Kmetje niso krivi. Govor poslanca Roskarja v držftvnem zbora dne i8. oktobra. (Konec.) V teh predlogiK pa se zahteva ne le uvoz m&sa, temveft razveljava prepovedi .uvoza spjloli, Nooem. izr gubiti mnogo besodi, a rad bi vas vendar opozoril na to, da je-, uvoz mosa že sam (na sebi nevajren, da se s tem lahko uvedejo tudi razne kužne bolezni, to tembolj, a,ko bi se uvažala živa živina. Navesti hočem samo nekaj Łtevilk, kako je takrat izgledalo v ^Avstri. ji, ko je bil v- Avstriji Še dov|oljen prost uvoz, živine.. Leta 1878. n. pr., torej predno se }& Še zaprla meja, je poginilo 1984 komadov, živine vsled tegay ker se je vtihotapila kuga, leto za tem 4598komadov, in tako je šlo naprej. Pozneje, ko se je zaprla meja, n. pr. leta 1882, poginilo je le 31 komadov živine, prihodnjega leta 1883 pa^ samo 14 komadov. Zai to se je treba zanvaiiti zaprtju jnej, seveda vsled nasih ugodnih zjdravstveniti zakonov in njihove izvršitve. In sedaj se zaliteva od gotove strani, da se naj ineje zopet odprejo! Vidim v tem samo željo izvestnih ljudi, da bi kmeta č-im preja tem boljše uničili in ga prisilili k izselitvi. GOspoda, ako naj bo živina p.oceni, poteto potrebujemo tudi ceiio krnio. Kako pa stvar .v tem oziru stoji ? V Majiboru n. pr. stane meterski stot krme 10 do 12 kron. 'Kako se to ujemat s cenami tživine? Vsak si ls-liko sam izraeuni, da je pri teh cenah krme nemogoee, baviti se z živmorejo. Nadalje potrebujemo cen kapital, ki ga dpslej nismo imeli. Industrija imai y resnici cen kapital. Potrebujemo pa tuch zavarovanje proti izgubi živine. Za to se je, žal, šo zelo mato storilo; bila pa bi stvar vlade, da bi se sama za to ipobrigala in zavarovanje po sili izvršila. Potrebno je, da se kmeta, ki ga je zadela nosreča, zadostrio podpira; to se bo gotovo izplaSalo. Avstrijsko probivalstvo je od leta 1891 do 1900 narastso za osem odstotkov, živinoreja pa samo za en odstotek. Te Stevilke sicer ne bodo popolivoma natanCne, a tudi ne veliko napa&ie. Vem 'za gotovo, da — jaz sam sem pri tem ljudskem in živinskem štetju sodeloval — se je pa6 mnogo iz straliu pred davčnim vijaikcm finančnega ministra zatajilo. Saj je še ve6 živine, kakor se je takrat naznanilo. NaraSfianje stanja živme pa bi bilo laliko enako množitvi prebivalstva. Kajti imamo Se mnogo polja, kojega obdeloyanj'e se že 'dalje (5asa ve5 ne splafiuje, imamo Še neobdelano pa_.nike iri travnike, ki so samim sebi prepuščeni. To vse bi so lahko izboljšaio, a k temu je treba več denarja. Menim, da'ie vlada in tudi mi dolžni, delati na to, da se za melioracije postavijo večji zneski, da pa tudi tistim hasnijo, v katerik rokah bi se lahko plodonosno naložili, U\€rjon sem, da bi lahko §e eno tretjino ve5 živine redili kot danes. Ako se to zgodi, potem pa ne potrebujemo veS tujega uv<v za. (Pritrjevanje.) Kateri so vzroki, da v živinoreji Še nismo tako daleg niipredovaii ? Pred vsera nizke cene prejšnjih let. Danes se peča vsak, komur je le mogoče, celo vsak \inlfiar pri ras z Živinorejo. ker upa, da ba 'mel ka^ dohodek. Za kmeta samega je živiporeja tako nujno potrebna, da mora staviti vse na to, da jo poveča \n ukrepi, Ua more dobiti iz nje več sredstov. A nizke cene pač niso nikoli v stanu, proizvajanje kake stvari povzdigniti, lo primerne cene to lahko storijo. Ako bi se pa vse to izvršilo, kar se zahtcva v predlogih gospodov socialnih demokratov, potem bi nastalo itoko znižanje cen, da bi bila živinoreja sploli nemonro^a. Nihče paft ni v stanu, dalje fiasa kaj proizvajati, kier mnra Se sam povrhu plačati, najmnnje kmct, ki tifi že italc do grla v dolgovih. N.nga dolžnost je, donosnost oliruniti; pomagajmo tiidi v tem, da so bodo prej omenjene poljnne popravile, potem bomo g-otovo -lahko imeli zadostno sta- nje živiue. Nekaj je posebne vaJžnosti in potrebno, ako hočemo skupaj deJovati in se stvari poprijeti, da se res ublažijo draginjske razmere, in to je: proizvajalci in uporabitelji se morajo zbližati, morajo poskusiti, stoniti skupaj in delati brez medkupčije. Ako ne pride do tega, tudi ni druge pomfoči; kajti, ako bi se, kakor ss zahteva, dovolila pošiljatev iz tujih držav, bi prišli v poštev le veletii,žci in ne mali trgovci, ki so s tem ne morejo peSati. Zahtevati in doseči se mora, da se voznine znižajo, in ne smejo se, kakor se sed-aj hoče, tarile južne železnice, ki so že itak najvišje, ,še znova povišati. (Pritrjevanje.) Tudi je trebaskrbeti za to, da industrija in kmetijstvo skupaj na,slopata. V Avstriji more le eno drugo podpirati, eno drugo izpopolmti. Ako bi skrbeli samo za industriJo, kaj so naj zgodi potem s &tevilnim kmeiekim ljudstvom? Ako se za to ne sk|rbi, da; se tudi lo ohrani in napreduje, svoje pridelke izboljša in doseže ugodne dohodke, poteni mora istočasno tudi industrija nazadovaii; kajti kmetje so zelo dobri odjemalci industrijskejga blaga, in bi radi krili svoje potrebe, da bi le imeJi sredstev za to^ Toda za kmeta velja vedno pravilo: Ne kupi, fiesar ne potrebuješ, ampak to, Cesar jio more§ pogreSati. NoSem tega tudi drugim stanovom podtikati, a vprašanje je vendar, ge ne ve]ja to provilo včasih tudi za druge stanove. Ako bi si pai mogli to kupiti, kar potrebujemo, bi imeli iz tega tudi druge gospodarske koristi: v marsikaterem oziru bi kihkoi negovali svoje nasade in veS proizvajali, kakor se danes godi. Skupno postopapje industrije s ktmeftijstvom je torej neobliodlaci potrebnjb: kmetttvaloc bi bil najboljgi uporabiljelj induaitrije in industrijski delavec najboljši upbrabitelj kmetijstva. V tem bi bdla najboljša potbta, za katero moramo skrbeti. PoviŠlanju naših izdelkov bi pa res rad postavil nasproti poviganje pla6 in dnine. Najraznovrstnej.^e industrijsko blago je v ceni zelo poskočilo, ravno tako vsa plačiJa, ta so poskočila najmanje za 25 do 50 odstotkov m še višje, na§e cene pa 90 poskoftile le za 10 odstotkov (Posl. dr. Korošec: k večjemn!), k večjemu 10 odsiotkov,1 pog^sto tudi p?refcej manje. Diovolite mi gospoda, da še fcisto kratko omenim razmere, kakor si stojijo nasproti. Vse sosednje dežele se trudijo, da si ustanovijo svojo industrijo, in to po vsi pravici. KaJcšne bodo posle(Łfce, je razvidno. S čaafom 3bo in mora postati p.rodukcija {proizvajanje) nrev^lik;ai.i KonkureiKa je danes ,že velika. Ali smo naj potem, ako nastane Kriza, mi tisti, ki moramo nositi krivdo in se radi tega pokoriti? Ne verjamem. V mestih in industrijskih krajih se sliSijo vedao tožbe, da primanjEuie dela. Tega pri nas na deželi ni. Pri nas Imamo ravno nasprotno, nam nian.ika.jo samo rt^lavci. Ali bi se to ne dalo IzjednaSiti? Naj vživa tiKli kmet ista varstvo in iste pravice, kakor drugi stanovi, potem se bo njegov položaj gotovo v toliko izboljšal, daj bodo ostali delavci _ veseljera na ileželi. Dokler pa kmet ne more svojih delavcev tako plaSati, kakor lahko stori to meščan in industrijec, tako dolgo ni mogoče zadrgati delavcev na deželi. še eez neko drugo točko bi se pritožil. Pogosto se zgodi, da se delavci pa8 povrnejo zopet na deže> lo: to se zgodi navadno takrat, ko so že tako stari, da ne morejo več delati, in postanejo ,_opet breme domačega ljudstva, ob&ine. Nova domovinska postava tozadevno ni dovoij odpomogla. Bridko je gledati tiste elemente, ki so bili oelo življenje na tujem, in pridejo potem v starosti v svoje domovinske obMne nazaj svojim brafom v nadlego. Obljubil sem, da bom kratko vse raaložil, zato hitim h koncu in prosim vse gospode, naj glasujejo za predlog, ki ga je stavila krš^ansko-socialna stranka. AkO/sle-dimo stvari po tam nastavljenih načelih, menim, da lahko zagotavljam, da pridemo do sklepa, ki bo koristil ljudstvu sploh", avstrijskemu ljudstvu pa Še posabej. S tem konfiam. (Zivahno pritrjevapje.)