, trpi in umira z vero "v boljši, lepši svet", so v fem koledarju povesti, zgodovinski spisi in članki naših tukajšnjih delavcev. Ameriški družinski koledar jc pohvalno omenila večina slovenskih listov v Ameriki in nedvomno ho vzradostil tudi naše ljudi preko morja, čim ga jim bo mogoče poslati. Nekaj izvodov ga morda sedaj že imajo. Naročite si ga, da ga pošljete svojcem, kadar ho do tja pošta spet odprta. Priporočite ga znancem in prijateljem, ako ga še nimajo. Koledar je vezan v platno. . Cena $1.25. Naročila sprejema PROLETAREC 2301 S. Lowndale Ave. CHICAGO, ILL. . • • » l ym , • , ' f _ fiuiciuivt, JauuMr) al, iNa, KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE * Kralj Peter je pod pritiskom starih glavarjev velesrbstva storil nekaj potez ki so mu zelo škodile na ugledu. Prvič, odsloviti prcmierja kar.tebi nič meni nič ni demokratično, in drugič, Peter je kralj Jugoslavije edino ker ga za takega priznavata Churchill ln Roosevelt. A v Jugoslaviji pa je Peter brez pomena. Cj bi bil šel kdaj tja in ,so pridružil borbenim vrstam. bi ime Karadžoržev še kaj veljalo. Tako pa se mora zanašati samo še na milijone, ki mu jih je V svoji skrbnosti za njegovo bodočnost preskrbel njegov oče. s?veda ne iz svojega zaslužka. Konstantin Oumanski je bil eden najsposobnejših/ najbolj zvitih sovjetskih diplomatom. V Washingtonu je bil poslanik v dneh "dvajsetletnega prijateljstva" med Nemčijo in U. S. S. R., katerega je Roosevelt Stalinu silno zameril. Ouman-ski je bil od zveznega uradni-štva in od zavezniške diplomacije kar naravnost preziran. Tudi zaradi ruskega napada na Finsko so ga gledali neprijazno. Stalin je potem imenoval za poslanika pri ameriški vladi zelo nevažno, neznano osebo, potisnil je Maksima Litvinova v diplomatično ozadje, a Ou-manski pa je postal sovjetski veleposlanik v mehiškem glavnem mestu. Vsem vladam po svetu je bilo znano, da je on v resnici veleposlanik Sovjetske unije ne samo za Mehiko, ampak za ves ameriški kontinent. Dne 26. januarja se je podal iz mehiškega glavnega mesta na važno diplomatično pot v Costo Rica. Toda v par minutah po dvigu je latalo treščilo na tla in zgorelo. Z Oumanskijem je bila njegova žena in pa vsi glavni uradniki sovjetskega poslaništva. Vsi so bili ob življenje. Mehiška oblast sedaj preiskuje. Namigujejo na sabotažo, kar je verjetno. V naši armadi na Francoskem se dogajajo nerednosti. ki bodo nekega dne morda povzročile vik in krik v javnosti, ali po domače, velik škandal. 18 tisoč vojakov se je "izgubilo", izmed teh 12,000 v Parizu, in ameriška vojaška oblast pravi, da so se podali v verižništvo na "črnem trgu". Trgujejo z blagom, ki so ga pokradli iz ameriških vojaških zalog, Mnogo je bilo vsled teh prestopkov že kaznovanih, ampak je vendarle čudno, kako je mogoče, da postopa tik za fronto kar 18,000 ameriških vojakov brez da bi S3 vrnili v svoje tabore. Nekateri časnikarji menijo, da je vzrok temu to, ker fantje ne vedo, čemu so tam. Ameriška vojaška vzgoja ne porajta na »deologijo, govorov o zastavi pa so se vojaki tudi že naveličali poslušati. Čjprav je na evropskih bojiščih kakih dva milijona naših vojakov, so raketir-stva, ki jih uganjajo ljudje v ameriških uniformah v Franciji, v Italiji, pa tudi v Angliji, nekaj nezaslišanega Ameriški general Ben Lear na Francoskem se je oglasil za več discipline, ne samo med našim vojaštvom, ampak tudi mod onimi, ki ga oskrbujejo. Prišlo je na dan, da jih je na fronti veliko ozeblo, posebno v noge. In vzrok je, ker niso imeli vrhnjih obuvat, ali pa se jih ni primoralo, da si jih obujejo. (Poročajo, da je med ozoblimi am?riškimi vojaki tudi bivši pomožni urednik in upravnik Proletarca Joseph Drasler. V božičnih dneh je bil v bitki v Beligiji ranjen m ozebel. Sedaj je v bolnišnici.) Sir VValter Citrine je bil v imenu angleških delavskih unij v Grčiji, da preiskuje "levičarsko gibanje" in je storil, kar je Churchill od njega pričakoval. Odobril je njegovo politiko, obsodil "levičarje" in izrazil nado v demokracijo na Grškem. Ampak dokler bodo tam v zavetju anglsških tankov manifestirali grški rojalisti, na Grškem ne bo demokracije. Ameriški Židje so zadnjo soboto v svojih sinagogah molili, da bi Jehova razsvetlil Stalina, Churchilla in Roosevelta na njihnem prihodnjem sestanku i morda ga že imajo) toliko, da bi bili pravični tudi rodu, ki je v* tej vojni največ prestal. A kar se Churchilla tiče, njemu so se zamerili vsled političnega atentata na njegovega poslani-1 ka lorda Moyneja v Kairu in I zato ni verjetno, da bo molitev, v ameriških sinagogah kaj pomagala bodisi židovskemu problemu v Palestini, ali pa dru-, gje v Evropi. Najboljše ga bo rešiti tako, kot so ga v Rusiji. V Italiji stradajo. V Zed. državah se nji V pomoč snuje kampanja za zbiranje stare obleke. ki se bo vršila v področju vladnih uradov. Churchill, ki ima v okupacijski oblasti v Italiji glavno besedo, odgovarja na graje in na apel3, da naj se Italijani nikar ne zgražajo nad zavezniki, pač pa zvrnejo krivdo za svoje gorje tja, kamor spada — na Mussolinija. Ampak isti Churchill je pred leti poveličeval Mussolinija v javnem govoru za odrešenika Italije, češ, da jo j 2 otel iz klešč krvavega, barbarskega "komu-i nizma" in jo ohranil civilizaciji i in krščanstvu. V Rimu se je razpasla prosti- j tucija toliko, da postaja tragi- SOVRA2NIK V "OVČJEM OBLAČILU.'* Na zapadni fronti se do taja, da naše čete tu pa tam zaslede nemškega vojaka, ki se je vsled znanja angleščine prištulil v zmedi temu ali onemu ameriškemu ali angleškemu vojnemu oddelku in se predstavljal za izgubljenega is kake druge ameriške posadke. Poleg znanja jezika mu v ta trik pomaga ameriška uniforma, ki jo je vzel bodisi kakemu ubitemu ali pa ujetemu ameriškemu vojaku. Obraz takega nacija na levi je zavezniški eenzor zapacal, da bl ga nemška tajna sluiba ne sposnala. čna za narod. Italijanska oblast je nedavno ukazala, da ne sme biti v Rimu po 8. uri zvečer na ulici nobeno dekle pod 15 l£t starosti. Največji odstotsk deklet, ki se ponujajo moškim (v glavnem zavezniškim vojakom, ki lahko plačajo), je starih 12 let, kot pravi statistika županstva večnega mesta. Italija za Mussolinijeve imperialistične sanje zares drago plačuje Ampak ni pošteno zvračati vso krivdo na dučeja. Veliko se jo lahko odvrže na Vatikan. Roosevelt bo baje obiskal papeža. Tako je bilo poroča no minulo nedeljo "iz dobro poučenih virov" po radiu iz Evrope. Ako bo Roosevelt to res storil, bo dvignil papežu prestidž, ne pa svojega. ško stvar. Toda v Angliji se to šteje rajše proti Jugoslovanom, angleške simpatije — vedno pro-italijanske — bodo zago-govarjale stališče, da mora Italija nekaj več pridobiti, kajti Italija je navadno v vojski vedno premagana in se vedno o-pomore lc v času miru. Odločilni faktor pri tržaškem vprašanju je — da govorimo resno — značaj anglo-sovjetsk > zveze. Če se dozdeva, da Anglija in Rusija ostaneta zaveznici le, če sta strogo ločeni ena od druge. t?daj se mora Evropa porazdeliti; centralna in vzhodna Evropa Rusiji. Sredozemlje Angliji. Ruski vpliv bi tedaj moral biti izključen s Sredozemlja in Italija se mora povezati na angleško stran s tem da obdrži Trst. Toda tudi to ni ne doseglo objektivnega name na, kajti Anglija bi se s tem izrekla, da podpira — v konfliktu z Rusijo — obnovitev italijanskega imperializma v centralni Evropi. Toda če se oriznava, da se Anglija in Rusija lahko zbližati na način, da skušate prakticirati kooperacijo od dne do dne, tedaj zamore Trst postati osredočena točka njunega tovarištva. Tu se za-moreta srečati slovanski svet in svet zapadnih demokracij ter se spojiti. Ob kratkem povedano, več zaupanja lahko imamo v bodočnost anglo-sovjetske zaveze, ko se navadimo misliti o Trstu kot TRST in ne kot TRIESTE. SANS. Nemci ubili v Angliji nad 8,000 ljudi V prvih 11. mesecih minulega leta so nemški roboti in letalci ubili v Angliji 8,098 civilistov. 21,137 pa je bilo težko poškodovanih. med katerih je bilo 47,000 ubitih ali pogrešanih, 13,000 je bilo ranjenih in 5,500 ujetih. Izgube angleške mornarice Dne 2. januarja je bilo poro- čano, da znašajo izgube angleške mornarice 65.500 mož. iz- Ameriske izgube lani znašale 495,052 mož V minulem letu do 14. dec. so znašale ameriške izgube 495,-052 mož. Izmed njih je bilo 82,-1 634 ubitih (vojakov in mornarjev). Poročilo SANSa o dohodkih in izdatkih v letu 1944 Banana bilanca 31. decembra 1943 Ročna blagajna $18,055.31 47 86 S18.103.17 DOHODKI: Članarina, darovi in drugi prispevki za SANS 20 990.66 20,990.66 Prejeto /a pomožno akcijo JPO-SS 21 0o Prejeto od podružnic, posameznikov in organizacij zy VVur Relief Fund Americans S S D 35.134.12 Prejeto od JPO-SS za pomožno akcijo VVRFASSD 25,000.00 60,163.12 $99,256 95 $99.256.95 TISKOVNI SKLAD PROLETARCA I. IVKA/ Trieste ali Trst? PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA DESET ČLANOV(IO JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO j NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Naročnina m Zdrnien« irimrm (i«*«n Ckicaf«) in Kanado $«.00 na loto; $3 00 sa pol lotaf $1.50 sa iotrt lota; sa Chicago in Cicaro $7.50 sa calo lato; $3.75 sa pol lota; sa inosomttvo $».00 Naslov za list in tajništvo je: & 20.17 So. Lawndale Atenue Chirago 23, Illinois £ S Konec.) Ta izravnava je bila velika narodna krivica — še večja krivica, ko so spuhtele v zrak lepe italijanske obljube o pravičnem postopanju z narodom, katere so napravili leta 1919; Jugoslovani so bili podvrženi vladanju narodnega zatiranja, ki mu ga ni bilo para do črnih dni hitlerjanstva. Slovenske šole, slovenski časopisi: vse je zginilo; celo duhovnikom je bilo prepovedano rabiti slovenščino. Nemški kmetje v južnih Ti-rolah, katerih trpljenje je za-skelelo dušo angleških turistov, so se tolažili v zavesti, da še ve-veliko slabše prede ubogim Slovencem v Primorju in Trstu. Italijanska oblast vzlic temu v dvajsetih letih ni mogla ustvariti naravnega poviška italijanske proporcionalnosti v Trstu; in danes posekajo primorski Slovenci v svojem junaštvu in udanosti vse druge jugoslovanska partizane. Italijanska aneksija Trsta ni bila samo velika narodna krivica; prinesla je Trstu tudi gospodarski razpad. Pravzaprav najbolj navdušeni zagovorniki te priklopitve so bili trgovci iz Genove in Benetk, ki so na račun uničenja Trsta upali prilastiti se nemške in srednjeevropske trgovine. (Na isti način so po priklopitvi tržaški trgovci financirali kampanjo za osvojitev Reke, da bi jo v korist svoje trgovine gospodarsko upro-pastili.) Trst nima za Italijo ni-kakega ekonomskega pomena; ne glede na njegov narodnostni sestav, spada jx> zemljepisu centralni Evropi; Posest Trsta je torej podelila Italiji imperialistične smernice napram centralni Evropi. Italijanske smernice so bile že spočetka Jugoslaviji sovražne in tako bodo ostale, dokler ostane Trst v laških rokah: kajti kdor ima oblast nad Trstom, mora iskati oblasti tudi nad njegovim zaledjem. Ogrska in Avstrija sta obe iskali izhod skozi Trst in ta izhod je bil odvisen od italijanske naklonjenosti. Da sta jo uživali, sta obe morali -deliti si italijansko sovraštvo napram Jugoslaviji in tako nasprotovati vsakemu načrtu za kooperacijo v centralni Evropi. Trst je bil pravzaprav glavni steber "rimskih protokolov"— revizijskega fašističnega bloka Avstrije, Ogrske in Italije; in ta blok se bo moral oživeti, če ostane Trst pod Italijo. Ce bi Trst in Primorje bila vrnjena v jugoslovanske roke, bi to pomenilo popravek najhujše narodne krivice, ki jo je zakrivila mirovna izravnava 1. način bil odvzet njegov imperialistični značaj. Jugoslaviji 1919 In še več. Trstu bi na ta pa bi ne dajal nekega umetnega srednjeevropskega karakterja, kajti Jugoslavija že pripada v centralno Evropo. To bi dalo Jugoslaviji njen naraven izhod in ji nudilo nekaj obstoječe kapitalne opreme, glede katere se vsi strinjajo, da jo Jugoslavija potrebuje, (kar se tiče pristanišč), Italija pa ne. Tako bi tudi č. jslovaški izhod na Jadran bil v prijateljskih slovanskih rokah in s tem bi prešel čehoslovaški trgovski promet iz Hamburga, kar bi bi- j lo v dobrobit vseh. Predvsem pa bi Avstrija in Ogrska bili primorani, radi njune zavisno-1 sti od Trsta, kooperirati z nju-: nimi slovanskimi sosedi, mesto | da jim nasprotujeta. Z drugimi besedami povedano, Trst bi po- ( stal temeljni kamen srednjeev- j ropske gospodarske enotnosti, j ki bi več ne slonela na nemški nadvladi, temveč na skupni enakopravnosti in demokraciji. Trst bo postal prosta luka, toda nesmiselno bi bilo ponoviti poizkus Gdanskega in ga napraviti za 'prosto mesto"; to bi samo privabilo priliko za vzbruh nove italijanske agresije. Trst mora biti ali italijanski ali jugoslovanski; tretje izbere ni. | V gotovih krogih se je razpravljalo o predlogu, ki pred vi- i deva zopetno avstrijsko oblast nad Trstom. To popolnoma prezira vso stvarnost, kajti pod nemško (avstrijsko) oblast bi bil izpostavljen fantastičen koridor, v katerem bi bili naseljeni izključno Slovenci, naši udani zavezniki. V vsaki drugi deželi i razen na Angleškem) bi se sblačalo omeniti, da je bila Itali)a naša sovražnica malone do trenutka njenega popolnega poraza ter da nobena druga država ni prekosila Jugoslavije V njenem doprinosu za zavezni- Kinnev, Minn. A. E Gnezda 25c Washington, D. C. Annie Bcster 75c. Helper, ftah. Frank Kosmatin 75c. Avella, Pa. Frank Bregar $1. Diamondvllle, Wyo Po $1. Joe Bastel in Joe Kropushck; Frank Barlič 75c; po 50c: Frank Molič-nik. John Starvasnik in John Kr-žišnik; po 25c: Rose Peternel. An-dro Klun in John Komparc, skupaj $5. (Poslal Anton Tratnik.) Livingston. III. Frank Novak $1. Star City, W. Va. Lawrence Selak $2.25; John Prelc (Fairmont) 75c, skupaj $3. (Poslal Lawrence Selak.) VVaukegan. III Mary Keržič $2; Anton Gosar $1; Martin Judnich 25c, skupaj $3.25. (Poslal Martin Judnich.) Johnstown. Pa. Joseph Culkar $1; Anton Stražišar 75c. skupaj $1.75. (Poslal Frank Cvetan.) Enon Valley, Pa. Anton Cvetan 75c. A cost a. Pa. Frank Kovač* 75c. Chicago, lil. Filip Godina $5; po $1: Joseph Mavrich in Joseph OUak. skupaj $7. St. Louis, Mo John Spiller $2. Girard. O. John Rovan $3. (Poslal John Kosin.) North Chieago. III. Jack in Jennie Mesec $5; John Butcher $2. skupaj $7. (Poslal Jack Mesec.) Fairport Harbor. O. Lovrenc Baje $i: Voungstou n, O. Mildred VVarga 75c. Conemaugh. Pa John Vicic $1. (Poslal Frank Podboy.) Detroit, Mich. Anton Potokar $1.75; Ignac Travnik $1, skupaj $2 75. Čleveland. O. Joseph F Durn, $3.75. Traunik, Mich. . Max Knaus $2 22 Woodmen, Colo. Frank Flor 75c San Jos*. Calif. Mary Fermer at 75 Ročk Springs, Wyo. Frank Re- I mitz $4.75; Frank Grum $1, skupaj $5.75. (Poslal Frank Remitz.) West. Mineral, Kans John Marolt 75c, Frank Lesjak 25c, skupaj $1. (Poslal John Marolt.) Sheboygan, Wli. Jack Mernhard 75c. (Poslal Frank Stih.) Adah. Pa. Charles Kerin 75c. La Salle. III. Anton Udovich $2 50. Bellaire, O Louis Pavlinich $1. Gowanda. N. Y. James Dekleva $1.00, Hudson, Wyo. John Pintar $1. Farm ing ton. III. Ignac Hreščič $1 00. Viekshurg. Miss. Valentin Savec 75c Čleveland. O. Rose Jurman $10 (Poslal John Krebel.) Chicago. III. Jacob Putz $2 (Izročil Frank Udovich.) Detroit, Mich. Kathy Junko 75c Rridgrport, O. Jos. Snoy $1.25; Joseph Skoff $!, skupaj $2 25 (Poslal Joseph Snoy.) Dearborn, Mich. Herman Grebene $1. (Poslala Marv Knez.) Skupaj $82 72 IZDATKI: Najemnina urada ..... Vzdrževanje urada ......... ........ Razsvetljava .. ................... ... ........ bradna oprema . ................ Uradne potrebščine .................. Plača tajnika ........................................... Plača uslužbenca . ................ ..... I/redna pomoč ........ ........ ............ Davek za socialno zaščito ............ 1 dohodninski davek od plač... Telefon in brzojavi Tiskovine Poštnina Znaki in rezali je ......................... ...... Potni stroški in dnevnice izvršnega odbora Stroški soje širšega odbora Vozni na in stroški govornikov Stroški sej ................. Stroški nadzornega odbora ...................... časopisi, revije, poročila itd. hazni drugi stroški .......... .. ... Stroški konvencije ...... .......... Kunvenčne nagrade ............ Subvencija Vseslovanskemu kongresu ....... Sofrmetfa Združenemu odboru Izročeno JPO-SS ...... izročeno VVRFASSD Bilanca na banki 31. decembra 1944 ...... liočna blagajna .................................... i 600 24 15 154 123 837 1.420 17 30 118 152 499 510 245 1,880 1,313 1,587 18 20 172 1 3,285 1,150 100 7,500 23 60,134 17,290 24 00 50 69 37 78 00 65 00 68 23 15 80 73 00 15 63 79 00 10 94 69 .30 00 00 00 .00 .12 56 09 9,743.88 3.285 30 8,750 00 60,163.12 17,314 65 $99,256.95 $99,256.95 JtEKAPITULACIJA Gotovina 31 decembra 1943..... Knjffni dohodki; za SANS $20.990 66 za J PO- SS ............29.00 za VVRFASSD ................... 26.634.12 $47,633.78 •Nieknjižni dohodki: za VVRFASSD ....................$33,500.00 Skupni dohodki ................... ................................ $18,103 17 ............................ ............................$81,153.78 $99,256.95 Stroški uprave, propagande itd. .......... $ 9.743.88 Konvenčni stroški 3,285.30 Razne subvencije neupravnega značaja .............. 8,750.00 Izročeno za relifne namene ... ..................... 60,163.12 Skupna izplačila ................ .................$81.942.30 Gotovina 31 decembra 1944 17.314.65 $99,256.95 IZJAVA NADZORNEGA ODBORA SANSA Zgorajšnje finančno poročilo SANSa izkazuje dohodke in izdatke od 1. januarja 1944 do 31. decembra 1944. Finančni promet, ki ga izkazuje poročilo, nam je jasen dokaz, da ima SANSovo delo mnogo somišljenikov in narod z zaupanjem prispeva v plemenite namene, ki so. — pomagati našemu ljudstvu v stari domovini! Revizija SANSovega poslovanja se je vršila 6. januarja t. 1. v uradu SANSa. K pregledovanju je bil pozvan bivši in sedanji nadzorni odbor. Rev. Vital Vodušek in sestra Josie Zakrajšek sta bila iz tehtnih vzrokov zadržana in se revizije nista mogla udeležiti. Do 30. junija 1944 je blagajniške posle vršil brat Joseph Zalar, m od 1. julija dalje jih pa vrši brat Vincent Cainkar. Računi obeh so v popolnem redu. Podpisani nadzorni odbor ugotavlja, da je knjigovodstvo SANSa v lepom in natančnem redu in poslovanje v vseh pogledih Je vzorno izvršeno, kar je dokaz, da ima SANS v osebi brata Mirkota G. Kuhla, /možnega izvršnega tajnika, ki zasluži narodnega priznanja in zaupanja. » Za nadzorni odbor: I.ouis ZHcinikar. Josephine Erjavec, Joseph Zavertnik, Joseph Zore. DRŽITE CENE 2IVILOM NIZKO Grocerije in odjemalci morajo sodelovati v boju proti višanju cen. Oboji so skupno odgovorni za uveljavi jen je določenih (ceiling) cen. Poučite se o njih iz uradnega seznama odobrenih cen, predno kaj kupite. OFFICE OF VVAR INFORMATION ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO 1 ADRIA PRINTING CO. 1 T«|. MOHAVVK 4707 1838 N HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL. j PROLETAREC SE TISKA PRI NAS Iz SANSovega urada 3935 W. 26th St., Chicago 23, ILL. John Laurich, Goodman ne Od podružnice 25. Chica-1 na. Je najvažnejše mesto Sfax. ijenje. da smejo obdržali to no-1 ne vet* ni, in da se ne bo ume-I skoro že toliko kot de! Sovjet III it' poslal tajnik Frank Pred 2000 leti je bila dežela Tu- vo kolonijo. šavala v notranje probleme ske unije Ne Churchill, r Alesh $29 4 o Joško Oven pa J nis še mnogo pomembnejša, ka- Potem so zgradili ceste po 14- drugih dežel, je zaskrbelo | $5 00 j kor je danes; tedaj je tvorila biji, du pridelajo nekoliko bom- Churchilla, Roosevelta in dru- del ozemlja, ki so ga stari Him- baza za tekstilne tovarne v državnike kapitalističnih Pri- Lombardiji.' V tej vojni je Ita- vlad, ker iz izkušenj vedo, da Roosevelt, ne bosta mogla v pogledu Poljske ničesar predru-gačiti. Morda pa s? jima posreči kaj zmešetariti v prid Italije Slika iz Slovenije »starem kraju. Zanimala bo zla- Naš častni predsednik Louis 1 sti Štajerce Adamič je pred kratkem dobil iz Slovenije nad 100 različnih >lik, katere mu je poslal njegov . , . , MB^P , t prijatelj, član glavnega štaba kl J0 splsaI amenškl maJ°r Koncem februarja izide v angleščini knjiga "Guns for Tito", Wis u noslal vsoto $10 knte-Mjani Imenovali Kartago/ Pri- Lombardiji. il i Zel-^.nik-ir stanišče Kartago je imelo pro- lija izgubila vso svojo Afriko in čeprav Moskva svojo dano be-' na stroške Slovenije p^dM^ SANSovega nadzor štora za 220 ladij; U) sa še danes j tako ita nad njo s^daj Anglija , sedo drži, ji vendar ni zaupati, j Vatikan si zelo prizadeva, da nega odbora. slovcn. ke vojske. To je najlepša zbirka slik te vrste v Ameriki in nedvomno bodo zanimale marsikaterega, posebno pa še Louis Huot. Ta častnik je bil odgovoren za prevoz vojaških zalog in potrebščin iz Italije v Jugoslavijo. V knjigi obširno naše Dolenjce in Belokrajince. °Plsuie zel° komplicirane ope-Kakor hitro bo mogoče, bodo raci*e in velike zaPreke- Pr«*no objavljene v naših listih in če ! * bil° ,moSode dostavljati jugo-bomo le dobili potrebno količi- j s*°vanskim partizanom potre-no tiskarskega papirja, bomo be" vojaški materijal in zdrav- vre ponatisnili v obliki ilustri- ™ske Potrebščine za ranjence. Knjiga je spisana v povest nem stilu in je zelo zanimiva. Več informacij o njej pozneje. rane revije. Publikacije V par dneh bo natisnjena januarska izdaja bul^tina "Toda/ & Tomorrow", katerega iz- Društvo št. 355 SNPJ in št 30 SDZ, Fairport Harbor, O., je vsako darovalo po $10 za SANS ter po $15 za pomo/no akcijo. Znesek je poslal brat Lovrenc Baje. Manjše prispev- vidi Sicer je pa od Kartage in Francija edini gospodarici, malo ostalo, kajti če so se Rim- Kar se tiče drugih držav, ki liani česa lotili, sb napravili te- imajo kolonije v nji, ne štejejo meljito, in njihovo sovraštvo do mnogo. Kaitag* izviralo seveda -< ---- iz strahu in ljubosumnosti* je SOVJETSKE ZMAGE bilo tako veliko, da niso pustili pOMENIJO UVOD V (Nadaljevanje s 1. tirani.) ke smo prej ;li tudi od Urutfh j ££ I NOVO ZGODOVINO podružnic in ponmnn kov do.««. J Kri,tuJsom Ruz. Skupaj P^H3:^ ^ Ki Me danes nekako 5 teden znaša $1.o11.m, oziroma do sedaj v januarju $7.405.14 Istočasno smo prejeli članarine za SANS $1.606 20. Podružnica št. 12. VVeSt Ali- quippa, Pa., je poslala zopot en zaboj obleke za staro domovino in 62 funtov raznih živil: kon- Pomožna akciia * jserviranega mleka, zdroba, ka-Prva pošiljka najnujnejših ve, kakaa, riža in drugega Ta . . . , potrebščin je bila odposlana Ju- Ja a osebno pisatelj Louis Ada-, ?osU)vanskemu Rdet.emu križu mic. Obsojala oo 10 s - n. m. BaH Italija< pw| ved Uot bo vsebovala mnogo zelo vaz- ,njm mesecem odpeljala jo je nega ct.va, posebno pa se opo- ameriika tovorna ladja Radi zarjamo na članek o mednarod. varnosti in rMnIh drugih kom. nem sindikatu in o načrtu, ka-; ,ikacij ()dbor ni smel odhoda ko bi mala skupina mednarod- tako) naznaniti. v Bariju bodo nih financ.rjev polharjev in šiljko prevzele jugoslovan-navadnih izkoriščevalcev dobi- j ^ oblasti in poskrbele za pre la kontrolo nad jugoslovanski- živila je Prosenc. darovala mrs. Mary Nekateri nas vprašujejo, če še vedno nabiramo obleko, čevlje in druge potrebščine za vojni relif. Odgovor je seveda velik DA Cim več bomo nabrali, tem več prostora bomo dobili Namesto internacionale druga ne bi v tej bort>i vsega izgubil sredstva Posebno, ker se boji, da se mor- Videli so, da je Kremlin pro- <*a po nekaj btih te vojne pri-pagando za svetovno revoluci- družijo slovanski katoliški na-jo tes opustil, kakor je oblju-1 rodi pravoslavju Kremlin je bil Hullu in Edenp na sestanku uvidel, da je vera v ljudeh zelo v Moskvi in Churchillu ter utrjena stvar, pa se je zavzel v Rooseveltu v Teheranu. tekmi s papežem zgraditi sve- A že pred tem, mnogo mese- tovno pravoslavno cerkev. V ta cev prej, so državniki y Krem- '»amen je sklical v Moskvo pravoslavne škofe vseh dežel, pa « glavarje iz Turči-kjerkoli drugje jih lo okrog milijon prebivalcev Severo-zapadnfc kot Afrike je man oficielno kot neodvisni p^ zadovoljen molijo, da bi Rusija šla v za-i ^ žejo, da bo koristil še veliko ] *aj Jopolnoma za-: ^ /lilliii 7airo7nioitra iralrt-onrv na ameriških ladjah za prevoz. « tj i \ , Kampanja, ki jo sedaj vodi voz čez Jadransko morje v Dal- i mpd Amerikanci American Committee for Yugoslav He- . , « , «. i j - . ■ i pa v duhu zavezništva, kakršno stvo Antiatlasa, so prebivali v sukaJo. % ^ sklenjeno med B?neševo mnogo premočnih postojankah. Kremlin. v raznobarvni taktiki cehoslovaško vlado in Kremli- da bi kaj dali na oddaljenega sultana, ki je radi varnosti potoval med dvema glavnima me stoma, med Marakešom na jugu « kapita,i8ttfne deželo in med Fezom na severu. Lju-' > * * ~ Dokler je iViosr.va zidala vso nim, in pa s Titom, kar vklju-svojo vnanjo politiko na intri- čuje pod sovjetski vpliv tudi ge za svetovno revolucijo, so Bolgarijo. njegovi politiki. DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK or« knjiiica, s poljudnimi navodUl mi rudniki, gozdovi in trans- macijo Poslano blag0 je ^ med portacijo in zakaj je bilo vazno • : na yeč t ttaofi dolarjev j da je narod moral zmagati noi.| uključuje zdravniške potreb- hef' JC V pFV1 vrstl 23 pa stara garda, la članek bo ščine -n instrumentet čokolado, marsikomu odpr oci. zakaj so noyo Qbleko ^ obUčiU ter ši. nekateri krogi tako p^vzdigo-, yalne stroj, 80<< ^^^ vali Mihajloviča in napadali 12a,og. je kreditiranih naittnu. ■ osvobodilno gibanje ter pravi rehfnemu fondllf Jugoslo-1Clty vzrok zakaj so se American vanskemu pomožnemu odboru in druge darove v blagu Pošilj ke prihajajo iz vseh dclo\ Amerike. Naslov skladišča je 161 Perry Avenue, New York ty. Dne 7. februarja se vrši v ho tisnjen v Londonu v mesečni- u na znanje in se ra- ku The Statesman and Nation. doyali ob dejstvu da prva p^ Pisec navaja povsem nove raz-, stovoljna šiljka ^ ameriških Adamič Nnstopila bo tudi oper-loge. zakaj je potrebno, da spa- sloV3ncev^Hrvat0v in Srbov ^ pevka Zinka Milanov, ruski da Trst Jugoslaviji in ne Itali-, n brf že olaj.uje t ljeflje naj. tenorist Igor Gonn m pevsk. ^^ do Pne sve" ji, ali kateri drugi oblasti. Ci- (rebnejšimJ Tisti pa. ki so ter tamburaski zbor Kluba ju- tovne vojne, tajte ga! nflm vpdno nasnrotovali. za- goslovanskih mornarjev |K>d Naprej v notranjosti je Saha- mi u niso upali niti polja obdelo-•aM — kajti žetve so jim večl- j oma pokradli. Človek lahko načelno ugovar-a kolonijalnemu gospodstvu in 'udi kojonijalni politiki Francije; toda kar se tiče varnosti cest in potov, so Francozi napravili orave čudeže. Sedež vlade so oreselili v Rabat, mesto ob atlantskem oceanu, kjer tudi francoska mornarica lahko pove svojo besedo, če bi bilo potrebno. Ne daleč od tega mesta se je Casablanca razvila v najpomembnejše maroško pristanišče. Rabat je oddaljen več sto kilometrov od drugega atlantskega pristanišča Agadirja, ki je tri leta pred svetovno vojno v vsi tisti, ki so sodelovali in pri- »ator VV .Hiam uaumor. o8, ^^V ^ Walter Bernstein od magazina tiste aooe, ko je nemsKi bodo z zadovoljstvom vzeli vsa "Yank". ki je bil prvi ameriški | cesar poslal; tj^oklopno^adjo. saj In seveda, Poljska, ki je bila d]e7dotaT£ imclT*"pred*«Vojl-! ^Jcnfe, da vedo, pri čem so. | po prejšnji vojni ustanovljena ^ AMERIŠKI DR2AV- gorskimi brati tak strah, da A ko Pa Je rekla' da ™ sovražnico Rusije, je sedaj UAN. Friends of Yugoslavia tako pri-; ,jPO SS) ter Hrvatski telu Biltmore, New York, sve- dno organizirali brez zastop- R. zajednici Vsi zavoji in ba"k0ei "en^VT^I , L t------1----------------akcije WRFASSD Prireja Amerikansjki odbor. Kot govorniki nastopijo, senator James E. Murray (Utah>, senator War-ren G Magnusson iWash >, žu- stva ameriških Jugoslovanov, (zaboji sQ biH y tem smis,u ^ da 'pomagajo" trpečemu ljud- resjrani stvu v Jugoslaviji. Pisatelj zlatko Balokovič, predsednik članka ne ščiti nobenega in jav- WRFASSD> je ^al izjavo, v no imenuje glavne voditelje te katerj ;e pojasnil zadev® jugo- T ^ . «. v _ izkoriščcvalne nakane. Buletin slovansJke 7adje in vzroke, za-1 Pan LaGuardia iz New Vorka, bo pomagal razširiti tudi Zojsa. kaj ni prispela pravočasno v dr. Ivan Franges od jugoslo-Clanek "Trieste ali Trit?". ne^rffco luko in naložila na- vanskega poslamstva člankari-katerega je SANS razposlal za bran'e zal za jugoslavijo. ^ Elsa Maxwell, radio-komen-objavo v naših listih, izide v Vsi UsU k, ^ ^^vali in pri- tator William Gailmor. Sgt 'angleščini v pnh. st. ouletina s evali za našo Relifno akcijo, !V ZOJSA. Originalno je bil na- ^ poročevalec v intcrviewu s Titom, Zlatko Balokovič in Louis da bi opomnil Francoze, da Maroko ne sme postati drugi Al- žir; to je bil dogodek, ki je mnogo pripomogel k temu, da tajte ga nam vedno nasprotovali, za stavljajo pomožno akcijo in nas Oscar Magazinovič, kapitan brezobzirno napadli, (vpraša- jugoslovanskc trgovske morna- nje jUgOSlovanske ladje je za- rice, je napisal zanimivo knjigo n-e le izgovor da bi z giaVo zid v angleškem jeziku pod ime- prebili> se naj zaVedajo, da tu- nom "Alluring Waves". Bavi se d- slovenski narod v stari do- z razmerami, pod katenmr so movini zasleduje njihovo niz-se nahajali jugoslovanski mor-j kotno propagando in da je ne narji pred in med sedanjo voj- ^ tako hitro pozabUo. no ter opisuje nevarnosti, za- skupni prispevki v gotovini preke in komplikacije, v katerih m WRFASSD ^ do 18. januar- so jugoslovanske ladje služile zaveznikom vsa ta leta. Čisti dobiček od knjige je namenjen jugoslovanskemu relifu in se naroča pri Jugoslav Seamen's Club, 236 West 40th St., New York, N. Y. Stane $2.50. Na Poti v Svobodo je naslov brošure, ki se sedaj tiska in katero bomo razposlali med vse člane SANSa. To je potopis pohoda XVIII. slovenske divizije iz Belokrajine preko Hrvatske na Štajersko ter opis bojev na Štajerskem. Spisana je bila v ja znašali $322,761.99 in ta znesek ne uključuje prispevkov, ki so bili poslani v SANSov urad po 18. januarju. Največji prispevek ta teden je prispevala podružnica št. 39, Cleveland, O., namreč lepo vsoto $1,531.25 (in $325 SANSu za članarino). Darovali so: Slovenski narodni dom, St. Clair Ave. $1000, socialistični pevski zbor Zarja $275, Andy Hočevar, Ma-ple Heights, in Frank Vrček, Bedford, Ohio, pa sta nabrala $256.25. Najboljši pripomoček pn učenju angleščine za starejše, ali mlajšim za učenje slovenščine je DR. KFKNOVO "ANGLEŠKO-SLOVENSKO BERILO "English-Slovpne Reader" Cena $2.00 s poštnino vred Ji Naročilo prejema PRCLETAEEC 2B01 S. Lawndole Ave., CHICAGO 23, ILL vodstvom drja. Luja Goranina. : ra ki je skoro tako velika ka Zadnje priprave predvidevajo kor Evropa Razprostira se od nastop podpredsednika Zedi-1 atlanskcga oceana do Rdečega njenih držav Harryja S Tru- m0rja. kjer se na drugi obali mana. nadaljuje pod psevdonimom Društva in organizacije, ki arabskega polotoka. Na severu žele prispevati večje zneske na meji Sahara na Sredozemsko tem banketu za našo relifno ak- morje (trikot Atlas z Marokom, cijo, ali pa ki bodo obljubile Alžirom in Tunisom tvori samo prispevati tekom kampanje go- j izjemo i, na jugu pa na Sudan tovo vsoto za ta namen, naj V tej puščavi z redkimi oazami sporočijo vsote v SANSov urad . pride en prebivalec na deset čim prej mogoče. • kvadratnih kilometrov, prakti- V zvezi z našo relifno kam- čno pomeni to, da je neobljude-panjo med Amerikanci je Louis na. Najbolj znano nomadsko Adamič razposlal na tisoče pi- puščavsko pleme so Tuaregi, ki sem ameriškim časopisom in so sicer izvrstni vojaki, revijam in mnogi teh so pismo, Francoska tujska ,egija skrbi priobčili. za varnost potnikov in sicer iz- V nedeljo 4. februarja se vr- bornf) Francoski tujski , io_ ši v Društvenem domu v Eucli- L arji se siwr yčasih obnašajo du, Ohio, velik občni shod k. ze,o guroyo pa q |ud| su ga sklicuje postojanka št 106 roy , Ozemlje, veliko ka-SANSa. Govorili bodo Josko kor g nadzira mož, ni ravno naloga za svetnike. Zato smemo verjeti govorici, da le redkokdaj pregovore kakega svetnika, da stopi v to legijo. Stare karavanske poti izgubljajo polagoma svoj pomen. Posebno konstruiran avtomobil nadomešča smrdeče ka- Oven, Leo Kushlan in drugi. Mirko G. Kuhel, tajnik. JAČANJE FRANCIJE Z NJENIM IMPERIJEM V AFRIKI (Nadaljevanje s 1. strani.) slavnim mestom AUir. z Ora-! "tane mnogo manj in Je nom in Bizerto, ki so glavna 'za vei|Re razdalje mnogo bolj pristanišča v Sredozemskem 7anesI J i v. Za vedno so minili morju dnevi, ko se je zbralo v Tim- Tunis, neposredno na vzhodu ' *>uktu* na desettisoče kamel, da alžirskega departmenta Con- so nesle soli ljudem v zapadni stantine, je po imenu še vedno Sahari. neodvisna država z lastnim drž.! Do leta 1911 je paša vladal poglavarjem, v resnici je pa že tistemu delu Sahare, ki meji od 1884 pod francoskim pro- naravnost na Sredozemsko mOr-tektoratom. Ker pa Francija ni- je. -Ta paša je priznaval za svo-ma preveč prebivalstva, je med jega vrhovnega gospoda turftke-belimi priseljenci največ Itali- ga sultana. Tisto leto so se pa janov. Ti morajo trdo delati, ker morajo med drugim vzdržati konkurenco tudi z 2idi, ki so se v tem delu sveta naselili že pred več stoletji, ko je bil Tunis še pod Turčijo, ki jim je preskrbela tp lažje življenje, kakor so ga živeli pod kristjani v Evropi. Tudi Tunis Je za Francijo velikega pomena, ker ji po- apomnili Italijani, da je bila ta Libija (skupno ime za Tripolis in Cirenaiko) v starih časih do-bičkanosna rimska kolonija. Pripeljali so se po Sredozemskem morju, anektirali dva milijona kvadratnih kilometrov tega ozemlja, razobesili italijansko zastavo in potem vljudno vprašali druge države, kaj leg živine, sadja, žita in vin« mislijo o tem Ker ni bil nihče daje letno nad 300,000 ton soli. posebno zainteresiran na Tripo-1 Poleg glavnega mesta Tunisa, llsu rtu ni ne železa ne petrole- - ki ima isto ime kakor pokraji- ja, samo pesek), so dobili dovo- War Produetion Board Prohibits Certain Uses of Electricity As a means of conscrving fuel on a nation-win««h«ltry for romniiancc unon the ustn of electricity. The War Produetion Board, however, urges voluntary complianee as soon as potsible. The order further requires that thc Company nocif) any cuitomer known by the Company to be in con-tinued violation of the order after Fcbruary 1. A copy of this notftcation must be sent to the Distriet Otfiee of the War Produetion Board The War Produetion Board asks full cooperation of ali users affected. The order provides that wilful violation is subject to fine or imprisonment, and further provides that the Board upon determination of continued violation, may direa the suspension of »erv-ice and preaeribe the conditions under which service may be rettored. Tbt C9mf>a*ty uM be glsd /• aJvif with its cmtomen in mettmg these rtg*Utions. COMMON WEA L T H EDISON COMPANT 72 W«»t Adomt Straat, Chicago 90, IWW»oi» T»l*pho*w Rondolph 1200 Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljan-; stvo, vsebuje knjižica še v II. delu nekaj važnih letnic iz zgodovine Le-dinjenih držav, v III. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo Zed. držav, Lincol-nov govor v Gettysburgu, Predsed-! niki Zedinjenih držav in Poedine države z glavnim mestom, številom prebivalstva in velikostjo. C«na knjižici •• samo 50 centov C poštnino vred. Naročila sprejema: Knjigarna Proletarca 2301 S. Laundale Avenue CHICAGO 23, ILL. 1» \arorilo knjigo My Native Land ki jo je spisal LOUIS ADAMIČ iz Prcletarčeve knjigarne. Stane $3.50, kakor v drugih knjigarnah. poslušajte vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra*. dio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan PRISTOPAJTE K ; SLOVENSKI NARODNI ; PODPORNI JEDNOTI I NAROČITE SI DNEVNIK > i 99 * Slan« u colo loto $6.00, pol lota $3.00 Ustanavljajte nova drultvcr » Deset članov (ic) je treba xa I novo druitvo. Naslov za liat in sa tajniitvo je: 2657 S. L«wndole Ave. CHICAGO 23, ILL. 4M ♦♦MIMttMMtHmtMItf BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tal. 20-361 ' 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. A Vugoslav Weekly Devoted to the EDUCATION Interest of the VVorkers Ii li / iT 1 Pr M \ 1) Li i ^ ORGANIZATION e U 111 M 1 l\ ri t CO-OPERATIVE OFFICIAL ORGAN OF i rv % 1 \ a m \* 1 i \ IVI V. v C?OMMONWEALTH J. S. F. and Its Educational Bureau JL JL Vv/ JL^JL> JL JL JLJL VJL^ V/ NO. 1951. Publi.h.d We«Ulf at 2501 S«. L.w.d«l. At«. CHICAGO 23, ILL., January 31, 1945. VOL. XL. The League for Industrial Democracy in 40th Year On September 12. 1905. in Peck i tcstaurant,M40 Fulton Street. New York, a small group met together und observed that "the rečen* remat kable inerease in the Socialist vote in Ameriei should serve as :ome indication to the educated men and women o f this country that »acialism is a thing concerning which it is no longer vvise to be in different." On this note of academic optimism the Inter-collegiate Socialist Society vvas bom. Jack London vvas the firat president. Upton Sinclair one of the tvvo vice-presidents. and JIarry W. Laidler under-iiraduate representative on the executive. Forty years later the League fur Industrial Dmocracy, succssor to the I S S., is holding an anni-versary dinner—on February 3. at the Rooievelt Hotel in Nevv York. Upton Sinclair vvill broadcast a speech from California. The league'« indefatigable direetor. Harry W. Laidler. vvill be honored vvith a pre-sentation. Chief speakers vvill be Professor Frank Seott, national chairman of the Canadian C. C. F., a Socialist party headed for povver, and Arthur Creech Jones, Labor Nlember of Parliament from England The recent Socialist vote" of 1944 looks .»mali in comparison vvith the 400.000 polled in 1904. but the forces of progress vvhich are cutting nevv channels through vvalls of tradition and dogma, more than )ustify the vision of the pioneers of forty years ago. The Nation congratulates the league and its direetor and urges its readers vvho are in the Nevv York area to attend the celebration of its fortieth ycar.—The Nation THE MARCH OF LABOR i IN THE WIND Shed aTear for Peter Young King Peter of Yugoslavia is almost admirable. in a vvav. Even if he did vvhat VVinston Churchill told him lo do, he d be an ex-tremely poor bet for holding his throne. Practically everybody seems to knovv that except Peter. But his faith is monumental. He may be the last man alive this side of Tokyo vvho really believes in the divine nght of kings. Royally he defies the advice of Mr. Churchill, chief remaining prop of Balkan royalty. Royally, vvithout consulting his British pro-teetors. he announced at his London "court" tvvo vveeks ago that he couldnt accept the regency arrangement reached by his premier, Ivan Subasitch and Marshal Tito, vvithe the blessings of Moscovv and London, Movv—despite Mr. Churchilli vvarning of Jan. 18 that events can t wait for Peter — the 21-year-old monarch regally dismissed his cabinet, Subasitch and ali. His 4 chancellery" explans that the king has "lost confidence in Dr Subasitch." so "collaboration in any serious matter is out of the question." As vve said, Peter vvas in any event almost certainly heading for a knockout. Bt it's sort of gruesome, the way he and his little royal court lead vvith the chin.—The Chicago Sun About Sub-Standard Wages From THE NATION Man-povver: While the press be« maens the "cxodus" of vvorkers from vvar industries, the War Pro-.tucticn Board estimates that vvar shortagf s are due to the follovving causes: jtep-ups in produetion schedules, 46 per cent; design ?hangcs. 26 per cent; labor short-ajes. 22 per cent: facilitics short-jges. 12 per cent. And the conser-vative Bureau of Labor Siatisticd announces that the quit rate" in | aH manufacturing for August, September, and October of 1944 vvas lovver in vvar industries than in manufacturing as a vvhole. Politics: This advertisement ap-peared in the Savanah, Georgia. I Morning Nevvs of December 19: i "For Congress, Firjt Georgia Dis-triet. Vote for H W. Shepard. ! White Jeffersonian Democrat. in Real Election November 5, 1946 Favors restricting the franehise to the vvhite race. Opposes policing j the vvorld vvith American con-seripts." Ballyhoo On thc day vve learn-ed that the British Broadcasting Corporation. - aeting on orders from the government, hai relused to permit Juan Negrin to £road-cast his address to the anti-Franco meet ing in Nevv York January 2, a reader called our attention to the fact that the dust jackets of books from England carry a blurb for the B. B C. that ends with these vvords. "The voice of British is the voice of freedom." MORE SCARCITY TALK James F. Byrnes, assistant president of the United States, is scar-ing the daylights out of the people on the coal question again. He fears a serious shortage of fuel, and he therefore vvants offiees and homes lo keep the temperature dovvn to 68 degrees. He is also investigating cxcess runs on railroads and other excessive uses of coal in an effort to curb them. If Mr. Bynes only knevv the true situation in the nation, he vvould aave no fears—and that is: give the miners the chance to dig coal and they'll dig aH the country needs, and more. VVorking four or three days a vveek won't produce the coal this nation needs. The operators won't vvork much more because they say lhey haven*t got contracts for coal. It looks as though something vvent haywire somevvhere, especially in view of the fact the operators got a 17-cent per ton inerease in their coal prices in order to keep the miners busy six days a vveek. Mr. Byrnes, why not investigate a little deeper? Why not order the n^nes to be operated six days a vveek, as other industry is doing? Why try to solve a problem by ignoring the source of the trouble. Tenipo-rary expedients won't vvork. If 625,000,000 tons of coal vvill be needed in 1945, the miners vvill produce it—if given the chance by their employers. There are no ifs, ands, or buts about that!—The Progressive Miner. TRIVIA POLITICA WH0 ARE "SOCIAL FASCISTS" N0W? Our me mor y harked back a number of years when vve learn ed last vveek that the *Daily Worker," organ of American Communism. gave its editorial blessing to the Roosevelt proposal for a labor draft for private profit. These are the same people, vve recalled, vvho once stigmatized us Socialists as "yeilow" and called us "social fascists. Well, times do change—but not so often as do the Communists. . Possibly thc same typewriter vvhich first pounded out the slogan. 4 The Yanks Are Not Corning,"—remember, when Hitler and Stalin \vere vvorking together under a sort of economic aid agreement?—vvas used to vvrite the vvordsl National Service for Victory" vvhich appear-ed at the top of the Communist crafty surrender of a freedom pf vvhich America's Stalin-stooger always had sneered. Unfortunately, fevv Americans understand why it is that thc Com mies are novv so eager to see American Labor subjeeted to thc rule of a supper state But vve Socialists understand: Some day—very soon novv—the props that are being placed under ihe capitalist economy vvill collapse. That vvill be the catastrophe that vvill give the Commies their chance. Perhaps then they vvill inherit the absolute povver that is novv being established over the working class. That vvill be harvest time for the apostles of dietatorship—they hope!—Reading Labor Advocate. NOT ALL FARMERS ARE PR0SPER0US Cash Income of Agriculture Largest in Historjr. But 88 Per Cent of Total Goes to Half of Operators Thc Federal Reserve Board -took a year-cnd look at agriculture and came up- vvith- these- interesting conclusions: As a vvhole. the industry is more projporous than in any other period in history. Higher prices and inereased produetion have raised cash incomj; 160 per cent above pre-vvar levels. The top 40 per cent of tarm families had cash incomes ra.ig-ing from $1.600 to $3,370 and over. Fifty per cent of the farmeri rvreived 88 per cent of thc tota! income. Ten per cent had incomes of lejs than $130 and 40 pet ccnt had incomes under $700. These figures. the board said, •make it obvious that rural pover-ty l\as not been eliminated." It added that many lovv income farm families are vvorse off than before the vvar The more fortunate farmers h«opy positton is due mainlv to the fact that the priče.« the v received for their produet increaaed 99 per cent since 193W, vvhile the prices paid for the things they bought inereased only 35 per cent. The figures vvill probably be chal-lenged by farmers. but they are vouched for 'by Reserve Board "experts." During the vvar produetion has inereased about a third, notvvith-standing a shortage of labor. This vvas accomplished by a very sharp inerease in the use of machinery. After the vvar the needs of the nation, according to the board can be supplied vvith a fevv million fevver vvorkers than were employ-ed before the war The value of farm land has jumped 44 per cent, and the board says this is a grave threat to con-tinued prosperity after the vvar, vvhen the "boom and-bust" experi-ence of the last vvar is likely to be repeated. SHORTAGE OF COAL IS HELD EXAGGERATED VVhile administration officials vvere raising a searc about coal shortages and erdering reductions in consumption. a United Mine Workers spokesman declared "there's no ground for hysteria." "There's no over-all scarcity ol coal," he said "Our reserves are adequate and our memben stand ready to produce ali that s needed "Shortages impend only in certain types of coal, and v*e can ?piily lick those. For example, jupplies of coal for steel mills are running lovv. "So take care of that situation, jur people in the mineš of Southern VVest Virginia. Eastern Ken-tucky and Tennessee have agreed to do extraVork on tvvo Sundays —January 28 and February lito build up stocks We vvill do it in any other instances of emergen-?hs: in»y »H**." NATI0N'S DRINK BILL iS RECORO-BREAKER Americans last year spent a re-cord-breaking seVen billion dollars for alcoholic beverages, about a billion more than in 1943. That j figures out at the rate of about $54 for every man. vvoman and I child in the country. This doesnt mean that drinking is on the inerease In fact, con* sumption of whisky vvas 25,000,-000 gallons less than in 1942 The greater outlay was due to higher taxes and prices. What, by the way. is a sub-standard vvage? The National War Labor Board is try»ng to make up its mind. Dr fieoige W Taylor. public member, thinks 55 cents an hour is the point belovv vvhich no one should be required to work. though there are millions of tollers in this eountry getting much less, The Labor members have suggested 72 cents an hour as the proper figure Hovv vvould you like to live on 55 cents an hour? Or 72 cents hour? Hovv many War Bonds vvould you be able to buy on tnat kind of money? What kind of a home vvould you have? How vvell vvould you be able to care for your family? A standard vvage is one that permiU ordinary, decent American living conditions. A sub-standard vvage is something belovv that. Well, isn t that plain? Apparently the WLB doesn t think so.for it is toying with the idea woman, vvatehing some new Ger-of fixing the sub-standard mark at something like pO centj. according j man reeruits. remarked: They're to the nevvspapers. : only children!" As punishment for Meanvvhile, dovvn, in the deep South some seores of non-com-pliance cases are stili hanging fire. The Board has been unable to convince many southern employers that they should pay more than 30 cents an hour. Even in the Nevv England states some of the textile mills pay less than 50 cents. The WLB Labor members had this to say about it: "To date, the Board has refused to attack this problem in a forth-right fashion. It has evaded the issue and sought to cireumvent or post-pone an adequate solution by creating wholly unsat:sfactory administrative stopgaps. The Board has persisted in this conduct... despite povvers granted in statutes and executive orders. despite its own brave vsprds that aetion vvould be taken to meet the problem of eliminating substandards of living. It is late indeed — but not to late —- for the board to act courageously and effectively." No. it is not too late for the Board to act, but there appears to be very little likelihood that it vvill act effectively or that it vvill eliminate substandard vvages VVhich brings us back to the fundamental fact: Decent vvages. honest American living standarda, vvill not be obtained by government fiat Neither the War Labor Board, nor Congress. nor any other agency of government vvill abolish poverty vvages. Only by organizing into strong Labor Unions can vvorking people do that. The vvorking people fhemselves must lead the way. statutory help comes later—usually nuch later —Washington Teamster Journalism: The Baton Rouge State-Times of December 20 ran VVestbrook Peglers column thus: "The Dies committee educated the public in many ways. The terms feliovv traveler,' Trojan horse/ and transmission belt," ali part of the Communist jargon, entered the common language, designating conspirators or dupes who col-(Continued on Comic Page)." Festung Furopa: A Copenhagen her insult to the Wehrmacht, the Gestapo foreed her to stand at attention for three hours, repeating, "They re not children. they're he-roes." When Pope Pius XII says that a return to the past is vain vve had aH better begin looking ahead. Those vvere his vvords to the Roman nobility vvhen they presented him vvith a traditional Nevv Year's gift. But, .»aid the Pope comfortingly, "even the nobility has its task" in thc brave nevv vvorld ... EL SALVADORS fake election last vveek had the expeeted result: it vvas vvon by General Saivador Castaneda Castro. Provisional President Aguirre's man. vvho received 312,754 votes. Several hundred couragcous Salvadoreans registered their protest against the dietatorship, hovvever, by casting votes for the four op-)K)sition candidates, vvho had vvithdravvn on the ground that they could not combat the machinery established to insure General Castaneda's election. Elections vvere staged in the hot>e of fooling hemisphere i-epublics into thinking that E1 Saivador had gone democratic .... IN SW1TZERLAND German vvar books have taken a sharp drop in priče. 4 Break through in the West" has been reduced from $1.75 to 60 cents. "Victory over France" and "From the Karavvanken Mountains to Crete" have been similarly cut. "In Defiance of Ali Povvers," vvhich contains the high command s philosophy, is now selling for 30 cents .. . • RUSSIA BARS Entry of Catholic Priests," a headline in the Nevv York "Times." no longer indicates that religion is considered an opiate for the masses but simply that the Soviet is meetmg its ovvn clerical requirements. "I am confident," said Ivan V. Polyansky, chairman of the Sovflet Council on Religious Cults, "that Russia s ovvn talented and hard-vvorking clergy is capable of serving the needs of the faithful, especially as the training of nevv priests is already proceeding ' .. . "GREATER GREECE and George for King" vvas one of the songs sung last vveek s allegedly spontaneous demonstration in Athens, vvhich vvas LCtually organized by the Greek Chamber of Commerce. Street havv-kers did a rush business in King George lapel buttons. and one of the* banners shovved King George bearing a can of bully beef, a bottle of vvine, and a loaf of bread in his outstretehed hands . . . FR1ENDS OF TASCISM vvill be glad to knovv that Jorgo Ubico, ex-dictator of Guate-mala, is safe in Nevv Orleans. He says he vvill remam in the United States until the end of the vvar, vvhen he vvUl take up residence in Spain. Ubico's regime vvas overthrovvn last ycar after a fourteen-year reign of terror in vvhich civil liberties vvere ruthlessly suppressed— and schools and highways built to create a facade of democratic progress.—From The Nation. MANY BILLS OF IMPORTANCE TO LABOR INTRODUCED IN CONGRESS •WASHINGTON —Already more than a thousand nevv bills have been introduced in the nevv session of Congress—many of them of direct and vital interest to labor It is significant that more than > half of the measures deal vvith af- | fairs of veterans of the present ! and past vvars. Mostly they in crease present benefits or pro po se nevv ones. Of especial interest to labor is | a bili by Rep. Ludlovv of Indiana NATI0N'S HEALTH THOMAS HEAD OF U. S. A DISGRACE DELEGATI0N IN Disgraceful health conditions in LONDON PARLEY Philip Murray announced that .....„ J repealing the Smith Connally Act STATEMENt OF THE the Nal,°"al Llb®ralion and another by Rep H ar le« of i carrics democracy, unity andi . . ..V ... SERBIAN DEM0CRATS equality of aH South-Slavic peo IN THE UNITED STATES|p'" »> e. B»ik»n, Serbian people in \ugo The petiticn of the Serb3 National Federation and the Serbian National I>efense submitted to thc Aeting Secretary of State Mr. Joseph Grevv and Pres Roosevelt by Bishop Dionisie, of the Serbian Drthodox Diocese of the United States and Ca na da, Mr. Louis ■The Serbian people in slavia support the National Liberation Movement. Exceptions are onl» Hitler', cllabora.or, and tor-. to women of cqu„ W.RCS mer pro tasclst omee-noiners. ine 4 _____, _____u nnnlhnr h\r chauvinistic propaganda of this Arizona repealing that seetion of the act vvhich makes it unlavvful for unions to contribute to political campaign funds. Congressvvoman Mary Norton of Nevv Jersey has a bili requiring group is harmful to the Unitei State3 and to Yugoslavia. and is M.te, .na ™ . - "; contrlldict„ry ta thc ideal., for Chr^opbcr. Preden o thc Ser- jg wa6cd. bian National Fcdcration an?l !Mr ; Michael Duchich. president of the Serbian National Defense on Jan-uary 23. 1945, has neither the ap-proval nor consent of the democratic Serbs in America It is vvell-knovvn that Serbs in Yugoslavia not only support the National Liberation Movem.mt under leadership of Marshal T,to. but alau composr ih^ »n%torlty o' that movement Žarko Buncick, President Serbian Democratic Congress "Vidov-dan." Hev. Strahinja Maleticlt. Exec Secretary United Committee of South-Slavic Americans. • Ostentation is the signal flag of h.vpoerisy.—E. H. Chapin A gtoup of former aotierenu ol Uie diacreoited pro-fascist regime of MIlan Stojadinovic formed in this country a chauvinistic organization vvhich vvas supported b> former Ambasador Constantine Fotlch. At the Congress of this organization. held in Chicago on June 28, 1943, they submitted to the government of the United States a resolution demanding vvithdrnvval of recognition of Yugoslavia as a state. That group propagates hate and disunity ?oal can produces. among the Yugoslavs and calls for ■ the creatlon of a "Greater Serbia" in vvhich Croatians, Slovenes and others vvould be subject peoples. They oppose Marshal Tito because JUST ONE P0UND OF COAL Juim or»e pound ol coal, ifs true. Out. as the Norfolk and W«*t*m Railw ay so aoly points out r lo usually hot day. Hc looked up at „ .. . . m. . the blazing sun and exclaimed: "Full employment and adequate r . nM>ru . J« a "VVhere vvas vou last ianuary social security are indispensable to a truly effective health program, the report says. "We should begin planning novv for the reconversion period. We have seen vvhat neglect of opportunities for health and physical fitness has cost us during the vvar."—American Fed- erationist. ! -— * --A DEFINITION U. S. Coal produetion in 1944 An optimist is a man vvho ex-vvas more than ali the rest of the pects a home atmosphere in a ho-world put together 1 tel and hotel service at home. vvhen vve needed you?" We agree vvith the sherrif of Nevv York county, but vve vvonder why the Attorney General didn't develop his enthusiasm for jail sentences vvhen the O. P. A. vvas first launched—Labor,