številka 9 november 2012 www.vodice.si Okrogla miza o starejših in prostovoljstvu j.- .' ■ Brskamo po zgodovini 2 ■¿JlK. . i-^«-- . .uL Ji ib i 'F Povezava Vodic » iSVi "M"1*.^..-i, z Medvodami Krajevnih skupnosti ni -f^ri-wá f. -j* t . * I L^& Vt , i A i. .v. *w V8 O ^ O § S j? c Novembra, ko smo državljani dajali glas za enega od treh kandidatov za predsednika države, smo v naši občini imeli tudi referendum o krajevnih skupnostih. Kot so pokazali rezultati preštetih volilnic, se krajani niso odločili zanje. Spodaj lahko pogledate, kako smo glasovali. a/ Na voliščih štev.: 006 (Gasilski dom Utik), 007 (Gasilski dom Šinkov Turn), ki pokrivajo naselja Koseze, Šinkov Turn, Selo, Vesca, Utik in Bu-kovica, je glasovalo skupaj 779 volivcev. • Od tega je bilo 766 glasov veljavnih in 13 neveljavnih • ZA je glasovalo 357 glasov • PROTI je glasovalo 409 glasov b/ Na voliščih štev.: 001 (Zadružni dom Skaručna) in štev.: 005 (Gasilski dom Polje), ki pokrivajo naselja Skaručna, Vojsko, Povodje in Polje, je skupaj volivcev 578, od tega je glasovalo skupaj 359 volivcev. • Od tega je bilo 349 glasov veljavnih in 10 neveljavnih • ZA je glasovalo 165 glasov • PROTI je glasovalo 184 glasov c/ Na volišču štev.: 002 (Gasilski dom Repnje), ki pokriva naselji Repnje in Dobruša, je skupaj volivcev 359, od tega sta glasova skupaj 202 volivca. • od tega je bilo 195 glasov veljavnih in 7 neveljavnih • ZA je glasovalo 89 glasov • PROTI je glasovalo 106 glasov d/ Na volišču štev.: 004 (Gasilski dom Zapoge), ki pokriva naselja Zapoge, Dornice in Torovo, je skupaj volivcev 284, od tega je glasovalo skupaj 149 volivcev. • od tega je bilo 146 glasov veljavnih in 3 neveljavni • ZA je glasovalo 68 glasov • PROTI je glasovalo 78 glasov e/ Na volišču štev.: 003 (Kulturni dom Vodice), ki pokriva naselje Vodice, je skupaj volivcev 1.228, od tega je glasovalo skupaj 746 volivcev • od tega je bilo 723 glasov veljavnih in 23 neveljavnih • ZA je glasovalo 177 glasov • PROTI je glasovalo 546 glasov • M. K. >8 O ^ O § S iS C -O O Občinska uprava je te dni spremenila način parkiranja na Kopitarjevem trgu z namenom, da se ta problematika končno uredi, domači prebivalci pa nemoteno pustijo vozilo na parkirišču. V zadnjem času je namreč zaradi voznikov iz drugih občin, ki so na tem parkirišču pustili avto ves dan, prišlo do prezasičenosti parkirišča. Vse občane, ki pridejo z avtom v središče Vodic, obveščamo, naj na vidnem mestu znotraj avta pustijo sporočilo o času prihoda in ne bodo tako imeli nobenih težav. Vzrokov za to, da so se iz bele cone parkirišča spremenila v modro, je več. Kot redna praksa se je namreč pokazalo puščanje vozil lastnikov iz sosednjih občin, ki so potem odšli bodisi na avtobus bodisi jih je več odšlo na delo v Ljubljano. Zaradi tega so se parkirišča hitro napolnila, prebivalci občine pa nismo našli prostega prostora. Tudi uvedba nove avtobusne linije je s seboj prinesla večjo potrebo po parkirnih prostorih. Zato pogosto niso mogli parkirati občinski uslužbenci, pa tudi zdravstveni delavci ali zaposleni na pošti ne. Po novem torej ni več parkirnih mest, označenih z belo barvo, kjer je bilo možno celodnevno parkiranje, ampak so le parkirna mesta, označena z modro in rumeno barvo. Parkirna mesta, označena z modro barvo, so namenjena kratkotrajnemu parkiranju - modre cone. Kratkotrajno brezplačno parkiranje (časovno omejeno brezplačno parkiranje) je uvedeno na parkirnih pasovih v neposredni bližini upravnih funkcij (občina, zdravstvo, trgovina ...). Pred kulturnim domom so štiri parkirna mesta, kjer je možno parkirati za največ 30 minut in to tudi jasno označiti na armaturi vozila. Označite lahko s parkirno uro ali listkom. Druga modra parkirna mesta pa so namenjena kratkotrajnemu parkiranju za največ dve uri, kar pa mora biti prav tako jasno označeno na vozilu. Parkirne ure so naprodaj na bencinskih servisih, v poslovalnicah AMZS in v trgovini v Vodicah. Kot parkirna ura pa velja tudi čitljivo izpisan listek s časom prihoda, ki je nastavljen na armaturni plošči vozila. Dve parkirni mesti, označeni z rumeno barvo in precej širši, sta namenjeni invalidom. Druga parkirna mesta, označena z rumeno barvo, so namenjena uslužbencem občine, zdravstva in drugim zainteresiranim redno zaposlenim na območju Kopitarjevega trga. Seveda pa je celodnevno brezplačno parkiranje še vedno možno na parkirišču pred pokopališčem. M. K. Spremenien,re2im,bre2Plgžne>gg,par,hirqni.q>v_Uodigah Oktobrska izredna občinska seja je bila sklicana z enim samim namenom; objavljen je bil javni razpis, na katerega se je prijavila tudi Občina Vodice. Zato je morala biti v proračun 2012 vključena posebna postavka v zvezi z energetsko sanacijo OŠ Vodice. Občinska uprava upa, da bo tokrat občinski proračun lahko okrepila s sredstvi od ministrstva za infrastrukturo in prostor. Predlagane spremembe Odloka o proračunu Občine Vodice za leto 2012 so bile sprejete z devetimi glasovi za. Vzdržali so se svetniki Nove Slovenije. Uvodoma je bilo med svetniki nekoliko nasprotujočih si mnenj okoli dnevnega reda, natančneje zapisnika 20. redne seje občinskega sveta, ki je bila 1. oktobra. Svetnica Mojca Ločniškar je predlagala umik zapisnika, saj je šlo za izredno sejo, Anton Kosec pa se s predlaganim ni strinjal, saj v poslovniku primer ni natančno določen. In če ni, ni z dnevnim redom nič narobe. Kljub temu je dal župan predlog umika na glasovanje, vendar je dnevni red ostal nespremenjen. Ločniškar-jeva je imela v zvezi z zapisnikom pripombo: »Predlagala sem, naj se ljudem jasno pove, da bodo glasovali o krajevnih skupnostih, ki ne bodo pravne osebe in zatorej ne bodo imele svojega premoženja. Peter Podgoršek pa je dodal, naj se to zapiše tudi na glasovnice.« Direktorica občinske uprave mag. Nataša Hribar je pri pojasnjevanju sprememb predlaganega proraču- Odvoz odpadne folije Čeprav odpadki iz katere koli gospodarske dejavnosti bremenijo nosilca te dejavnosti, je Občina Vodice v preteklih letih nudila kmetijskim gospodarstvom, predvsem v zvezi z odpadno folijo, izdatno pomoč, saj so bile organizirane (predvsem po zaslugi Janeza Podgorška iz Vodic) številne zbirne točke pri posameznih kmetijah, za kar jim gre posebna zahvala. Z letošnjim letom pa se je pojavila nova, še boljša možnost, ne le za odpadno folijo, ampak tudi za številne druge odpadke. V industrijski coni Komenda je na lokaciji blizu Žej podjetje Komteks, ki zbira in odkupuje sekundarne surovine. Občina Vodice se zavzema, da bi posamezni kmeto- valci (predvsem iz Vodic in drugih bližnjih vasi) uporabili možnost lastnega odvoza odpadne folije na to odjemno mesto, obenem pa bi zaenkrat ohranili občasni odvoz z dosedanjih lokacij v Zapogah 21a, Polju 25, Skaručni 33, Kosezah 22, Vesci 9 in Vojskem 6, Repnjah 37 in Bukovici 16. Prvi tak odvoz bi bil 4. decembra 2012. Ker podjetje Komteks zbira in celo odkupuje tudi druge surovine in ker deluje v neposredni bližini naše občine, je to gotovo dobrodošla ponudba tudi za druge občane, ki bi želeli oddati določene odpadne materiale. Rado Čuk -višji svetovalec I na za 2012 navedla novo postavko Energetska sanacija OŠ Vodice v vrednosti 20 tisoč evrov. Ker gre za projekt, s katerim želijo kandidirati za pridobitev kohezijskih in državnih sredstev, mora biti ta postavka posebej določena v proračunu. Gre namreč za razpis ministrstva za infrastrukturo in prostor (Sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo stavb v lasti lokalnih skupnosti) za obdobje 2013-2015, ki predvideva velik delež nepovratnih sredstev. Na ta račun so zmanjšali postavko Oskrba s pitno vodo, ker se zneski itak ne bodo porabili v tem letu, kot je pojasnila občinska uprava. Svetnik Maksimilijan Alfirev se je strinjal z vnosom te postavke, če lahko na ta način kandidira občina za kohezijska sredstva. Ni pa se strinjal z jemanjem denarja s postavke oskrba s pitno vodo, ampak je predlagal, da bi od vsake postavke vzeli po malo. Nakar mu je tudi Miran Sirc odvrnil, da je tako bolje zato, ker se z naslova krvavškega vodovoda do konca leta predvidena sredstva ne bodo porabila. Svetnik Anton Kosec je predlog rebalansa podprl, saj je to priložnost, ki je ne gre zamuditi. Obenem pa se je glasno vprašal in predlagal, da bi morebiti semkaj uvrstili tudi energetsko sanacijo gasilskih domov. Kar v tem primeru žal ni možno, saj razpis omenja le stavbe v občinski lasti, gasilski domovi pa to niso. Tudi bivše stavbe KS ne pridejo v poštev, ker se v stavbah ne sme izvajati pridobitna dejavnost. Mojca Ločniškar je želela vedeti, ali je izvajalec že znan, nakar ji je župan Aco Šuštar odgovoril, da pogovori sicer že potekajo, izbran pa bo najbolj resen in ugoden kandidat. Predlagane spremembe Odloka o proračunu Občine Vodice za leto 2012 so bile sprejete z devetimi glasovi za. Vzdržali so se svetniki Nove Slovenije. Monika Kubelj >8 O ^ O § S j? 18 Vgradnja, mlbrofeogeoeracijsfee Ukrep za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov >8 O ^ O S j? c Soproizvodnja toplote in električne energije ali kogeneracija (SPTE) je proces istočasnega pretvarjanja energije goriva v toploto in električno energijo. Gorivo je lahko fosilnega izvora (zemeljski ali utekočinjeni plin, tekoča goriva ali premog) ali obnovljiv vir energije (bio-masa, bioplin, deponijski plin). Zaradi visokih prihrankov goriva je soproizvodnja ena od najpomembnejših ukrepov za zmanjšanje emisije toplo-grednih plinov za doseganje kjotskega cilja - 8 odstotkov za Slovenijo. V skladu z evropsko direktivo 2004/08/ES o so-proizvodnji se med male SPTE uvrščajo vse enote z električno kapaciteto, manjšo od 1 MW, mikro SPTE pa z manjšo od 50 kW. Sodobni sistemi za SPTE dosegajo zelo visoke skupne izkoristke, tudi preko 90 odstotkov. Pri ločeni proizvodnji električne energije se približno dve tretjini vhodne energije fosilnih goriv porabi za pokrivanje toplotnih izgub, pri soproizvodnji pa to toploto zajamemo in koristno porabimo za ogrevanje. Na ta način bolje izrabimo energijo neobnovljivega fosilnega goriva ter v primerjavi z ločeno proizvodnjo električne energije in toplote dosegamo prihranek energije. Za soproizvodnjo obstaja več različnih tehnologij, izbira je odvisna predvsem od področja uporabe. Pri SPTE s plinskim batnim motorjem ta poganja trifazni električni generator, toplota, pridobljena od hlajenja motorja in dimnih plinov, pa se uporablja za ogrevanje in/ali pripravo tople sanitarne vode kot prikazuje slika 1. Slika 1: Delovanje mikro SPTE V času poletnih počitnic 2012 smo poleg obstoječe kotlovnice v OŠ Vodice vgradili mikrokoge-neracijsko napravo, ki deluje na plinski batni motor. Naprava ima deklarirano električno moč 30 kW in toplotno moč 62 kW. Obratovanje naprave je predvideno v času ogrevalne sezone, torej od oktobra do maja. Naprava deluje na energent zemeljski plin, katerega porabo plačuje investitor Petrol d. d., toplota se prek kalorimetra pošilja v obstoječi ogrevalni sistem objekta, proizvedena električna energija pa se pošilja v električno omrežje. Pogodba z Občino Vodice in OŠ Vodice je sklenjena za deset let (Petrol bo v tem času OŠ plačeval najemnino oziroma služnost za uporabo prostorov kotlarne), potem pa naprava brezplačno preide v last občine oziroma OŠ Vodice, ki lahko z njo še naprej proizvaja toploto in elektriko. Naprava je bila poizkusno zagnana oktobra 2012, redno obratovanje pa je predvideno po pridobitvi odločbe o podpori za električno energijo, proizvedeno iz SPTE, ki jo izda Javna agencija RS za energijo. Zaradi dolgotrajnosti pridobivanja omenjene odločbe pričakujemo redno obratovanje januarja 2013. V okviru vgradnje mikrokogene-racijske naprave je Petrol obnovil tudi prostor shrambe za kuhinjo ter dodatni prostor med shrambo in kotlovnico, kjer je naprava locirana. Boštjan Zajc (Petrol d.d.) Slovesnost ob Kopitarjevem grobu Ni ga Vodičana, ki ne bi poznal velikega jezikoslovca Jerneja Kopitarja. Njegov sloves je segal čez občinsko in državno mejo, njegov prispevek k ohranjanju slovenske besede je bil velik. Pisalo se je leto 1780, ko se je rodil v Repnjah in svoj ustvarjalni višek doživel na bližnjem Dunaju, kjer je bil dolga leta tudi pokopan. Trajalo je kar nekaj časa, da so posmrtne ostanke prenesli v Slovenijo, na pokopališče Navje. Občina Vodice se ves čas trudi ohranjati spomin nanj, zato je tudi letos priredila 15. Kopitarjeve dneve, vrhunec pa je bila slovesnost ob obnovitvi Kopitarjevega spomenika na Navju. Slovesnost ob 115-letnici prenosa posmrtnih ostankov Jerneja Kopitarja na ljubljanskem Navju sredi oktobra je bila lepo pripravljena, nabita s čustvi in ljubeznijo do slovenskega jezika. Med prisotnimi niso bili le mnogi občinski svetniki, ampak veliki še živeči jezikoslovec Jože Toporišič. Zadnji velja za pravo eminenco na svojem področju in je gotovo eden od najbolj spoštovanih slovenistov, čeprav se z njim tudi niso vsi vedno strinjali. Kljub visoki starosti in vidni opešano- Pesem, ki jo je Antonija Baksa Srnel posvetila Jerneju Kopitarju Otroštvo med travniki ... Treba je pohiteti še preden zapade prvi sneg. Mesto veliko, tuje -čaka. Učeni možje, zbadljivi sošolci in ti Jernej, vedoželjni gorenjski fantič, si pustil ptičja gnezda na repenjskem hribu. Dolgo te ni bilo. Drevje se je odevalo v nova oblačila in preden je zapadel prvi sneg si našel pot domov. abs,1997 sti se je tudi Toporišič udeležil slavja našega velikega Repnčana, katerega zasluga je med drugim tudi ohranjanje vrednosti našega jezika. Po uvodu Godbe Vodice, ki je zaigrala državno himno, je navzoče pozdravila voditeljica Tanja Dominko, sicer novinarka na Radiju Ognjišče. »Spoštovani udeleženci, prijazno pozdravljeni na današnjem spominskem dogodku, ob 115-letnici vrnitve posmrtnih ostankov slovenskega jezikoslovca Jerneja Kopitarja domov v Slovenijo z Dunaja, kjer je umrl leta 1844. Čeprav ne ravno v rodne Repnje , kjer je luč življenja ugledal 21. avgusta 1780, pa vendar v Ljubljano, kjer se je začela njegova čudovita znanstvena pot. In kdo bi si mislil, da bo k zadnjemu počitku kdaj legel prav k tistim ljudem, s katerimi se je veliko pogovarjal, si dopisoval. Z nekaterimi tudi polemiziral. V njegovi neposredni bližini počivajo namreč dramatik Anton Tomaž Linhart, pesnik Valentin Vodnik, literarni zgodovinar in kritik Matija Čop ter plejada drugih uglednih mož,« je nekaj besed nanizala voditeljica in pozdravila vse prisotne. Izpostavila je nekaj imen iz sveta politike in znanosti, zaradi katerih je bil dogodek še bolj slovesen: direktor Tudi narodne noše niso manjkale. cd C O 'ČT CD ^ O cd C O 'ČT CD ^ Spomenik je delo Vojka Mužine iz Kamnoseštva Mužine. Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju dr. Vincenc Rajšp, podpredsednik Kopitarjevega društva Slovenije in književnik Vladimir Gajšek, direktor urada za verske skupnosti Silvester Gabršček, pobudnik postavitve kenotafa oziroma simboličnega Kopitarjevega groba Ivan Martelanc in član SAZU dr. Janez Dular, ki je bil prvi minister v prvi vladi za Slovence po svetu, pa predstavniki Narodne univerzitetne knjižnice v Ljubljani, Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti, Zavoda za varstvo kulturne dediščine in drugi. Seveda je omenila tudi domače občinske svetnike, predstavnike Občine Vodice z direktorico mag. Natašo Hribar na čelu in županom Acom Šuštarjem. Toplo je pozdravil Vladimir Gajšek, prevajalec, slikar in podpredsednik Kopitarjevega društva Slovenije: »Pozdravljeni vsi, ki sanjate, pojete in govorite v slovenskem jeziku.« Izrazil je veselje, da smo slavnostno počastili njegov grob in njegovo ime, a dodal, da bi vendarle moral imeti več veljave. Dandanašnjim bi ga morali predstaviti z novimi pogledi ter opomniti na njegovo veliko jezikovno in kulturno vlogo. Tudi Vincenc Rajšp, direktor Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju, je povedal, da je Kopitar zelo vidna slovenska osebnost, ki je delovala na Dunaju. »Bil je izjemen promotor slovenskega jezika,« je bil njegov komentar. Ker je Jernej Kopitar največje ime, s katerim se lahko ponašajo Vodice, je gotovo pohvalno, da so se tudi prejšnji župani trudili za ohranjanje njegovega spomina. Anton Kokalj je prispeval k organiziranju Kopitarjevih dnevov, Brane Podboršek je omogočil izid Kopitarjevega življenjepisa, sedanji župan pa je pristopil k obnovi spomenika. Podpira tudi prizadevanja Ivana Martelanca za postavitev replike nagrobnika na pokopališču Sankt Marx na Dunaju. Sedanji župan Aco Šuštar je položil spominski venec k nagrobniku in povedal: »Vesel sem, da ste danes prišli tisti, ki vam naš veliki rojak resnično nekaj pomeni. Ne glede na to, da je bil Kopitar rojen že pred 232 leti, so njegove sledi še vedno zelo vidne. V občini se trudimo ohranjati vrednost zapuščine tega kulturnega velikana. Posebno hvaležen sem za pobudo, ki jo je Občina Vodice z veseljem podprla. Letos so se svetniki strinjali z zasnovo Kopitarjevega kulturnega centra, ki bo še dodatno obogatil življenje v naši občini.« Ob tej priložnosti je prvič javno povedal, da je bila podpisana pogodba med Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije ter Občino Vodice za idejni in projektni del dvostopenjskega odprtega javnega natečaja, ki bo prinesel najbolj primerne rešitve omenjenega občinskega središča. Dodal je, da se na mnogih koncih občine čuti Kopitarjevo prisotnost. Po njem se imenuje glavni trg pa občinski časopis, prisoten je v knjižnici. »Za samo ohranitev njegovega spomina je bilo od leta 1985 narejenega veliko, predvsem po zaslugi Kopitarjevih dnevov. Najprej z vzpostavitvijo Kopitarjeve spominske sobe v hiši v Repnjah, kjer je nekoč stal njegov dom, nato z ustanovitvijo Kopitarjevega društva Slovenije v letu 1990, katerega predsednik je Jože Peternel. Slovesnost je sklenila Godba Vodice. Tekst: Monika Kubelj Foto: Rok Štupar »Kspomeniku bom v imenu vseh občanov Občine Vodice položil cvetje, ki naj bo izraz naše pripadnosti, spoštovanja in zaveze, da po zgledu tega velikega Slovenca tudi mi storimo kar največ za naš slovenski jezik in domovino,« je povedal župan Aco Šuštar. Kdo je bil in kaj je predstavljal? Jernej Kopitar se je rodil 21. avgusta 1780 v Repnjah pri Vodicah, umrl pa prav tako v avgustu, in sicer 11. avgusta 1844 na Dunaju. Na svet je prive-kal kot sedmi otrok Jakoba Kopitarja, kmeta, župana in cerkvenega ključarja ter njegove žene Marije. Ko je končal 2. razred gimnazije, sta mu za kolero umrla starša. Diplomiral je na ljubljanskem liceju in bil najprej zasebni učitelj v Zoisovi hiši. Kasneje je bil tajnik, knjižničar ter varuh mineraloške zbirke. V Zoisovem krožku je spoznal pesnika Valentina Vodnika, dramatika Antona Tomaža Linharta in pesnika ter jezikoslovca Jurija Japlja. S Zoisovo finančno podporo je 1808 odšel na Dunaj, da bi študiral pravo. Tam je ostal do svoje smrti. To, da je izšel iz Zoisovega krožka, je močno vplivalo na njegovo miselnost, saj ga je podpiral pri uresničitvi njegovih znanstvenih in literarnih interesov. Njegov literarni prvenec je bila igra Augusta von Kotzebuea Der Hahnenschlag, ki jo je priredil in ji dal naslov Tinček Petelinček. Igra je bila uprizorjena leta 1803 v ljubljanskem stanovskem gledališču. Med igralci so bili predvsem otroci, med drugim tudi otroci Zoisove sestre. Največ se je ukvarjal z jezikoslovjem in slovničarstvom. Že v mladih letih se je začel zanimati za izvor stare cerkvene slovanščine. Tudi v slovnici je natančno pisal o delovanju in jeziku sv. Cirila in Metoda ter o cirilici in glagolici. Leta 1806 je Kopitar poučeval konteso Eugenie-Lucie-Adelaide Bellegarde slovenščino. To je bil eden od razlogov, da se je začel intenzivno ukvarjati s študijem slovenske slovnice, saj takrat ni imel na razpolago ustreznih učbenikov. Izdal je prvo slovensko znanstveno slovnico Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark (1808-1809). Na Dunaju je navezal stike z Novogrki, Srbi, Romuni in Albanci. Z njimi se je rad sestajal in se tako naučil še drugih jezikov. Prisvojil si je znanje nemščine, grščine, latinščine, francoščine, angleščine in italijanščine, obvladal pa je tudi južnoslovanske jezike. Leta 1810 je na Dunaju postal cenzor za slavistične in novogrške knjige. V avstrijskih znanstvenih časopisih je Kopitar objavljal spise o jeziku, zgodovini, literaturi in kulturi Slovencev ter drugih slovanskih narodov. Teh spisov je 126. Vsa njegova dela so bila napisana v nemščini in latinščini. Njegova zasluga je bila, da je leta 1817 na ljubljanskem liceju nastala stolica za slovenski jezik, ki jo je zasedel njegov učenec Franc Metelko. Tam je poučeval tudi Vuk Stefanovic Karadžic, katerega delo je Kopitar zelo cenil. Po njegovem mnenju naj bi bila srbska poezija zgled slovenskim pesnikom. Po Kopitarjevem načrtu naj bi kranjski pisatelji namesto nemških prevajali latinska dela. S tem je poskušal slovenščino očistiti germanizmov. Poleg tega naj bi sestavili popoln slovar kranjskega jezika. Želel si je, da bi se zahodni Slovani duhovno in kulturno združili s pomočjo skupnega črkopisa po načelu kolikor glasov, toliko črk. Navdih za to je verjetno dobil v knjigi Janeza Žige Popoviča Untersuchungen vom Meere iz leta 1750, ki so bile v Zoisovi knjižnici, ter pri starih Grkih, ki so se kljub narečij vsi držali enega pravopisa. Kopitar je imel veliko število korespon-dentov. Med njimi je bil Urban Jarnik. Nekaj časa je bil tudi Vodnikov konkurent, saj se je z njim boril za pozornost Dobrovskega. Njegovo zanimanje za staro cerkveno slovanščino je postajalo iz leta v leto večje in je predstavljalo središče njegovih raziskav. Skoraj v vsakem pismu je prosil Dobrovskega za izdajo kritične slovnice cerkveno-slovenskega jezika. Na Slovenskem je bil Kopitar do leta 1830 ena od vodilnih osebnosti na kulturnem področju. V tem času je veliko truda vložil v čiščenje jezika, zbiranje besed, sestavljanje šolskih učbenikov in reformiranje črkopisa. Leta 1836 je izdal knjigo Glagolita Clozianus, v kateri je med drugim obravnaval Brižinske spomenike in svojo teorijo o nastanku stare cerkvene slovanščine. V tem delu je predstavljena tudi njegova panonska teorija. Skupaj z Josefom Dobrovskim in Pavlom Jožefom Šafarikom je bil ustanovitelj znanstvene slavistike in pionir avstroslavizma. Kopitar je bil tudi utemeljitelj panonske teorije, po kateri naj bi bil izvor staroslovanskega jezika v Panoniji. Kopitar ni želel, da bi ga portretirali, zato ne obstaja skoraj nobena njegova slika. Za svoje zasluge je leta 1842 prejel odlikovanje Pour le Mérite za znanost in umetnost kralja Friderika Viljema IV. 0 1 FC iTAKSport Utik je odnesel pokal na Hrvaškem. Utičani so bili namreč izjemno uspešni tudi na mednarodnem turnirju v hokeju na rolerjih. Franci Rojc pa je odšel domov z nazivom najboljšega igralca turnirja. Del hokejskega spektakla v Pulju, kjer so Hrvati s pomočjo našega Jureta Koširja in njegovega švicarskega prijatelja Daniela Zimmermanna iz agencije CM sports izpeljali ledene boje v puljski areni v okviru lige EBEL, je bil tudi Pat-tinaggio Cup, mednarodni turnir v hokeju na rolerjih. Po prvotni zamisli naj bi se igral prav tako med zidovi rimskega amfiteatra, a se je nato preselil na igrišče, kjer je puljski kotalkarski klub daljnega leta 1922 (ko so po njih še gazili škornji sosednje dežele) osvojil naslov italijanskega kotalkarskega hokejskega prvaka. Tri slovenska moštva, eno italijansko ter štiri hrvaške ekipe so prekrižale palice na turnirju, ki je ves dan na igrišče drsalnega oziroma rolerskega centra Pattinaggio (kar pomeni drsanje) privabil precej obiskovalcev, hkrati pa je sodelujoče prišla pozdravit skoraj vsa ekipa Medveščaka iz Zagreba. V predtek-movanju so se med našimi predstavniki prvi poslovili igralci IHK Tupaliče, v polfinale pa sta se uvrstili moštvi tolminskih Muflonov in vodiški HK iTAKSport Utik. Zadnji so veljali za favorite, sploh po prvi tekmi, ko so z levo roko pometli z zagrebškimi Kunami (6 : 1), ki jih od obstoja do danes ni premagala še nobena hrvaška ekipa. Utičani so s polnim izkupičkom (poleg Kun so premagali še Kwins iz Trsta (1 : 0), za katere je igral tudi nekdanji evropski kotalkarski prvak Samo Kokorovec, in Tupaliče (2 : 0)) v pol-finalu povsem gladko premagali domačine Pula Gladiators (12 : 2) in se v finalu še enkrat srečali z neugodnimi Tržačani. Ti so v polfinalu FOTO: HKiTAKSPort Utik v Puli. Zgornja vrsta z leve: Rok Nahtigal, Franci Rojc, Sašo Rajsar, Bor Ladiha, Milan Hafner in Štefan Nahtigal; spodnja vrsta: Andraž Žnidar, Boštjan Fon in vratar Miha Bajt z bodočim podmladkom kluba (Foto: Živa Žerovnik) Začetki kluba segajo še v leta pred pomladjo 1996, ko je na dvorišču Štefana Nahtigala st. (ki je bil prvi sponzor in prvi navijač moštva - kar je še vedno) začelo trenirati pet igralcev. Takrat se je hokej v okolici Utika igral še na zamrznjenih jezercih in "lužah". Leta 1996 so začeli trenirati nekoliko resneje. Na državnem prvenstvu leta 1997 so zasedli skupno 10. mesto (25 ekip), dan po božiču tega leta pa so že osvojili 2. mesto na 5. turnirju HK Jelen (hokej na ledu), kapetan Štefan pa je bil prvi strelec turnirja. Leta 2000 je bila ustanovljena In-line Zveza Slovenije, začelo se je igrati uradno državno prvenstvo (prvo leto je bilo prijavljenih 21 ekip), najboljših osem pa se je pomerilo v finalu za naslov državnih prvakov. Po uspešni sezoni 2002 so bili seveda cilji zelo visoki, vendar pa so v državnem prvenstvu na koncu zasedli 7. mesto. Kljub temu so ubranili prva mesta iz prejšnje sezone v ligi ter turnirju v Vodicah, na turnirju v Trstu ter v ligi Ferdinand, prav tako pa so zmagali na novoletnem turnirju v Renčah. Igralci Štefan in Rok Nahtigal ter Igor Hriberšek so bili ponovno vpoklicani v reprezentanco, s katero so zasedli 7. mesto na svetovnem prvenstvu skupine A. V sezoni 2005 pa je dosegel klub največji uspeh do tega trenutka - osvojitev naslova državnih prvakov v članski kategoriji. Ekipa Ebatt Utik je že po rednem delu prvenstva osvojila prvo mesto, nato pa zmagala še v četrt-finalu, polfinalu in finalu, kjer je z rezultatom 2 : 1 premagala prej trikrat zaporedoma državne prvake, ekipo Mission Asa Naklo. Poleg izjemnega uspeha na državnem prvenstvu je Ebatt Utik v sezoni 2005 osvojil tudi 2. mesto na Pokalu Slovenije. Uspehi so se vrstili še naprej, zaradi česar se je ime Utik ponesel tudi čez mejo. premagali Tolmin, ki je na koncu osvojil tretje mesto. Redni del velikega finala se je končal z rezultatom 2 : 2, naši fantje so dvakrat vodili in imeli vajeti igre v svojih rokah, Italijane pa je pred neprestanimi napadi Utika, edinega slovenskega člana avstrijskega razširjenega rolerskega hokejske- uUčbUH PlSalsB ga prvenstva OIHL in letošnjega viceprvaka lige, ki se igra po vzoru ledene lige EBEL, reševala obramba Kwinsov. Po koncu rednega dela je sledila serija kazenskih strelov, kjer je briljiral vratar Utika Miha Bajt. Šele v sedmi seriji kazenskih strelov je odločilni zadetek za Utik prispeval Milan Hafner. Igralci mo- štva iz majčkene občine Vodice pri Ljubljani so odnesli domov tudi lovoriko najboljšega igralca turnirja, pripadla je Franciju Rojcu, ki je v Pulju s predznanjem treniranega gimnasta prikazal res izjemen talent in srčnost, ki pritiče hokejski igri. M. K. 0 1 5C Tale bučka, ki jo vidite na sliki, je delo Tilke Rahne iz Sela. Na njej piše Kjer rožce najlepše cveto in Lepo je res na deželi. Z njo verjetno čutijo mnogi, ki živijo na podeželju. Zanimivost je verjetno nastala tako, da je Tilka Rahne še v majhno bučko vrisala verz, črke pa so z bučko rasle in rasle. Bravilnlkrgiede tržnici Občinski svetniki so sprejeli pravilnik o tržnem redu lokalne kmečke tržnice v Vodicah. Svetujemo, da si ga preberejo vsi, ki jih zanima stojnica na tej tržnici, saj morajo poznati svoje odgovornosti in naloge. Prodajalci lahko stojnico najamejo za stalno ali občasno, v vsakem primeru pa morajo podpisati pogodbo z občino. Trguje se lahko z živili, kot so žita, mlevski izdelki, vrtnine, sadje in izdelki iz sadja ter zelenjave, mleko in mlečni izdelki, meso in mesni izdelki, ribe in ribji izdelki, čebelarski izdelki, druga živila rastlinskega in živalskega izvora, alkoholne in brezalkoholne pijače ter zdravilna zelišča, in neživilskimi izdelki, kot so cvetje, male živali in hrana za male živali, semena, sadike vrtnin, sadja in okrasnih rastlin, izdelki domače obrti, turistični spominki in galanterijsko blago. Pridite in poglejte, kaj ponuja sobotna tržnica. M. K. C £ O to JU -O C £ O Od 1. do 3. oktobra se je v Cankarjevem domu (CD) odvijal 12. Festival za tretje življenjsko obdobje. To je bil tudi osrednji dogodek evropskega leta 2012 v Sloveniji. Letošnji slogan je bil ZA SOŽITJE VSEH GENERACIJ. In res so v teh dneh na odprtem odru velike sprejemne dvorane Cankarjevega doma nastopile skupine vseh generacij, od vrtca, osnovne šole, srednje šole do kulturni društev in društev upokojencev iz vse Slovenije. Obenem je bilo v prostorih CD veliko predavanj, delavnic, razstav in, kot sem že zapisala, ogromno nastopov. V programu nastopov v CD smo sodelovali tudi upokojenci iz Vodic. V torek smo na odprtem odru zaplesale Poskočne žab'ce in požele ogromen aplavz. Veliko pohval smo dobile tudi za izvirne obleke, ki jih je izdelala naša članica. Plesale smo na Avsenikovo Golico, ki so jo igrali vodiški godbeniki. V sredo je nastopila instrumentalna skupina Korenine in instrumen- i A * 1 V, talno-vokalna skupina Ropotavčki. Nastop teh skupin je vzbudil veliko zanimanja navzočih zaradi različnih in izvirnih instrumentov, ki jih uporabljamo za igranje. Dokaz, da so bili obiskovalci res zadovoljni z našimi nastopi, so povabila na prireditve v bližnji in daljni okolici. Morda Poskočne žabče Foto: Egon Kaše vas bomo kmalu seznanili o nastopu v SV delu Slovenije. Ponosni smo, da smo nastopali v Cankarjevem domu. Zahvaljujemo se Vodičanu, ki nam je pomagal pri uvrstitvi v program prireditev CD. Kulturna skupina DU Vodice Skupina Ropotavčki Prireditev ob dnevu starostnikov, ki so jo zdaj že drugo leto zaporedpripravili člani Društva upokojencev Bukovica - Šinkov Turn, je v prvi vrsti druženje. Pevci iz društva v mešani zasedbi, ki jih uspešno usmerja Cveto Vrbovšek, so uvodoma zapeli Slovensko himno, kar je dogodku vdahnilo posebno slovesen začetek. Jelka Kerr je pozdravila vse navzoče in se jim zahvalila za udeležbo, prisotni pa so ji prisluhnili. »Skupaj s podružničnim vrtcem in šolo v Utiku, GodboVodice, Društvom upokojencev Vodice ter Cilko in Lovrotom smo se upokojenci iz Bukovice in Šinkovega Turna pripravili na to sobotno popoldansko druženje, ki naj bo še en majhen prisrčen trenutek v našem življenju,« jezastavila in nadaljevala bolj pesniško: »Sredstva za življenje smo si prislužili sami s svojim delom. Potrebujemo pa na tej poti v starost vaš nasmeh, vaš pozdrav, toplino in razumevanje, ko ne bomo zmogli. Ko naš korak ne bo več tako prožen in nam bo pot v jutrišnji dan vse težja in težja. Samo to potrebujemo in si želimo,« je bilo slišati njen nagovor, ki je bolj namenjen drugim obiskovalcem oziroma mlajši družbi znotraj občine. Starejši so bili namreč nekdaj zelo aktivni člani in zato se nanje ne sme pozabiti. Nekateri so še vedno dejavni. Upokojenci so ljudje, katerih korak je morda malo počasnejši, a njihove izkušnje so neprecenljive. Sledil je nastop najmlajših iz uti-škega vrtca pod budnim očesom vzgojiteljice Silve Kunstelj in užitek jih je bilo spremljati na odru. Osnovnošolski otroci pa so pod mentorstvom Urše Merčon gledalce spet ponesli za nekaj desetletij nazaj, saj so zapeli in zaigrali otroško igro, ki jih je spomnila na otroštvo. To je bil le delček njihove plesno-pevske ustvarjalnosti, ki se je učijo v okviru krožka v šoli. Sledil je poskočni nastop zasedbe Korenine iz DU Vodice, ustanovi-teljaToneta Škarje, ki so znani in vselej navdušijo. Manjkal ni niti skeč kulturnega derla DU Bukovi-ca-Šinkov Turn pod mentorstvom Malči ... in z naslovom Zvestoba pa taka. Smeh se je razlegal po vsej dvorani. Nato pa so oder zavzele članice plesne skupine Žabice iz DU Vodice, ki ne kažejo, da bi bile že upokojene. Voljo in energijo jim vliva vselej odlična Francka Rozman. Narodne pesmi so za tovrstne prireditve vedno primerne in dobrodošle. To so pesmi, ki so jih slušatelji pogosto prepevali in jih še, kadar je priložnost. Zato je Ena ptička priletela tiste vrste pesem, ob kateri ljudje mrmrajo pesem ra i Telegram, strah, sreča in obilo smeha iz Utika. tudi pri sebi, vsakega pa spominja na kakšen del iz njegovega življenja. Letos sta dve pesmi zapela tudi brat in sestra Cilka in Lovro Plevel. Prvi je predsednik DU Cerklje, druga je članica našega društva. Za konec pa je seveda sledila tista o mladosti - Najlepša je mladost, mladost ne pride več nazaj in pela je vsa dvorana. Nauk, da je treba v življenju ravno prav uživati, ravno prav ljubiti, ravno prav dajati in pomagati. Pa bodo spomini na starost topli. Druženje ob dobrotah, ki so jih pripravile članice, je trajalo še nekaj ur, saj se mnogi že nekaj časa niso videli. Tekst: Monika Kubelj Foto: Darja Vrbovšek Korenine tako in drugače. Na koncu prireditve pa še malo optimizma ob Dnevu starostnikov. C £ O IS „C J O v C -I—. £ OKROGLA MIZA Upokojenci občine Vodice ob Mednarodnem dnevu starostnikov Ob mednarodnem dnevu starostnikov smo upokojenci, predvsem iz vzhodnega dela Občine Vodice, želeli odgovornim v naši občini postaviti nekaj vprašanj, predvsem zato, da dobimo prave odgovore na nekatere informacije, ki krožijo med upokojenci. Zato smo na občino poslali pismo s sledečo vsebino; »Demografska slika Slovenije zadnjih nekaj let dobiva popolnoma drugačno podobo, kot jo je imela na začetku svoje poti pred dvajsetimi leti. Razmere, ki so botrovale času po osamosvojitvi, so bile zelo ugodne za zgodnje upokojevanje. Nemalo velikih podjetij je zaradi tega ali onega vzroka propadlo ali šlo v stečaj, posledično pa veliko ljudi v zgodnjo upokojitev, ostali pa na Zavod za zaposlovanje. Upokojencev je zaradi tega postajalo vedno več in več, tako, da nas je danes že več kot petsto tisoč. Način življenja, ki ga živimo danes, je popolnoma spremenil družine, raztegnil je delovni čas skoraj čez cel dan, občutek nenehnega hitenja pa nas starejše navdaja z občutkom osamljenosti, tesnobe in porivanja na rob družbenega dogajanja. Tako stanje pa pospešuje starostno nebogljenost, občutek odvečnosti in na koncu... Kljub tegobam sodobnega časa v naši občini živimo starejši solidno življenje, tudi zahvaljujoč občini, ki omogoča in spodbuja delovanje obeh Društev upokojencev. Toda, če bolj natančno prisluhnemo starejšim, vseeno izvemo za marsikateri problem, ki ga navadno ostali ne vidijo, nam starejšim pa se zdi pereč. Pri teh problemih se predvsem izpostavlja Dom starejših občanov, Dnevno varstveni center, obiski najstarejših in osamljenih prebivalcev itd. Ker je bil 1. oktobra mednarodni dan starostnikov, se je utrnila ideja, da se zberemo predstavniki upokojencev ter občine Vodice in na ta način obelodanimo naše želje, predstavniki občine pa nam odgovorijo, kakšna so lahko naša pričakovanja. Okrogla miza je bila nato izvedena 6. novembra 2012, na njej pa so sodelovali: Aco Franc Šuštar, župan, Nataša Hribar, direktorica občinske uprave, Ivana Bizjak, ravnateljica Osnovne šole Vodice, Hedvika Rosulnik, direktorica vrtca Škratek Vodice, Cilka Marenče, pomočnica ravnateljice Osnovne šole Vodice, Breda Špenko, predsednica, in Brigita Barle, tajnica DU Bukovi-ca - Šinkov Turn, Janez Podgoršek, predsednik DU Vodice, Nina Rahne iz občinske uprave ter midva z Natalijo Rus. Takoj po uvodnih besedah so nam razdelili podrobni seznam odhodkov, ki jih občina namenja uporabnikom za socialni program, vzgojo in izobraževanje, donacije društvom in druge dejavnosti, pomembne za delovanje občine. Župan in direktorica občinske uprave sta že na začetku dala vedeti, da so se na občini zelo dobro pripravili na ta pogovor, kar se je v nadaljevanju samo še potrjevalo. Odgovori so bili pripravljeni do potankosti, tako da se je debata o zastavljenih vpra- šanjih lahko razvila. In se je, in to z veliko vnemo ter kot se je na koncu izkazalo, tudi zelo koristno. Dom starostnikov Dom starostnikov je načrtovan v srednjeročnem planu, stal pa naj bi severno od sedanjih prostorov občinske uprave. Dom bi predvidoma imel 50 ležišč, kar ga uvršča med manjše enote, zato bi se moral povezati s kakšno večjo enoto v bližini (Mengeš, Medvode ...). Ker pa so časi bolj kot ne krizni, pa tudi v bodoče ne kaže kaj dosti bolje, so vse opcije odprte, med njimi najbolj Javno-zasebno partnerstvo. V nadaljevanju to pomeni, da je vse odvisno od uspešnega iskanja primernega investitorja. Pod drugo točko je bil omenjen Dnevni varstveni center. Ker je občina Vodice s svojimi 16 zaselki zelo razpršena, je vprašljiv tudi ta tip varstva starejših. Vendar se pri tem poraja neka druga možnost, in sicer prostovoljna dejavnost. K tej točki se bomo vrnili v naslednjih vrsticah. Četrto vprašanje oziroma predlog se nanaša na mlajše upokojence, ki imajo primerno izobrazbo ali prakso, da bi svoje znanje in izkušnje prenesli na vse zainteresirane starejše prebivalce naše občine. Na tej okrogli mizi smo se zmenili, da če bo zanimanje za popestritev preživljanja starostnikov, nam je na voljo Kulturni dom na Skaručni. Glede na to, da imamo sedaj v občini dobro urejen javni prevoz, se lahko teh prireditev udeležijo tudi tisti, ki so do sedaj imeli problem s prevozom. Naj ob tej priložnosti zaprosim vse upokojence in druge, ki čutijo, da bi s svojim znanjem in izkušnjami kakor koli pripomogli popestriti življenje starejših občanov, da se javijo uredništvu Kopitarjevega glasu. 1. Že nekaj časa se po občini širijo govorice o Domu starejših občanov. Zanima nas ali so te govorice le plod želja starejših prebivalcev, ali pa imajo te govorice tudi kaj soli? 2. Že uvodoma smo napisali, da so tegobe sodobnega časa osamljenost in nemalokrat, vsaj v neugodnih vremenskih razmerah, tesnoba. Ker je občina Vodice razmeroma majhna oz. so zaselki zelo oddaljeni drug od drugega, morda klasična oblika Dnevno varstvenega centra ne pride v poštev. Lahko pa se organizirano koristijo prostori v Kulturnem domu v Vodicah, Uti-ku in na Skaručni. 3. V občini je nekaj starostnikov, ki so nepokretni oz. slabo pokre-tni, živijo sami in se le s težavo prebijajo skozi mesec. Mnogokrat so popolnoma osamljeni, vsakodnevne potrebščine so za njih težko dostopne, ker ne morejo ne v trgovino ne kam drugam. Kaj storiti s takimi primeri? 4. Dejstvo, da je danes upokojenih veliko mlajših, strokovno usposobljenih na področjih, kjer se pozna kadrovska podhranjenost. Prepričani smo, da bi bil marsikdo pripravljen svoje strokovne potenciale ponuditi zainteresiranim. Kako izkoristiti te strokovnjake - upokojence. 5. Prostovoljstvo v občini? ( Tako kot upokojenci prostovoljno pomagajo pri novem šolskem letu v prometu, z raznimi animacijami v šoli, bi lahko spodbujali prostovoljstvo pri mladih).« I Prostovoljstvo Na okrogli mizi smo se dotaknili tudi tematike o prostovoljstvu. Želja je seveda ena plat, uresničitev te pa druga. Kot sta pojasnila župan Aco Šuštar in direktorica Občine Vodice Nataša Hribar v naši občini na prostovoljni bazi deluje že veliko društev in organizacij. Če se ustavimo le na prostovoljnih gasilskih društvih v naši občini, nam ni treba izgubljati besed. Vedno in povsod so pripravljeni vsi člani in članice pomagati, se udeleževati tekmovanj, vaj in dejavnosti iz gasilstva. Potem so tukaj še druga društva: društva upokojencev, kulturna društva, športna društva, humanitarne organizacije ... Volja občanov se z izjemno udeležitvijo pokaže na vsakoletnih čistilnih akcijah, kjer se izkaže, kako znamo »stopiti skupaj«. Na vprašanje, kako je v občini urejena socialna mreža, sta župan in direktorica odgovorila, da je ta dejavnost odlično urejena. Socialna mreža je urejena tako, da pokriva socialne vsebine kot tudi vsebine, ki niso socialne, pa vendarle posredno podpirajo tudi socialno noto v občini. To so na primer kulturne, športne in humanitarne dejavnosti, skrb za najmlajše v občini. Občina Vodice pa skrb za starejše izvaja na osnovi programov, kot so Družinski pomočnik, Pomoč na domu, Karitas in Prehrana za starejše, ki je sofinancirana in vključuje prevoz kosila. Občina tudi prek Centra za socialno delo zagotavlja enkratno denarno pomoč za posameznike v hudi stiski. Res je, lahko se pohvalimo z odlično skrbjo naše občine za ljudi. Prostovoljstvo, ki med nami že dobro deluje, pa si želimo še nadgraditi. Predvsem na načelu posameznik za posameznika, kar bi za seboj potegnilo vso verigo medsebojnega sodelovanja in pomoči med vsemi generacijami. Želja je spodbuditi socialni čut že pri najmlajših in ga še bolj spodbujati naprej, pri osnovnošolcih in mladostnikih. Za vzpostavitev mreže prostovoljstva so pokazali velik interes tudi iz Društev upokojencev, OŠ Vodice in Vrtca Škratek Svit. Želimo si, da bi mladi, otroci in starejši prepoznali, kaj je prostovolj-stvo in kaj pomeni »počutiti se dobro«, ko pomagaš drugemu. Zato smo vsi prisotni družno sklenili, da bomo v zelo kratkem času predstavili mrežo, ki bi v naši občini združila generacije ter postala prava in zavidanja vredna dejavnost, ki bi pripomogla k polnejšemu uživanju življenja v občini. Cveto VRBOVŠEK Natalija RUS Foto: Rok ŠTUPAR 27 15 J O C -I—. £ 28 U Vj S3 O EttflhMfliiia t viOŠ vodice -C iS o Po potresu lahko tudi zagori je tema letošnje evakuacije v mesecu požarne varnosti. Na šoli smo se odločili, da bomo vajo izvedli že zadnjo soboto v septembru. Namen vaje je bil ugotoviti primernost objekta v primeru potrebe za hitro in učinkovito izpraznitev šolskega poslopja ter usposobljenost zaposlenih in učencev, da v primeru nesreče kar najvarneje in najhitreje zapustimo šolske prostore. Preveriti smo želeli tudi uporabo požarnih stopnic iz drugega nadstropja obnovljenega dela šole. Z evakuacijo smo se delavci šole seznanili na pedagoški konferenci, z učenci pa smo se o tem, kako ravnamo v primeru nevarnosti in tudi o varnih evakuacijskih poteh, pogovorili na razrednih urah. V soboto so se učenci najprej v okviru razrednih ur pogovarjali o nevarnostih potresov, vrstah potresov, kako ravnamo ob potresu in seveda tudi o tem, da po potresu lahko tudi zagori - se pravi o nevarnosti požarov. Pogovarjali smo se tudi o tem, kaj lahko sami naredimo, da do požarov ne pride. Na šolskem igrišču pa sta istočasno vodnik psov iz Kluba reševalnih psov Kranj in njegova psica Tisa pokazala učencem, kaj vse zna narediti pes, ki je izurjen za sledenje in reševanje ponesrečencev oziroma pogrešanih ljudi. Nekaj teh veščin so preizkusili tudi učenci sami s skrivanjem na šolskem igrišču. Po odmoru so se nam pridružili člani PGD Vodice pod vodstvom poveljnika Damjana Jagodica. V spodnjo avlo so gasilci spustili dim, ki je povzročil sprožitev alarma. Takoj mu je sledilo zvočno obvestilo ravnateljice Ivane Bizjak o potresu na območju Vodic, o nevarnosti požara v šoli ter navodilo za hitro izpraznitev šolskih prostorov. Učenci so v učilnicah najprej izvedli varen umik ob stene, nato pa hitro zapustili šolsko poslopje. Na nevarnih točkah so učence dodatno usmerjali delav- ci šole, še posebno v obnovljenem delu zgradbe, saj je bila vidljivost zaradi sproženega dima slabša. Razmere so bile res podobne resnični situaciji. Na zbirnem mestu na šolskem igrišču je hišnik po pregledu šolske stavbe obvestil ravnateljico, da je skupina učencev razreda 8. b. skupaj z razrednikom ostala »ujeta« v učilnici v prvem nadstropju. Vodja evakuacije je takoj obvestila člane jamarskega društva Gorjuša, ki so prišli z opremo za reševanje z žičnico. Prikazali so nam, kako je treba varno namestiti reševalno vrv - žičnico in kako je treba opremiti učence za varen spust. Članica jamarskega društva je ob reševanju tudi opisala, kako poteka reševanje in kakšno opremo uporabljajo pri reševanju. Vse učence in učitelja so jamarji varno spustili na zelenico ob šoli. Evakuacija je potekala hitro in po oceni poveljnika brez posebnih zapletov. Opozoril pa nas je na varno hojo po ozkih hodnikih, v avli in po stopnicah v primeru potresa. Pri izvajanju evakuacije in reševanja se nam je pridružil še poveljnik OGZ Vodice Alojzij Kosec. Istočasno je vaja potekala tudi na podružnični šoli v Utiku. Vodja podružnice Špela Pipan in poveljnik PGD Šinkov Turn sta predhodno pripravila načrt za vajo. Po zvoku gasilske sirene, ki je napovedoval potresni sunek, so se učenci v učilnici najprej postavili ob nosilne stene, nato pa so se varno umaknili na pločnik ob šoli. Ograjeno šolsko igrišče v primeru potresa ali druge nevarnosti namreč ni primerno za umik in predstavlja dodatno oviro za hitro reševanje, če bi bilo res potrebno. Po končani evakuaciji so bili učenci povabljeni v gasilski dom PGD Šinkov Turn, kjer so si s predstavniki tega društva ogledali dom, gasilska vozila z vso potrebno opremo ter nekaj prikazov gašenja in reševanja. Poskusili so se lahko tudi v spenjanju »ta pravih« gasilskih cevi in v vaji z brentačo. Pridružil se jim je še policist iz PP VSP Ljubljana z dvema dresiranima psoma. Pokazal jim je nekaj najbolj atraktivnih znanj in vaj, ki jih taki psi obvladajo in uporabljajo pri sledenju in reševanju. Naj se ob koncu zahvalimo prav vsem, ki ste nam pomagali z idejami o organizaciji dneva, in vsem, ki ste si vzeli čas, da smo lahko organizirali ta dan tako, kot smo ga načrtovali. Predvsem pa želimo, da se bomo v prihodnje srečevali z gasilci in reševalci le na vajah in da bi bilo čim manj intervencij in evakuacij. Vodja evakuacije Cilka Marenče - Varni Otroci se dnevno vključujejo v promet. Srečujejo se s prednostmi in hkrati tudi z nevarnostmi sodobnega prometa. Vsakodnevno so na poti v šolo in iz nje izpostavljeni prometnemu vrvežu, nemogočim prometnim situacijam, v katerih se velikokrat ne znajdejo. Verjetno se vsi spominjate poti v šolo. Spomini so večinoma prijetni. S povečanim prometom in s tem povezanimi nevarnostmi se je v zadnjih letih močno spremenila tudi šolska pot. Otroci se ne morejo več gibati tako prosto in brezskrbno, kot so se naši starši in stari starši. Strah pred nevarnostmi, ki prežijo na otroke na cesti, spada med največje strahove staršev. Zato se zavedamo, da je treba otroke neprestano ozaveščati o nevarnostih, ki jim pretijo na cesti, in jih učiti pravilnega ravnanja v prometu. V tednu prometne varnosti, tednu otroka, smo organizirali prometne dneve za učence od 1. do 5. razreda v sodelovanju z Zavodom Varna pot. Učenci prvega triletja so z navdušenjem sodelovali v delavnicah 4-prometna deteljica, v katerih so z igro in pogovorom o prometnih situacijah na zanimiv in privlačen način 4 utrjevali pojme, spoznavali pravila ter zahteve prometa in varne hoje. Obiskal jih je tudi policist in z njimi spregovoril o varnem vključevanju v promet, o nevarnostih v prometu, o pomenu vidljivosti in o varnosti otroka v avtomobilu. V navzočnosti policista so učenci pokazali, kako varno prečkajo cesto na prehodu za pešce. Učenci četrtih in petih razredov so pod vodstvom animatorjev Zavoda Varna pot preverjali in utrjevali svoje znanje o prometnih pravilih, kulturi in varnem vedenju v prometu, nevarnostih in lastni vlogi ter medsebojnih odnosih različnih udeležencev v prometu. Peti razredi so že začeli priprave na kolesarski izpit, zato smo povabili kolesarja in trenerja Miho Koncilja, ki je učencem predstavil vse vrste kolesarjenja, opremo kolesa in kolesarja. V tednu prometne varnosti smo staršem naših učencev razdelili ankete o varnosti učencev ob prihodu v šolo in odhodu iz nje, ki nam bo služila pri izdelavi novega načrta varnih šolskih poti. Starši so nas opozorili na kar veliko nevarnih mest, ki so jim otroci vsakodnevno izpostavljeni. Z rezultati ankete in predlogi staršev bomo seznanili občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Preventivno-izobraževalne delavnice v izvedbi Zavoda Varna pot so bile za učence brezplačne, saj je stroške delavnic plačala Občina Vodice. Zato se zahvaljujem gospodu županu, ki nam je velikodušno priskočil na pomoč. V prvih dneh novega šolskega leta pa prostovoljci DU Vodice in Moto klub Mak poskrbijo za 29 to S s a ^ O C -C J3 3 u S 8 a ^ O C -C iS o varnost učencev naše šole v prometu na zaznamovanih prehodih za pešce, avtobusnih postajališčih in križiščih. Aktivnosti prostovoljcev na cesti omogočajo učencem varno vključevanje v promet in hkrati s svojo prisotnostjo opozarjajo voznike na še bolj previdno vožnjo. Zato se tudi njim lepo zahvaljujem za pomoč. Povezovanje šole, občinskega sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu ter drugih prostovoljcev iz raznih društev ima en skupni cilj -da bi otroci že zgodaj sprejeli prometno varnost kot način življenja in vrednoto, za katero mora vsak nekaj prispevati. Zorka Blažič Miha Kimovec V tednu otroka v vrtcu pripravimo še dodatne dejavnosti, da bi v času, ki je tudi za posame zne otroke manj prijazen zaradi različnih stisk staršev, obogatili otroški vsakdan. Prvi teden v oktobru so otroci spoznavali indijance, se v popoldanskem času skupaj s starši veselili z Mojco in Kaličopkom, ustvarjali v različnih in dijanskih delavnicah in si ogledali delo doma čega rezbarja Franca Kublja. Ob pomoči spon zorjev je bil izveden tudi preventivni program Kolesarčki, v kulturnem domu pa so si otroci ogledali lutkovno igrico. Hedvika Rosulnik Foto: BOT Krajani na obrobju občine izpustili priložnost, da soodločajo o svojih pravicah V Občini Vodice krajevnih skupnosti (KS) oz. drugih ožjih delov občine ne bo. Tako so se odločili občani na referendumu 11. novembra letos. S tem so zavrgli s strani občinskega zakonodajalca (občinskega sveta) ponujeno možnost, da zahtevajo ustanovitev KS v svojem ožjem okolju in potem s svojo KS odločanje o občinskih zadevah približajo sebi in preko svojih predstavnikov iz KS samozavestno zahtevajo ustrezen kos proračunske pogače, ki jim za urejanje njihovega okolja pripada. Rezultat v naselju Vodice je bil pričakovan. Podobno je tudi v ostalih občinah, kjer občani v centru občine ne čutijo potrebe po dodatnem samoorganiziranju, ker občina s svojimi institucijami že sama vse postori, predvsem na področju gospodarskih javnih služb, in s tem v večji meri zadovolji potrebe občanov v centru občine. Rezultat referenduma v ostalih območjih, na katerih se je predvidevala ustanovitev KS, pa je bil tesen, a vendarle v prid tistim, ki so KS nasprotovali. Ni pa odveč informacija, da so na dveh voliščih ljudje glasovali za krajevno skupnost - v Kosezah in na Skaručni. Zelo zanimiv je tudi podatek, katera naselja pokrivajo ti dve volišči. V Kosezah so volili prebivalci Kosez, Šin-kovega Turna, Sela in Vesce, na volišču v Skaručni pa prebivalci Skaručne, Vojskega in Povodja. To pa so od občinskega središča najbolj oddaljene vasi, kar potrjuje tezo zagovornikov KS, da si ljudje na obrobju občine želijo določeno avtonomijo in da čutijo potrebo po primerni samoorganiziranosti. Rezultat torej niti ni tako slab tudi za tisti volivce, ki smo podpirali ustanovitev KS. Upam pa si trditi, da so bili občani premalo informirani o pozitivnih vsebinah, nekateri pa so tudi »nasedli« govoricam, češ le koliko bodo KS s svojo administracijo stale ipd. (čeprav to sploh ni res - naš namen je bil organizirati vitke, učinkovite in enostavne KS, ki ne bi nič obremenjevale proračuna, celo razbremenile bi občinsko upravo). Tudi sedanji čas in razmere v državi, pa stališča do referendumov nasploh, niso bili naklonjeni tokratnemu občinskemu referendumu. Če bi ta referendum razpisali pred 15 leti, bi bil rezultat popolnoma drugačen, in v območjih izven centra zagotovo v prid ožjim delom. Ampak po toči zvoniti je prepozno. Po vsakih volitvah na koncu velja: volivci imajo vedno prav. Rezultat je tu, treba ga je spoštovati in ga na primeren način vnesti v določbe novonastajajočega modernega občinskega statuta. To pa je tudi eden od razlogov, da smo, čeprav 12 let prepozno, razpisali ta referendum. Če hočemo namreč v statutu celovito in dokončno urediti tudi poglavje o eventualni členitvi občine na ožje dele, je treba glede te vsebine ugotoviti voljo prebivalcev. In to se je zgodilo. Voljo prebivalcev glede možne ustanovitve KS smo vendarle ugotavljali na najbolj demokratičen način - z referendumom. Ta korak pa tudi meni osebno, kot občinskemu svetniku že v četrtem mandatu, pomeni zelo veliko. Pomeni mi to, da sem končno (seveda s pomočjo večine sedanjih svetnikov) izpo-sloval referendum, ki ga je že v davnem letu 1997 zahtevalo 556 krajanov takratne KS Bukovica -Šinkov Turn (60% prebivalcev) in ki mu je v enem od svojih aktov iz tistega obdobja pritrjevalo tudi Ustavno sodišče RS. S tem sem izpolnil svoje poslanstvo Anton Kosec meni, da je z izvedenim referendumom izpolnjena zahteva 556 krajanov izpred 15 let. in obljubo takratnim podpisnikom zahteve, odločitev glede rezultata pa je bila v vaših rokah in je vaša! Bil sem pisec pobude na ustavno sodišče za oceno zakonitosti takratnega statuta iz leta 1998, ustavni sodniki so presodili nam v prid in ocenili, da je statut v delu, kjer je določal ožje dele, protiustaven. Istočasno pa sem se tudi že takrat zavzemal za ustanovitev KS Bukovica - Šinkov Turn, seveda sočasno tudi za ustanovitev KS še na ostalih območjih občine. Zato sem bil to dolžan storiti - namreč izposlovati, ob sopomoči razumnih svetnikov, ugotavljanje volje prebivalcev občine. Spoštovani občani, hvala vam, ker ste na referendumu sodelovali. Še posebna hvala tistim, ki ste glasovali za krajevno skupnost. Vaša hotenja po večji demokratizaciji občine pa bomo morali sedaj (glede na rezultate referenduma v celoti) v praksi izvrševati na druge demokratične načine. Anton Kosec vodja svetniške skupine Liste neodvisnih krajanov § ? O Črna kronika (Poročilo za obdobje od11.10.2012do08.11. 2012.) Prometne nesreče Oktobra se je v naši bližini pripetila huda nesreča. Na AC Ljubljana-Kranj pri počivališču Povodje so obravnavali prometno nesrečo s smrtnim izidom. Konec oktobra se je v Vodicah prometna nezgoda pripetila zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo in odvzemom prednosti v križišču. Vozniku so odvzeli prostost in ga priprli. Prvi teden v novembru so spet na Skaručni obravnavali prometno nesrečo s hudimi telesnimi poškodbami voznika, ki je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo in pod vplivom alkohola zapeljal z vozišča. Kot so pojasnili policisti, je bil zoper njega izdan plačilni nalog in obdolžilni predlog na sodišče. Kriminaliteta V Utiku so v začetku oktobra policisti obravnavali tatvino goriva iz parkiranih avtobusov, kar se je že nekajkrat pokazalo kot problem. V tem obdobju so v Selu vlomili v prostore društva, prav tako v društvene prostore v Utiku. Očitno nekoga zelo zanima delovanje društev. Konec oktobra smo imeli v Vodicah primer izsiljevanja in vlom v osebni avtomobil. Prvi teden v novembru pa so v Vodicah obravnavali vlom v poslovni objekt. Javni red in mir Policija svetuje in opozarja C O Ponovno obveščamo vse voznike, da je od 15. novembra 2012 v primeru zimskih razmer (ob snežnih padavinah oziroma ko se sneg oprijema cestišča pa že prej ) na vozilih potrebna uporaba zimske opreme. Zaradi tega vse opozarjamo, naj pravočasno zamenjajo pnevmatike. Lep pozdrav! Policijska postaja Medvode Rezervni deli in kolesarski center Prtiieniava cesti 3, 123 i Mengeš td:0V729 68 70, fak« 01*739 60 72 gsiiTi: 041 922 137. «-rail; btiFnlkdoo&iUiiln»! pan pet: 8.00 IS.OD. sotHtta: B.OO - 12.M nedelje in prazniki: zaprto AKCIJA : AKUMULATORJI BANNER, GOTOVINSKI POPUST 10% ZAVORNE PLOŠČICE + DISKI SWAG VELIKA IZBIRA MOTORNIH OLJ PO UGODNIH CENAH: -ELF 10W40 1L OD 6,12 EUR -CASTROL EDGE TD 1 L 10,97 EUR -GM MOTORNO OLJE 10W40 1L 6,12 EUR VŽIGALNE SVEČKE DENSO PODVOZJE SIDEM ZAVORE TRW, SWAG, EBC FILTRI ASHIKA,MECA,COOPER METLICE BRISALCEV CHAMPION, ZOLLEX JERMENA GATES,CONTITECH LEŽAJI SWAG, SKF....... ZA TOVORNA VOZILA: STOP SVETILKA ACTROS 49,00 EUR STOP SVETILKA MAN 5 PREK. 19,22... KAR NIMAMO NA ZALOGI DOBIMO ŠE ISTI DAN!! SERVIS KOLES- PO KOLO PRIDEMO TUDI NA DOM Zahvala V ranem 20. letu starosti nas je zapustil in odšel v večnost MARKO ROZMAN Iskrena hvala vsem, ki ste ga obiskovali na domu in v bolnišnici med zdravljenjem. Posebno bolniškemu gospodu p.Toniju Brinjevcu. Hvala vsem sosedom za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Hvala župniku Francu Mervarju za obisk na domu in lep mašni obred. Hvala za izrečena sožalja, sveče, rože in darove za svete maše. Hvala vsem znanim in neznanim darovalcem za kritje stroškov. Hvala pogrebni službi Navček in pevskemu zboru. Posebna zahvala PGD Bukovica - Utik za spremstvo ob slovesu ter vsem drugim gasilcem in gasilkam iz sosednjih gasilskih društev. Hvala za poslovilne govore razredničarki lesne šole Barbari Oman, predsedniku narodnih noš in kočijažev Martinu Stanoniku in predsedniku PGD Bukovica - Utik Marku Štuparju. Žalujoči vsi njegovi ati Franci, mami Jožica, sestra Mija in brat Andrej VODIC€ Kamniško cesta 8 T: 01/8324-011 G: 031/810-385 Od^nkUan od ponedeljka do petka od 7.30 do 17.00 ure, ob sobotah od 7.30 dol2.00 ure. I ICR OZIMN SlOV€NSK€ PRID€lfiV€ Z€L€NJHVH zelje, krompir, čebula, solata líOKÍ.'H.ID'í'm IZDčlKI dkj jabolka, jabolčni sok, med, medica, domači rezanci in testenine, kis, moka NOVO!!! pirini in ajdovi rezanci, jajca iz talne reje O S CÙ \ CD § \ £ -O O O S CL \ cd § \ £ -O O Mešani pevski zbor k vabi na slavnostni koncert ob 15. OBLETNICI -G* ki bo v soboto, 1. decembra 2012, ob l9.uri, v Kulturnemu domu Vodice. K Ostali sodelujoči: ♦ Vrtec Škratek Svit ♦ OŠ Vodice ♦ Dekliška vokalna skupina Flora ♦ Veteranska tamburaška skupina Bisernica ♦ Godba Vodice ♦ Društvo narodnih noš in kočijažev Vodice Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v Očetovo hišo šli. Takrat, zvonovi,zvonite... (A. M. Slomšek) ZAHVALA Po kratki, a težki bolezni nas je v 80. letu zapustil naš dragi mož, oče in dedek Franc Podgoršek iz Bukovice. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, sveče, darovane svete maše in besede tolažbe. Zahvala župniku Francu Mervarju za lep mašni obred, pogrebni službi Navček in pevcem. Hvala Bredi Špenko za lep govor v imenu DU Bukovica - Šinkov Turn. Posebna zahvala PDG Bukovica - Utik za spremstvo od slovesu ter Marku Štuparju za poslovilne besede. Vsi njegovi Odhod občinskega hišnika Pravijo, da se z odhodom v pokoj začne novo življenje. Da se list na novo obrne. Henrik Lamovšek je eden od mnogih, ki ga je letošnje leto pospremilo v tako novo poglavje, pa vendar je bilo zanj to slovo še posebno ganljivo. Poslovil se je od sodelavcev in praznoval okroglih 60 let. Dolga leta je delal kot hišnik na Občini Vodice in vsi se strinjajo, da ga bodo pogrešali. Bil je zelo iznajdljiv in priročen ter pripravljen priskočiti na pomoč. Slovo je naredil v velikem slogu, v Kulturnem domu Vodice, kamor je povabil tako prijatelje, sorodnike kot sodelavce z občine. Ker pleše pri folklorni skupini pri DU Komenda, so mu kolegi pripravili veselo presenečenje. Sicer je aktiven tudi pri Turističnem društvu in DU Bukovica - Šinkov Turn, kjer se nikoli ne loči od svoje harmonike. Ob posebnih priložnostih pa obleče narodno nošo, saj je obenem tudi član Društva narodnih noš in kočijažev. Henrik, po domače Henček, se je vseh čestitk nadvse razveselil. Želimo mu še naprej tako polno in aktivno življenje. KUD Zbilje vabi nove člane k vpisu v ZAČETNI LIKOVNI TEČAJ začetek 15. novembra 2012 Likovni tečaj je namenjen vsem, ki bi želeli pridobiti osnovno likovno znanje ali poglobiti že obstoječe risarske in slikarske izkušnje. Tečaj vključuje: viziranje • postavitev v format • kompozicija • proporci • perspektiva • risanje geometrijskih likov • risanje in slikanje tihožitja • spoznavanje z materiali in različnimi tehnikami • svinčnik • tuš • akvarel • akril • modeliranje in moduliranje • osnove barvne teorije • reprodukcija Tečaj traja tri mesece (12 srečanj, skupaj 48 ur), enkrat tedensko po 4 šolske ure, vsak četrtek od 17.00 do 20.00. Začetek tečaja je v četrtek, 22. novembra 2012. Mentorica: dipl. slikarka Renata Grmovšek. Tečaj se bo izvajal v Galeriji Zbilje (Zbilje 30, Medvode). Tečaj sofinancira KUD Zbilje. Likovna sekcija KUD-a Zbilje deluje že sedmo leto. V njej ustvarja preko 30 aktivnih članov, ki se dobivajo enkrat tedensko po tri ure v dopoldanskem ali popoldanskem terminu v slikarskem ateljeju v prelepem okolju Zbiljskega jezera. Število udeležencev je omejeno. V primeru nezadostnega števila prijav tečaj odpade. Informacije in vpis: renata.grm@gmail.com ali 041 807 196. Delovanje KUD-a ZBILJE soomo-gočata Občina Medvode in JSKD. Rojstvo Pa nas je spet več. Četrtega oktobra sta Lucija in Benjamin Jagodic iz Vodic dobila sestrico Julijo. Srečna mamica in očka Jagodic Zima se bliža, z njo pa tudi vsakoletni smučarski sejem in ■ v • • v • tečaji smučanja V Smučarskem društvu Strahovica se pripravljamo na zimo, zato vas želimo spomniti na: • Sejem rabljene smučarske opreme, ki bo zadnjo novembrsko nedeljo, 25. novembra 2012, v prostorih Osnovne šole Vodice med 9. in 17. uro. Obiščite nas, če so vam smuči, smučarski čevlji ... postali premajhni, organizirana bo tudi prodaja rabljene smučarske opreme. Če opreme ne potrebujete, jo prinesite na sejem - morda bo komu prišla prav. • Smučarske tečaje, ki bodo razpisani za čas ob koncu koledarskega leta. Tečaji alpskega smučanja, deskanja in smučarskega teka bodo od 26. do 30. decembra 2012 v Šinkovem Turnu. Le v primeru, da snežne razmere izvedbe doma ne bodo dopuščale, bomo tečaj alpskega smučanja in deskanja izvedli v Kranjski Gori. Vse informacije v zvezi s tečaji boste lahko dobili na smučarskem sejmu, otroci pa bodo razpise prejeli v šoli zadnji teden v novembru. Razpis bo objavljen tudi na društveni spletni strani http://www.strahovica.si. Pri prijavah imajo do določenega datuma vedno prednost otroci iz naše občine, če prijav ne bo dovolj, bomo sprejeli otroke tudi od drugod. Prijave bomo sprejemali do zapolnitve naših letošnjih kapacitet, zato priporočamo staršem, da tečajnike pravočasno prijavite. Lanskoletni avtobus za Kranjsko Goro je bil hitro poln. Smučarski in upamo tudi snežni pozdrav! Jure Marenče, Smučarsko društvo Strahovica SEJEM SMUČARSKE OPREME 25.11.2012 OŠ VODICE 9h - 17h Komisijska prodaja Svetovanje Predstavitev šole smučanja www.strahovica.si O S CL \ CD § £ -O MOTION & EMOTION PEUGEOT RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, servis: 01 /729 92 01, prodaja: 01 /729 92 00, 722 81 3 1, 03 I /669 367 ***** ****** ****** PÜOI ft