Za dejanski preokret na levo !n Obnovljena izdaja,- Leto XV. - štev. 21 (621) - Trst -17. maja 1963 ril 30 lir Sctoiz. In abb pest. - Gruppo I Program miru in demokratičnega razvoja Slovenci smo dobili svojega jn predstavnika v rimskem par-pft, phientu. Marija Bernetič je tr vceraj zasedla svoje mesto v ■mi' Polanski zbornici, m Povsem upravičeno lahko za-i, t Pišemo, da je ta dogodek zgo-• ^ Lltlfl * si bi# leni s # w| kovinskega pomena in sleherni .J ^jovenec se lahko razveseli ob Pjem. In ko to ugotavljamo, ne lp( 'Poremo prezreti dejstva, da je )SI '^volitev slovenske poslanke o-JPogočila Komunistična partija tali je, ki je tako še enkrat kon- ji)1 L ~ ----------------------------- . retno dokazala svoj dejanski 'Oternacionalizem. S tem, da smo Slovenci po Nikih letih zopet dobili svojega predstavnika v rimskem parlamentu, seveda, še ni rečeno, da smo dosegli vse, kar nam oritiče in kar je predvideno oo/očiiih republiške ustai , _ .. ‘cpunusKe ustave, I mednarodnih sporazumov in v ij f°_sfhnem statutu dežele Fur- ^LclLULU UWC1L i vti. anije-jyijjgke krajine, toda iz-i n ^ 'tov naše poslanke v parla- Kap,rei 'n daje jamstvo, da bo 1 JJUMčUiivc v pana- n„cnt nesporno pomeni korak ji k vè ■' ua|e jamstvo, eia no "v6 J, ^ a, za naše pravice v bodoče Vi V ie bolj učinkovita. Pred odhodom v Rim je naša '°slanka, ki je obenem tudi di-vektor našega lista, dala slede- 0 izjavo : . <(Kót po vsej državi, tako je Ni na Tržaškem in v vsej de-e'i Furlaniji-Julijski krajini Partija napredovala. To ni ajno, marveč je rezultat jansko, veliko podporo vsem delovnim ljudem v svetu, ki se borijo za mir, za demokracijo in za boljše življenje. Volilna zmaga pri nas je še posebej potrdila pravilnost politike KPI na področju slovenske narodne manjšine, obenem pa je ta zmaga zadala močan udarec vsem šovinističnim in fašističnim silam». V nadaljevanju je naša poslanka dejala, da ji je v veliko zadoščenje, da so ji delovni ljudje izkazali svoje zaupanje s tem, da so glasovali za KPI in oddali tudi svoje preference. «To, tako je doudarila tov. Marina, terja od mene, da se še bolj zavzamem za uresničitev teženj in zahtev našega ljudstva. Pred vsemi volivci se obvezujem, da se bom vestno in z vso ljubeznijo ter požrtvovalnostjo zavzemala za probleme vsega delovnega ljudstva, za rešitev vprašanja slovenske narodne manjšine, ob podpori delavskih množic in vseh naših volivcev in volivk.» VODSTVO K.P.I. je po prvi proučitvi volilnih izidov in položaja, ki je nastal po volitvah, sprejelo posebno resolucijo, v kateri predstavlja program miru in nadaljnjega demokratičnega razvoja v državi. Vodstvo KPI izraža svoje priznanje vsem volivcem, prijateljem in tovarišem, ki so omogočili veliko zmago Partije na volitvah 28. in 29. aprila. To zmago je treba tolmačiti predvsem kot jasno potrditev veljavnosti politične linije, ki jo je KPI sprejela na svojem 10. kongresu in kot jasen dokaz, da so politične akcije in borbe, ki jih vodijo komunisti — in da je bila tudi usmeritev volilne kampanje — izraz volje in pričakovanj najširših ljudskih množic, ki ne odobravajo politike vodilnih skupin Krščanske demokracije. Velika uveljavitev komunistov potrjuje politični poraz protikomunizma, uresničevanje miroljubnega programa, programa za gospodarski razvoj in napredek. Ta zmaga pa obenem potrjuje stališče, da mora KPI, da morajo sile, ki ji sledijo biti pozitivno Ol )0()0000000000000000000000000o0 lUOuOUOOUOUOOOl lOOUUOOOOOOOOOOOG 'OonOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO /z resolucije Federalnega komiteja KPI Po volilni zmagi razširimo naše vrste ni , *tya. To je sad politike do-t'U n°sti’ Poltenosti, čistih ra-J (Ln°v in enotnosti. To napre-^ 10 van j Federalni komite in Federalna kontrolna komisija Avtonomne tržaške federacije KPI, zbrana na skupni seji pod vodstvom tovariša Vidalija, sta po široki razpravi odobrila poročilo tov. Seme o volilnih rezultatih, o bodočih nalogah tržaških komunistov in o sedanjem političnem položaju. Odobrila sta tudi pozitivne ocene, ki jih je že prej podal Vodilni komite tržaške federacije v zvezi z volilnim uspehom, naše Partije na Tržaškem ozemlju. « Povečana sila KPI, ki izhaja iz volilnih rezultatov, je nadalje rečeno v poročilu o omenjeni seji, daje Partiji večjo odgovornost pred vso javnostjo. KPI v Trstu ima sedaj dva parlamentarca. Tovariš Vidah je edini senator, ki bo predstavljal Trst v tem naj višjem predstavniškem domu Italijanske republike. Tov. Marija Bernetič bo v poslanski zbornici zastopala Trst in j c obenem edini slovenski predstavnik v ita- in monarhistov predstavlja za demokracijo nadaljnji korak naprej in obenem zmago antifašizma ter poraz antikomunizma, diskriminacije, kakor tudi poraz netilcev protislovanske mržnje v tukajšnji obmejni deželi. V poročilu o skupni seji obeh naj višjih organov tržaške federacije je nadal je rečeno : «Federalni komite in Federalna kontrolna komisija se zahvaljujeta vsem volivcem in volivkam in vabita vse tovariše, naj pristopijo v izredno akcijo za vpis novih tovarišev v našo Partijo in v Zvezo komunistične mladine, tako da se bo Federacija tudi v tein pogledu lahko predstavila s pozitivnim obračunom na bližnji organizacijski konferenci». • Df\ • . ’ mai VCV JV i vz,vii icil lil 31V VUll^M pi cuaia V111K. V Ita- - f (j-Nivne politike, ki jo KPI vo- lijanskem parlamentu. Oba bo- v i.' v korist vsega delovnega ct<1 u—------------------:— J~1 — 'je pa ni le zmaga delov-ljudstva in levičarskih sil taliji, temveč predstavlja de- sta branila pravice delovnih ljudi in delovnih slojev ter splošne interese tržaškega mesta in ozemlja». Federalni komite in Federalna kontrolna komisija poudarjata, da nazadovanje fašistov Stavka tekstilnih delavcev Sindikalne organizacije so v četrtek proglasile 24-urno stavko v tekstilnih tovarnah v Podgori in Ron-kah. S to stavko so delavci in delavke odgovorili na negativno stališče, ki ga je vodstvo tovarn zavzelo glede izboljšanja mezd. Iz poročil, ki smo jih prejeli iz Gorice v trenutku, ko Je šel list v stroj, je razvidno, tla je enotna stavka popolnoma uspela. Eno leto „Dela“ glasila KPI Pred enim letom je «Delo» ponovno postalo glasilo KPI za slovensko narodno manjšino na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji. Slučaj je nanesel, da slavimo to obletnico skupno z veliko volilno zmago in z vstopom slovenske poslanke v parlament. Pot, ki jo je naše glasilo prehodilo v vsem tem času — od njegovega nastanka in ne le od tedaj, ko je drugič postalo glasilo KPI — je bila težavna in vse prej kot pa rožnata, toda bila je junaška, zato smo nanjo lahko u-pravičeno ponosni. Ako je bilo kdaj poprej potrebno, da je prišla beseda borbe in resnice v sleherno zavedno slovensko delavsko in kmečko družino, potem je to tembolj potrebno prav danes. Naj bo «Delo» tudi v bodoče «simbol aktivnega proletarskega internacionalizma»; naj pomaga komunistom vse dežele v prizadevanjih za učvrstitev bratstva med narodi in v pravični borbi za zaščito slovenske etnične skupnosti. Zato, tovarišice, tovariši in prijatelji, ki kakor koli sodelujete pri listu, ga širite podpirate, požrtvovalno prej! M. K. in na- udeleženc v vladnem področju. Zverižene manevre demokri-stjanskega vodstva je moč onemogočiti v naslombi na demokratično in enotno voljo države ter vsiliti preokret na levo. Napredovanje komunistov soupada s splošnim premikom na levo, je izraz nazadovanja Krščanske demokracije, stagnacije liberalcev, čeravno so tudi ti dosegli izboljšanje svojih pozicij, kar pa so dosegli s premikom desničarskih volivcev in ie končno potrditev ohranitve pozicij socialistov: Povsem netočna je trditev tistih, ki hočejo prikazovati, da je napredovanje komunistov rezultat premika sil levice in torej preliva določenega števila glasov socialistov. Volilni izidi nesporno potrjujejo, da v bodoče ni več mogoče ostajali pri starih centristi-čnih formulah, da ni mogoče postaviti ob stran problemov, ki živo zanimajo državljane in da je treba stopiti na novo pot politike miru in demokratičnega razvoja. Za uresničitev programa miru in demokratičnega razvoja ter za dejanski preokret na levo, KPI zahteva : 1 ) Odklonitev vsakršne oblike udeležbe Italije pri atomski oborožitvi ter sprejem pozitivnih avtonomnih pobud na področju razorožitve in pomirje-nja v mednarodnih odnosih. 2) Takojšnja odobritev zakonov, ki so potrebni za uveljavljenje deželne ureditve. 3) Pristopitev k taki agrarni reformi, ki bo predvsem odpravila spolovinarstvo in druge a-grarne pogodbe ier k reviziji investicijske politike kakor tudi k ustanavljanju ustanov za pospeševanje razvoja v vseh deželah. 4) Odprava monopola «Fe-dercosorzi» in organiziranje demokratičnega kmetijskega zadružništva. 5) Sprejem in uresničitev načrta za demokratičen razvoj gospodarstva. 6) Sklicanje vsedržavne konference, ki naj izdela predloge ukrepov, ki so potrebni za ristavi tev izseljevanja z Juga ter postavi temelje politiki gospodarskega razvoja in polne zaposlitve v južnih deželah. 7) Sprejem splošne reforme področij zdravstva in socialnega skrbstva, ki naj vsem državljanom jamči zdravniško in far-maceutsko oskrbo ; podržavi farmaceutsko industrijo in zagotovi dostojno pokojnino vsem invalidom in starčkom. 8) Odrobitev zakonov o urbanistiki, ki naj preprečijo špe kulacije z zazidavnimi zemljišči. 9) Zagotovitev popolne avtonomije sindikatof in '"ajarnče-nje sindikalnih svoboščin v tovarnah. 10) Takojšnja obnovitev parlamentarnih komisij, ki naj izvedejo preiskavo nad monopoli in mafijo ; parlamentu pa naj se prizna funkcija pobud in kontrole. (Nadaljevanje na 4. strani) 2 • DELO *- 17.-5-1963 Problem Laosa Zunanja intervencija bi otežila položaj v Laosu ter povečala nevarnost za svetovni mir Zgodba o Laosu še ni končana. Zakulisni boj notranjih in zunanjih nasprotij je spet sredi aprila prvič in konec aprila drugič sprožil puške in topove v Dolini vrčev, ki jo nadzorujejo na eni strani čete gibanja Patet Lao, na drugi strani pa nevtralistične čete generala Kong Lija. Sledila je ostra nota LR Kitajske in napoved ZDA, da bodo poslale v sosednji Hajland 3000 svojih vojakov. Petindvajsetega aprila je Radio Patet Lao por čal, da so pripeljali z ameriškimi letali v Dolino vrčev dva bataljona sil desničarskega princa Fumi Nosavana. Ta vojska izvršuje diverzantske akcije in provokacije proti patriotičnim silam. V nekaterih krajih naj bi po istih poročilih Nosavanove enote sodelovale z ostanki Čangkajškovih čet. Predsednik stranke Neo Lao Haksat, ki ji pripada gibanje Patet Lao, princ Sufanuvong je čez dva dni izjavil, da je zadnje dni letalo družbe «American Incorporateti» sedemnajstkrat pristalo v Dolini vrčev, kamor je pripeljalo Nosavanove vojake. Poljski delegat v mednarodni kontrolni komisiji je nato zahteval, naj se letala te družbe u-maknejo iz Laosa. General Kong Li je zanikal, da bi bili na njegovem področju Nosavanovi vojaki, predsednik koalicijske vlade princ Suvana Fuma pa je zahteval od njega, naj se vzdrži vsakršnih akcij. Nato sta se sestala Suvana Fuma in Sufanuvong. Ta je potrdil sklep svoje stranke, da bo sodelovala z nev-tralističnimi silami za obrambo in enotnost Laosa. Suvana Fuma se je strinjal, da se morajo iz Doline vrčev nujno umakniti Nosavanove čete, ki so jih ilegalno pripeljali tja in da je treba spoštovati sporazum o prenehanju bojev, ki sta ga nedavno dosegla nevtralistični general Kong Li in general sil Patet Lao Singapo. V zadnjih bojih so čete Patet Laa zasedle Ksieng Kuang, ki je bil pod nadzorstvom nevtralističnih sil. A-meriški «Time» zatrjuje da so v teh bojih sodelovali tudi vojaki iz Severnega Vietnama in da so «komunisti» podkupili nekatere oficirje nevtralističnih sil, kar naj bi vse pripomoglo k doseženemu vojaškemu uspehu. Ob samih nasprotujočih si razlagah je nemogoče ugotoviti, do kod sega resnica poročil iz Laosa, prav tako kot to, kdo je trenutno najbolj zainteresiran na ponovni zaostritvi položaja v Laosu. Na sestanku zahodnega pakta za Jugovzhodno Azijo SFATO, ki je bil nedavno v Parizu so «za vsak primer» sklenili, da bodo junija v Tajlandu veliki manevri tega pakta, ki naj «odsvetujejo komunistom v Laosu vsako nadaljnje napredovanje». Na teh manevrih bo sodelovalo 24.000 vojakov držav članic pakta. Trenuten položaj je tak, da vsi prizadeti potrjujejo svojo privrženost lanskemu ženevskemu sporazumu o nevtralnem Laosu, da pa si nihče resno ne prizadeva storiti ne-(Nadaljevanje na 4. strani) Mladinska konferenca v Postojni V nedeljo 12. maja je bila v Postojni VI konferenca Zveze mladine Slovenije okraja Koper. To je bila prva konferen a po 'družitvi goriškega in koprskega okraja. Referatu začasnega okrajnega komiteja je sledila razprava. Glavne teme razprave so bile okrog problemov samoupravljanja in delitve dohodka po delu. V tej zvezi je bilo izrečenih nekaj kritik o produktivnosti mladine in o prizadevanju mladine za večjo produktivnost de- la, bodosi na gospodarskem kakor tudi na šolskem področju. Z tem v zvezi je tesno povezam problem kadrov kakor tudi zahteva po njihovi boljši uporabi. Mladinci in mladinke, ki so posegali v diskusijo, so prinašali tudi izkustva iz svojih delovnih področij : ".iz vasi, tovarn, šol. itd. Na to konferenco je bila povabljena tudi ZKMI skupno s tržaškimi delegacijami Mladinske iniciative in Zveze socialistične mladine. Delegat ZKMI je konferenco pozdravil v imenu svoje organi acijc in podčrtal skupne cilie vseh naprednih mladinskih gibanj : cilje razorožitve, miroljubnega sožitja, in prijateljstva med narodi. Še posebno so ti cilji važni za ti dve obmejni področji. Iz govora našega tržaškega delegata povzemamo naslednje stavke : Dragi tovariši in tovarišice ! Prinašam vam bratske pozdrave Zveze komunistične mladine, pozdrave vseh slovenskih in italijanskih mladih komunistov Tržaškega ozemlja. Naša prisotnost na tej vaši konferenci potrjuje in krepi sodelovanje med komuni lično mladino iz Trsta in Zvezo mladine Slovenije. Posebno še z mladino koprskega o-kraja, ki nam je najbližja. Naše sodelovanje izhaja iz skupnega zanimanja, predvsem do medsebojnega spoznanja, do spoznanja življenjskih razmer mladine in vsega prebivalstva. Poleg tega imamo skupne cilje kot so; prijateljstvo med narodi, med mladino, ki je bodočnost narodov, skupna nam jc tudi borba za mir, za miroljubno koeksistenco, za razorožitev in svet bez vojne. Druži nas tudi težnja po velikem cilju za katerim stremimo in za katerega so nam dane vse možnosti za uresničitev po socializmu. Vi poznate našo borbo, mislim borbo, ki jo vodita ZK MI in KPJ za mir in mednarodno sodelovanje. Bistvene važnosti so v tem okviru prijateljski odnosi med Italijo in Jugoslavijo in med narodi obeh držav. Zavedamo se važnosti politike, ki jo vodi Jugoslavija za ohranitev miru v svetu. Prav te dni je z obiski bila potrjena pozitivnost te politike, ki je dobila mesto tudi v vaši ustavi. Ž zanimanjem smo sledili diskusijam o vaši novi ustavi, ker razumemo važnost, ki jo ima za vas kot potrdilo in (Nadaljevanje na 3. strani) Letošnje prvomajske proslave v Trstu in v drugih večjih krajih dežele, so zelo lepo uspele. Delavske množice so na njih slavile tudi veliko volilno zmago. Na teh manifestacijah je še enkrat prišla do izraža volja po čvrsti delavski enotnosti. Prvomajske povorke in delavska zborovanja je kot običajno organizirala CGIL. Tudi naša Partija je priredila več manifestacij. Na gornjih slikah : dva posnetka z velike povorke po tržaških ulicah. Sartre: Grimauova kri Španska vlada je umorila Ju-liana Grimaua Garcio. Vsak dan okrofi 400 delavcev zapusti Španjo, cla hi si v tujini našli dela. In med tema dvema dejstvoma vidim tesno zvezo. Oh emigraciji, tej pravi hemora-giji, lahko precenimo bedasto krutost režima, ki do take mere povečuje izkoriščanje in zatiranje, da se odpoveduje lastni delovni sili. Ti delavci odhajajo ker dobesedno ne morejo več živeti; letni dohodek na prebivalca znaša 283 dolarjev; če u-poštevamo naravnost neverjetno neenakost položaja, potem ta številka dovolj zgovorno govori o bedi, ki jo mala skupina ljudi vsiljuje veliki večini prebivalstva. Pretiranost njegovih privilegijev bo spodkopala frankistični režim; dežela ne prenese več, da bi bila podvržena kruti odvisnosti in da bi se ropalo njena bogastva. Če bi se Spanci'združili, Franco ne bi obstal niti en dan več. Vlada to ve. Za vsako ceno mora preprečiti to enotnosti in bila bi izgubljena, če ne bi vsak dan zadajala vse hujših udarcev. Uporablja vsa sredstva, človekovih pravic ne upošteva, policija muči, sodišča ob-soja jo na petnajst, dvajset let ječe, na smrt. Oktobra 1960 je bil Anastasio Merino obsojen na smrt. Imel je 43 let. Iz obtožnice zvemo, «da je bil na kraju, odkoder so s strelnim orožjem streljali proti 18 ljudem, pripadnikom desničarskih strank!...» in «da se govori, da je on streljal na ljudi». Bilo je v začetku državljanske vojne: VOLITVE V ITALIJI star je bil 19 let. Primer Julianj^ Grimaua torej ni izoliran *,!r nihče niti za hip ni mogel v^'|’ rfeti, da mu sodijo paradi Wc je mučen in umorjen, ker je bl,lai devnih zločinov pred 25 leti. komunist in ker je skušal of5t ganizirati odpor proti frankk’ stičnemu zatiranju. Če ho judv' prišel policiji v roke kak dr Um odgovoren komunist, ga bo čila in umorila kot Grimaua■ Za Franca je samo še en bjUl hod: kri. Vedno bolj mora či; teror je moč obdržati sar>i0J če se povečuje. Obsodba 0*1 J mana je rokavica izzivanja, jo je vlada vrgla deželi: če & do republikanci kazali, da združujejo, bom ubijal. In irti je bila dobro izbrana: kdo >v ki na Zahodu bo obžaloval k munista. Spominjam se še F sed, ki jih je med nekimi davnimi manifestacijami Franciji izrekel ojicir polti* Uj jem, ki so ga obkrožali: «Osll\x H so samo še komunisti, lab* grete...» Šli so in jih osem 1 k bili. Kar pri vsakem komunis1 p. najgloblje spoštujem, je, da f, v; vstopu v partijo prevzame V' li] tveganja in se zavestno spret*jč« . ° v,______.,„..1- Uit V ni v človeško tarčo vseh K žoaznih družb. Edina napaka oficirja pri H V tro Chabronne je bila, da je 1,1 K j le J li sl il, da bo ostal pokol neot. žen. Tistega dne je bilo na cah štirideset tisoč ljudi: dni kasneje nas je bilo na grehu žrtev na sto tisoče. čaji so naredili to, kar ne uspelo napraviti niti sto f k rovan/: enotnost sindikati •.I «KPI je stara» so demokristjani trobili pred rikaturist Ghirlnghelli je Volivce so vabili, naj «gredo naprej z DC». Kati dve gesli zelo posrečeno zajel. Tudi umor Grimaua je preVČ zločin, da bi lahko ostal ne:j pažen, kakor so morda stof pričakovali. Po zgražanju, je izbruhnilo povsod po s^' lahko sklepamo kako hladiti globoka jeza prepravlja M a*j Prepričam sem, da je voj* sodišče s smrtno obsodbo T junaškega človeka posp1 združitev španskega odpor* 3 ••5-1963 DELO • 3 Nova premiera È Slovenskega gledališča framaturg Slovenskega Gledali-[ v Trstu prof. Josip Tavčar je ipravil za naše gledališče novo fmsko delo. Delo je komedija, z M prave satire na zablode in fne probleme malomeščanske Vibe v sodobnem okolju, oziroma Prstu sedaj. Igra je grajena s Istnim čutom za humor in osebe 1 Prikazane z razumevajočo člove-I iostjo, tako, da se nam njih napa-Je Prenehajo dozdevati le njih o-ybne napake, a jih smatramo za W>ake pripadajočega družbenega Pia. Prav zaradi tega smatramo Ko za pozitivno: kaže in zasmehu-to kar je v teh ljudeh nezdrava in kar jih vodi v propad. V 'h te le še iskrica čistega: sanje Moskovska filharmonija v Ljubljani Ob poslušanju sinfoničnega koncerta Moskovskega filharmoničnega orkestra zbledijo spomini na druge zelo slavne ansamble Sinfonični orkester Moskovske državne filharmonije slovi kot eden izmed najboljših tovrstnih orkestrov na svetu. Ustanovljen je bil pred do brimi tridesetimi leti. Njegov prvi dirigent je bil mani mojster S. Sa mosud, kateremu so sledili še dru gi sloviti mojstri, kot n. pr.: Aben droth, Konwitschny, Markevič idr kot solisti so v sklopu orkestra na stopali Ojstrah, Richter, Rostropo-vič, Aškenazij idr. Najvišji vzpon pa je orkestru dal sedanji dirigent Kiril Kondrašin. Ta veliki mojster vodi orkester od l. 1956. Pod njego vim vodstvom je ta orkester ustva dosegi ideala, žel ia po boljšem. n7 sijajn(, izvedbu slovitih del Ra Jv — , C «- II f MrtlMrtV/MI n! M l‘l cer pa avtor ni nameraval prika-Vi načina izhoda iz lega položa-1 orisati neke pozitivne osebe Ii pa zastavljati socialnih vzrokov Posledic dejanja. Občinstvo, katerega nenavadno veli del je predstavljala ravno mla-r«, je napolnilo dvorano «Prvega Y?!a» ter z. zanimanjem in živahno dogajanju na odru. fohvaliti moramo predvsem na-hopajoce Jožka Lttkeža, ki je pri-p«? trgovca Gregorja, kateri vse ^ienje le kopiči denar in hlepi i(Jmaterialnem udobju, a končno yìdi, da ni bil na pravi poti, Miro ^'dočevo, ki je podala njegovo že-l° Zoro, razvajeno histerično žen-'°i ki je naveličana vsega, njuno !'er Marino, ki je, v osebi Miran-Fe Caharije, že zrelo dekle in si v nlpem okolju ustvari svojo filozo-itlfìo ter smatra poločaj za neizbe-'n in tudi brezizhoden. Rado Na- vela, Stravinskega, Bartoka, Min demitha, Kodalyja in drugih velikanov sodobne glasbe. Še posebej pa se je povzpel na višino umetniškega ustvarjanja z realizacijo šoštako-vičeve IV. sinfonije, ki je bila izvedena leta 1961, to je četrt stoletja potem, ko je bila dokončana. Omenimo naj še izvedbo del kot so: Prokofjev oratorij Ivan Grozni, Vajnergova IV. sinfonija in Sinfonije mladega skladatelja R. šče-drina. Pa še nekaj besed o dirigentu Kondrašinu: KIRIL KONDRAŠIN filharmonije, orkester NBC, orkester Leningrajske filharmonije in Državni orkester ZSSR. Enake u-spehe kot v dirigiranju orkestrov je Kondrašin dosegel tudi kot operni interpret, ki je bil prav za prav Ta veliki mojster je danes poznan j začetek njegove umetniške poti. " Kondrašin je namet;č že pred mnogimi leti dirigiral Malo operno gledališče v Leningradu, sloviti Bolšoi teater v Moskvi idr. ne le v Sovjetski zvezi, marveč tudi v številnih deželah Evrope, Azije in Amerike. Dirigiral je že slovite orkestre kot so: orkester Londonske je nastopil v vlogi prijatelja, tr- pU°Vca, Zlata Rodoškova kot služki-hiJa kot Marinin zaročenec Bog-lan je vskočil, zaradi obolelosti S. Oistarehniča, Silvij Kobal in najbr-l*T Je zayadi tega podal svoj lik po-lWs»° ln nedognano. Res bi bilo ■lljgoda ako bi ta talentirani igravec lili'pstopil pot rutine in preigravanja l, '(' davno podanih likov. jV.i. Pohvaliti moramo rež erja Adri-Rastjo. Za efektno sceno, ki p ustvarila atmosfero predstavi, je Preskrbel Jože Cesar. Lepe kostu-jfl"je je izdelala Alenka Bartl in scen-k1 s'e efekte je vodil Edvard Marti- 'bKi. 11<)I >()<>(JOUOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOjšine to je tov. Marija Bernctič, ,;v°liena na listi KPI v Trstu. S 'etn . °s'i mnogo širše kot kdajkoli ruteklosti, a ni še dovolj. so perspektive slovenske skup- v Preteklo nedeljo je bila v osnovni šoli v Šempolaju kulturna prireditev. O njej smo prejeli sledeče poročilo : «Dragi starši in pni >j atei ji mladine ! Bliža se konec šolskega leta. Izven našega šolskega dela smo vam kakor vsako leto pripravili kratko prireditev. Potrudili smo se, da bi čim lepše zaigrali naše vloge. Ker nastopajo tudi naši najmlajši, bodite jim prizanesljivi. V upanju, da bi preživeli prijeten popoldan, vsem topel pozdrav». Tako je učenec petega razreda osnovne šole, Davorin Trampuž nagovoril številno občinstvo, ki se je udeležilo zaključne šolske prireditve v Šempolaju. Po tem nagovoru je šolski pevski zbor zapel pet pesmi : Ježek ima polje, Čebelice, žabe, Režijankica in Nesrečna ljubezen. Sledila je otroška igra v petih slikah «Mačeha in pastorka». Glavne vloge so igrali: Neva Zidarič, Armila Kosmina, Sonja Suban, Sabina Grgič, Sonja Pieri in Magda Mokole. Ostali učenci so nastopali kot medvedki, palčki vile in metuljčki. Vsi so prav lepo podali svoje vloge in občinstvo jih je nagradilo z obilnim aplavzom. Za zaključek naj dodamo še, da so se prireditve udeležili tudi šol- SAlET-RETJE-FOLKlORA-KNJIGE-RIVJIE-KIhK^ “ S ski nadzornik, didaktična ravnateljica in župan devinsko-nazrežinske občine. Za uspešno prireditev naj gre topla pohvala vsem, ki so nastopali in vzgojiteljem, ki so se nesebično trudili zato, da bi bil uspeh tem večji. Na mednarodni glasbeni bienali sodobne glasbe v Zagrebu, na kateri je sodeloval tudi sinfonični orkester Moskovske državne filharmonije, pod vodstvom Kirila Kondra-šina, so bila na sporedu dela treh sovjetskih sodobnih skladateljev, šoštakovičeva IV. sinfonija, Mirzo-janova Sinfonija za orkester in Vajnbergova V. sinfonija. Razen teh pa še: Hindemithove Sinfonijske va. rijacije na Vebrove teme in Bartokov Violinski koncert, v katerem nastopa kot solistka Irina Bočkova. V soboto zvečer je ta orkester nastopil tudi v Ljubljani. To gostovanje je spadalo v okvir kulturnih izmenjav med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. Gostovanje tako slavnega orkestra je bilo izredno velik dogodek Iza slovensko prestolnico. In da je bilo tako je samo po sebi umevno. Tudi razpoloženje občinstva, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano Filharmonije, je to zelo jasno potrdilo. O koncertu Moskovske filharmonije v Ljubljani je Uroš Prevoršek v ljubljanskem «Delu» zapisal naslednje: «O Moskovski filharmoniji sem že od nekdaj slišal same navdušena pohvale, toda dokler orkestra nisem slišal na lastna ušesa, si nisem mogel niti približno ustvariti mnenja o nedosežni sinfonični u-metnosti ansambla. To kar sem slišal na sobotnem koncertu, pomeni najlepše glasbeno doživetje v mojem življenju in ob sijajni umetnosti moskovskega orkestra so mi zbledeli spomini na Scalo, na dunajsko, praško, berlinsko, in varšavsko filharmonijo in na druge slavne orkestre, ki sem jih kdaj imel srečo slišati. In če nastopa na tem imenitnem koncertu še takšen mojster, kot je dirigent Kiril Kondrašin tedaj slišiš pravo sanjsko muziko — tedaj slišiš Mozarta, kot ga nisi slišal nikdar poprej... in tako Prokofjeva, Rahmanina, Stravinskega in Weinbergerja... Nekaj nepozabnega, nekaj lepega iti vznemirljivega je bila tudi umetnost mlade violinistke Irine Bočkove. Toliko poetičnosti in fantazije je izžarevalo njeno igranje, kot da je to nežno, mlado dekle poosebljena muzika. Morda sem slišal še večje mojstre, toda nihče me ni tako zgrabil za srce, kot me je s svojo igro prevzela ta mlada, čudovito nadarjena violinistka». Tako, torej, pravi Prevoršek, ki je sam glasbeni mojster, strokovnjak in kritik. In z njegovimi besedami se more vsakdo, ki je imel to srečo, da je poslušal ta koncert, v celoti strinjati. ; > K > Š č> | > S > 2 in umetnosti, poznan tudi kot Z “ odlični prevajavec starih kla- ? làdtuUva IcuHùUa ANTON SOVRE, sloviti poznavavec antične literature šolski pevski zbor v šempolaju. Vodi ga učitelj A. škerlavaj. 2 Ì 0 IM > < < 1 D O Ó z X 2 oc O Z x < O x 0 2 tu £ < co š < 1 oc Ul o Z X 5 o X O 2 E < 00 2 < < so v> < O < < at 5 O Ó Z 2 Ì S < o 8 > < < oc g 0 Ó Z x 1 2 o X < QC O X O 2 < 60 2 < to vn < O < S š a O d z 5 S oc lù O š 5 oc sikov, je umrl. Po njegovi zaslugi smo Slovenci dobili prevode Iliada, Odiseja, Herodotove zgodbe ipr. Sovre je bil rojen leta 1885. Kot profesor je služboval na gimnazijah v Gorici, Ptuju, Pančevu, Sremskih Karlovcih in v Ljubljani. Po osvoboditvi je bil profesor za grški jezik na ljubljanski univerzi in leta 1953 je bil izvoljen za člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V CELJU bo od 31. maja do 2. junija festival mladinskih pevskih zborov. Nastopili bodo najboljši mladinski zbori iz Slovenije, Hrvatske, Srbije in Bosne-Hercegovine ter po en mladinski zbor iz Bolgarije in Madžarske. V okviru tega festivala bo tudi posvetovanje glasbenih pedagogov, pri katerem bodo sodelovali poleg Jugoslovanov tudi predstavniki iz Madžarske, Bolgarije, Zahodne Nemčije, Poljske, Francije, Velike Britanije in Avstrije. ♦ V LJUBLJANI je odprta razstava plastik s tematiko iz narodno osvobodilnega boja. Ta razstava — urejena je v atriju magistrata — spada v okvir proslav praznika osvoboditve slovenske prestolnice. Med avtorji, ki so razstavili svoja dela na tej razstavi, so močno zastopani zlasti mladi umetniki. š m Ti O x 0 > x Z 1 < m X Z o ó 0 1 > S > S ó > > m > ÒD > š m •ti O X 0 XI » X z 1 < m X 2 o ó 0 1 > S 5 Ò ▻ > ra J» rn m ■ razvijala kjerkoli. -3 Sviiamod-artad-i3iv8-aaiV3i-v«svio-ai: :EV JIE-KINO-ODRI-RAZS. aVE-GLASBA-TEATER-BALET-PETJE-FOLKLORA-KNJIGE-REV JIE-KINO-OD! 17.-5-1963 4 • DELO Pred volitvami v Delavskih zadrugah DOLINSKI PARTNERJT Junija bodo člani Delavskih zadrug volili novo vodstvo, odnosno nove svetovavce svoje u-stanove. Volitve bodo nedvomno zelo pomembne. V resnici ne gre samo za izvolitev novih svetovavcev — predstavnikov članov Delavskih zadrug, marveč za mnogo večji problem, ki živo zanima vse člane zadrug in torej široke kroge prebivalstva Trsta in dežele, gre za demokratizacijo te pomembne ustanove. Delavske zadruge, ki so bile ustanovljene pred 60 leti, imajo za seboj zelo lepo preteklost in spadaio med najpomembnejše zadružne ustanove v državi. In letošnje volitve, ki se bodo vršile v času, ko razsaja nebrzdana draginja, ki tare najširše vrste potrošnikov, bodo nedvomno toliko bolj pomembne, saj bo od rezultata teh volitev, v veliki meri odvisno, kakšna ho politika, ki jo ho vodilo novo vodstvo in predvsem kakšne u-krepe bo novo vodstvo sprejelo za brzdanje draginje. Delavske zadruge, ki so bile ustanovljene prav s to perspektivo, morejo v dobri meri prispevati v številnih akcijah proti draginji in to predvsem s primernimi konkurenčnimi cenami. Da lahko dosežejo pozitivne rezultate v kampanji proti draginji, so Delavske zadruge že konkretno dokazale, bodisi v davni, kakor tudi v nedavni preteklosti. Ne da bi segli v davno preteklost, je dovolj, da se spomnimo, kako so Delavske zadruge po premostitvi velikih ovir dosegle, da lahko prodajajo nekatere po-trošne predmete po nižjih cenah. In prav na tem področju bi se dalo s primernimi akcijami doseči še marsikaj. To je, seveda, v veliki meri odvisno prav od vodstva. Evo, torej, zakaj bodo prav letošnje volitve novih svetovavcev tako važne. Žal, Delavske zadruge še niso v rokah svojih članov. Oblasti še niso v celoti odpravile velike krivice, ki jo je povzročil fašizem, ki se je tedaj, ko je bil na oblasti, polastil tudi te ustanove. Člani zadrug lahko volijo le en del svetovavcev, dočim drugi del imenuje ohlast, predsednika pa minister za delo. Toda kljub temu izvoljeni predstavniki lahko v marsikaterem pogledu napravijo mnogo dobrega in koristnega. In lahko rečemo, da so svetovavci, ki so bili kot predstavniki naprednih strank in organizacij izvoljeni na zadnjih volitvah, leta 1959, častno izpolnili naloge, ki so jim bile poverjene. Seveda v mejah obstoječih možnosti. To pa zato, ker v vodstvo ustanove še ni prodrla prava demokracija in ker ustanova, ki je last vseh članov, še ni bila vrnjena v roke pravim lastnikom. Ko to ugotavljamo, še en- I krat poudarjamo, da bi bile Delavske zadruge lahko mnogo več koristnega napravile. To bi bile nedvomno lahko napravile, ako hi tisti del vodstva, ki je bil izvoljen na manjšinski listi (demokristjani in njihovi zavezniki), odnosno tisti del, ki je imenovan od oblasti, upošteval pozitivne predloge in zahteve izvoljene večine ( komunistov, socialistov in neodvisnih). Ko se člani Delavskih zadrug pripravljajo na volitve, naj i-majo pred seboj dejstvo, da bo prav od tega, kako bodo volili in komu bodo oddali svoj glas, v veliki meri odvisna bodočnost te važne ustanove. Tisti, ki se samovoljno laste monopola nad ustanovo, ki jim ni do tega, da bi ustanova vršila poslanstvo, zaradi katerega je bila ustanovljena, niso vredni našega glasu. Za zaključek še to: Letošnje volitve bodo potekale drugače kot zadnje. Člani bodo poslali svojo glasovnico po pošti. Sicer pa bomo o vsem tem obširneje pisali tudi v prihodnjih številkah našega lista. Tudi v Dolini se je ohranilo starodavno majniško slavje. Letošnje slavje so zaradi slabega vremena prenesli na drugo nedeljo v maju. Na sliki: letošnji dolinski «partnerji». uoooooooooooooooooooooooooooooo >ooooooooooooooooooooooooooooo( oooooooooooooooooooooooooooo S seje pokrajinskega sveta v Trsta Problemi „Esso Standard" in ladjedelniških delavcev Pokrajinska uprava bo dala natisniti slovenski prevod besedila posebnega statuta za deželo Furlanija-Julijska krajina Na torkovi' seji pokrajinskega sveta v Trstu je odbornik Dccarli poročal o položaju v čistilnici petroleja «Esso Standard», kateri preti nevarnost, da jo lastniki zaprejo. Odbornik je dejal, da se je pokrajinska uprava zanimala za zadevo in da je zvedel, da je ravnatelj čistilnice zagotovil vladnemu komisarju dr. Mazzi, da ne bodo odpustili nobenega uslužbenca, hkrati pa je izjavil, da ima ■to podjetje zelo zastarele naprave, ki ne ustrezajo več sodobni izdelavi bencina in drugih lahkih bencinskih derivatov. Zato je družba proučila položaj podjetja in sklenila, da ne bodo obnavljali naprav za predelavo bencina, češ da se jim to v Trstu ne izplača. Sklenili pa so, da bodo v tej čistilnici z manjšimi stroški preuredili naprave za predelavo italijanske nafte v manj vredne proizvode. Svetovavci so v razpravi u-gotovili, da izjave ravnatelja podjetja ne jamčijo obstoja čistilnice, ampak samo začasno zavlačujejo njeno življenje. Podjetje bo postopoma usahnilo samo od sebe, ker že dalj časa ne sprejemajo v službo novih delavcev, stari delavci pa gredo v pokoj in se število u-službencev iz leta v leto manjša. Naš svetovavec tov. Sema pa je poudaril, da je to vprašanje zelo resno za celotno mestno gospodarstvo. Poleg tega pa je ugotovil, da tako krajevna kot državne oblasti niso dovolj odločno nastopile pri družbi «Esso Standard», da bi ohranile Trstu to staro podjetje, petrolejske industrije. Med drugim je bilo na seji tudi govora o slovenskem prevodu deželnega posebnega statuta za slovenske dijake, kot so to že svoj čas zahtevali naši tovariši v pokrajinskem svetu, ko je predsednik sporočil, da ho pokrajinska uprava natiskala več izvodov statuta in da ga bodo razdelili po vseh višjih srednjih šolah. Tedaj je predsednik zavrnil zahtevo naših svetovavcev. Sedaj pa je sporočil, potem ko so ga na nujnost prevoda opozorili s posebnim pismom slovenski dijaki, da bo pokrajinska uprava natiskala prevod v slovenščini, ko ga bo prejela od ravnateljev slovenskih šol, Tov. Sema s* je na seji zavzel tudi za delavce tržiške ladjedelnice, ki so jih svoj čas premestili v tržaško ladjedelnico Sv. Marka in jih s tem precej prizadeli, ker so zaposleni daleč od svojih družin. Zahteval je, da se tem delavcem zagotovi delo v svojem kraju, da ne bodo oškodovani. Odbornik Savona mu je odgovoril, da so sedaj v teku razgovori, da sc tem delavcem zagotovi določena odškodnina. Ni pa hotel prevzeti nobene obveznosti, da bo pokrajinska uprava posredovala, naj se tržaškim delavcem zagotovi delo doma. Bo/junec: Smrt mladega delavca Umrl je tov. Lucian Sancin iz Boljunca. Star je bil komaj 33 let. Pokojni je bil zaveden delavec. V ladjedelnico Felsegi v Miljah je stopil, o mu je bilo komaj 14 let in tam je delal dokler mu je zdravje to dopuščalo. Žal, moral je leči mnogo mnogo prerano v hladni grob. Pokojnega tovariša so v torek pokopali na domačem pokopališču. Od njega se je prišla posloviti zelo številna množica sorodnikov, prijateljev in delovnih tovarišev. Boljunec ni zlepa še videl tako velikega pogreba. Vsem žalujočim svojcem, predvsem pa ženi, staršem, otrokoma izrekajo tovariši iz Boljunca svoje najgloblje sožalje, kateremu se pridružuje tudi «Delo«. 10-letnica smrti Ivanke Furlan I7. junija je poteklo 10 lei od smrti Ivanke Furlan iz Skednja. Mož Emil, hčerki Adelija in Bianka so v počastitev spomina pokojne darovali 1.500 lir za «Delo». 11 i ii>l Kongres bivših političnih deportirancev V nedeljo 26. t. m. v Trstu bo pl krajinski kongres Zveze bivših Fj li ličnih deportirancev v nacističfl koncentracijska taborišča. Vršil i bo v dvorani «Di Vittorio» (na s dežu Nove delavske zbornice - CGI1 - ul. Pondares 8. Začetek ob 9. ul Med drugim bodo na kongresu p ročaji o vprašanjih, ki so v zve ; s pokojnino in odškodnino bivšil deportirancem. Program miru i Nadaljevanje s 1. .strani) KPI predlaga čimširšo čimbolj odprto diskusijo vseh navedenih vprašanjih poziva k soglasju in sodelovi n ju vse zainteresirane političi’1 in družbene, sile; kajti demi1 kratično napredovanje in pn mik na levo, ki sta bila ustv< rjena na volitvah, se morfi in morata izražati v vedP bolj živem poletu v politični in sindikalnih borbah, v okn pitvi solidarnosti razredne i ljudske enotnosti, v obnovit’ in razvoju odnosov sodelov ( nja med komunisti in socia , sti, med delavskim gibanje^1 laičnimi in katoliškimi dernf kratičnimi silami v državi. V*j J1 to je bistvenega pomena ; kaj n ti izraz ljudske volje je treH ^ spoštovati in ta izraz se odraŽj v splošnem premiku na levo. n ---------------- P< Laos (Nadaljevanje z 2. strani) kaj, kar bi lahko v doglednem ča4 . pripeljalo do integracije treh La‘; s sov v enega. Sedanji največji p11 a blcm je v tem, kot piše londonsl s «Observer», da se je položaj nevtri’ S cev, sile, na kateri stoji ves žene’1 Z; ski sporazum, močno omajal in j p v glavnem zaradi razcepa v njihov,,)t( vrstah. I ■ Isti list pravi: Lanski sporazuf1 1 ki zagotavlja laoško nevtralnost poli nacionalno koalicijsko vlado prizmi h va, da bi zunanja intervencija sa111' otežila položaj v Laosu in ga n.‘' redila nevarnejšega za svetovni t1111 To je še vedno res. Po obisku ameriškega državnd podsekretarja Averella Harrima1 v Moskvi kaže, da se položaj 1 bo zapletal naprej. Na žalost pP tako ni nobenih znamenj, ki bi t povedala skorajšnjo spremembo 1 bolje. Laos ostaja nesrečna dež.e kjer udarjajo drug ob drugega 1 lovi nesoglasij v današnjem svd Tisto, kar pride do naših ušes P1, ko časopisnih agencij, je le del kritih in skritih političnih iger, ' jih vse krepko občuti maloštevi'8 ljudstvo, o katerega usodi odloČ8 daleč od laoških meja. Laos je A nes pojem za tisto, kar je nck<>‘ bil Balkan. S. t Gornji sestavek smo povzeli? ] sta «Mladina». zahvala Vsem, ki so z nami sočustvuj ob hudi nesreči, ki nas je zadela vsem, ki so se udeležili pogreba,8 šega dragega Luciana, se ginr zahvaljujemo, še posebna zahv naj gre vaškim pevcem, možem, fanlom, delavcem iz Felszegi in "J Marka, krajevni sekciji KPI, vsf; ki so nam tudi gmotno pomaganj vsem darovalcem vencev in šop*4 Boljunec, 16.5.1963 Žalujoči: .J žena, otroka, stat’ in ostali svojci^ ____________ __________ DELO —■ GLASILO K.P.I, ZA SLOVENSKO NARODNO MANJŠINO — DIREKTOR: MARIJA BERNETIč — ODGOVORNI UREDNIK: ANTON MIRKO KAPELJ UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL. CAPITOLINA 3 — TISK: TIP. RIVA, TRST, UL. TORREBIANCA 12