Slovenščina in WhatsApp – od zibelke do družbenih omrežij STR. 2 Osemkrat v Maria Bild STR. 5 »Hic natus est Sanctus Martinus« (Eti se je naraudo sveti Martin) -so med obnavlanjom najšli sploj stari napis v stranskoj kapejli cerkve svetoga Martina v Somboteli. Skoro obnovleno cerkev so znauvič posvetili sombotelski püšpek dr. András Veres 6. novembra. (Že pred posvečanjom pa so tam bili pri svetoj meši dvornicke iz murskosoboške püšpekije.) V sombotelskoj püšpekovoj cerkvi do naredili bronaste dveri, štere kažejo Martinov žitek, pa obnauvili badva törma. Za en malo de polepšana püšpekova palača tö. Martin se je naraudo leta 316 v rimskom varaši Savaria, na mesti šterega gnes stogi Somboteu. Za leto 2016, 1700. oblejtnico narodjenja ednoga najbole prilübleni svetnikov, planerajo dosta svetešnji programov po cejloj Evropi. Cerkveno jubilejno leto se je na Madžarskom začnilo na den Martina, 11. novembra v Pannonhalmi, gde svetnika ranč tak za svojoga majo. Tam so mešüvali esztergomsko-budimpeštanski nadpüšpek Péter Erdő, po svetoj meši pa je guč emo predsednik Madžarske János Áder. Patronuš Sombotelske püšpekije, kama sliši Porabje tö, je sveti Martin, zatok vsikšo leto držijo v središči županije en keden ali dva ali pa cejli mejsec Martinov svetek. Programi so se začnili že 6. novembra, gda je po večernicaj v kmici, z lampioni odvandralo več stau lüdi od püšpekove ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 19. novembra 2015 • Leto XXV, št. 47 Začnilo se je Martinovo jubilejno leto do Martinove cerkve. Drügi večer, kak je že tradicija, so prejkdali varaška priznanja tistim lidam, šteri so s svojim delom največ naredili za Somboteu. Tisti konec kedna je leko v lejpom vrejmeni vsikši gorpoisko Škanzen -v muzejskoj vesi je bilau veuko Martinovo senje, gde so odavali s cejle Vogrske pa tihinskoga tö. Koštavali smo leko Martinovo gausjo pečenje pa mlado vino. Od 10. novembra stogi na Glavnom trgi razstava, štera nutpokaže erične lidi, ki so čestili svetoga Martina. (Med njimi so nekdešnji püšpek iz Pécsa dr. Franc Rogač, šteri so se naraudili na prekmurskoj Tišini pa bili fermanski boter Janoša Kühara. Pomagali so iz Toursa v Somboteu pripelati relikvije svetoga Martina.) Zmejs so (pa do) držali eške dosta programov za mlajše: kvize, rokodelske delavnice pa špile. Za vözraščene so (pa do) organizerali koncerte, razstave, pogučavanja pa šetanja po varaši. Dosta restavracij ponüja »Martinovo gesti« cejli mejsec, dokeč trpijo svetešnji programi. (Edna skupina je pripovejdala, kak je üšla pejški od Sombotela do Murske Sobote po Martinovoj pauti.) V prišešnjom leti čakajo v Somboteu sploj dosta prauškarov s cejle Evrope. Srejdi novembra je prišlo skurok 150 Slovencov iz Slovenije, vejpa Martina čestijo v našoj matičnoj domovini ranč tak. -dm- 2 Slovenščina in WhatsApp – od zibelke do družbenih omrežij V Naborjetu (Malborghetto) Teodor Domej, dolgoletni potreben razmislek, kako v ca, ki jo že 70 let odigrava v jeziku. Spregovorili so Rudi v Kanalski dolini v Italiji je 6. strokovni nadzornik za slo-jezikovno mešanih okoljih krajih, kjer živi slovenska Bartaloth za SKS Planika novembra potekalo čezmej-venščino na srednjih in višjih v čim večji meri omogočiti narodna skupnost v Italiji. o učenju in poučevanju slono srečanje, ki so ga prire-šolah na Koroškem in leto-in razvijati sporazumevanje Radio ima neprecenljivo vlo-venskega jezika v Kanalski v slovenskem jeziku preko go pri oblikovanju jezikovne dolini, Marina Cernetig za spleta. Jezik se spreminja kulture ter kulture govora in Inštitut za slovensko kulturo in pridobiva nove oblike in nastopanja. Zadnja leta pa iz Špetra in Slovensko multi pomene, težko je reči, kaj je se pod vplivom italijanske medijsko okno v Benečiji o boljše. Verjetno je to kom-kulture in jezika ter zaradi razvoju slovenskega jezika promis med enim in drugim, klasičnim in novim. Martin Maver, pedagog in trener, organizacijski tajnik na Združenju slovenskih športnih društev v Italiji, je predstavil raziskavo o jezi kovnem sestavu in splošni angažiranosti mladih, ki obiskujejo šole s slovenskim učnim jezikom v tržaški in goriški pokrajini ter Večstodili Iniciativa Slovenščina v šnji nagrajenec slovenskega penjsko šolo s slovenskodružini s Koroške, Slovensko šolskega ministrstva za živ-italijanskim dvojezičnim kulturno središče Planika v ljenjsko delo, s predavanjem poukom v Špetru. Glede Kanalski dolini in Krščanska Družina, šola in večjezič-populacije na šolah s slovenkulturna zveza iz Celovca nost. Ugotavljal je, da tudi na skim učnim jezikom v Italiji vse bolj množičnega nasto-in kulture v Benečiji, Luigia pod naslovom Slovenščina Koroškem asimilacija terja je povedal, da je slika povsem panja pred mikrofonom tudi Negro o 25-letni prisotnoin WhatsApp – od zibelke velik davek predvsem tam, drugačna od tiste izpred de-neprofesionalnih govorcev sti ZSKD v Reziji – 25 let za do družbenih omrežij. To kjer je prekinjeno medgene-setih ali dvajsetih let, največ jezikovna raven v zamejstvu rezijanščino, Marko Smole je bilo drugo tako srečanje, racijsko posredovanje jezika. je mešanih zakonov, medtem nezadržno znižuje. Potrebno za Palčavo Šišo – dejavnosti prvo je pred letom dni bilo v Šola sama v razmerah, ko ko je bilo kar 19% anketiran-bo zato razmisliti o učin-za registracijo (skupnega) Tinjah na Koroškem. V pre-manjšinski jezik v večini ni cev iz povsem neslovenskih koviti strategiji in jezikovni slovenskega narečja v dolini lepi dvorani Beneške palače običajno sredstvo komunika-družin. Iz raziskave izhaja, politiki. Čabranke in Zgornje Kolpe, se nas je zbralo lepo število cije, ne more narediti dovolj da je v društvih ZSŠDI slo-Dopoldanski del je zaključil Željka Platzer Papič o učenju udeležencev, tako Slovencev za jezikovno ohranjanje. venščina prevladujoč jezik, Peter Rustja s temo Medij-slovenščine in čezmejnem iz matične države kot tistih Dr. Nataša Gliha Komac, zlasti v pogovorih s trener-ska oskrba slovenske sku-sodelovanju na avstrijskem iz zamejstva – iz Italije (Ka-znanstvena sodelavka na jem in med samim trenin-pnosti - oddaje iz Kanalske Štajerskem, avtorica tega zanalska dolina, Benečija, Rezi-Inštitutu za slovenski jezik gom. V pogovorih s prijatelji doline po Radiu Trst A. pisa o facebooku med Porabja, Trst) in Avstrije (Koroška, Frana Ramovša ZRC SAZU na treningih pa je viden mo-Popoldanski del je bil posve-ci – Všečkaj me in klepetaj z Štajerska), pa iz Porabja in predsednica Slovenskega čan upad rabe slovenščine. čen primerom dobre prakse. mano po slovensko ter Miha in Gorskega Kotarja na Hr-kulturnega središča Planika Gre za izjemno kompleksno Oblike učenja jezika se spre-Dolinšek za projekt Iskrica vaškem. Naslov srečanja je v Kanalski dolini je predsta-sliko – je zaključil Maver – ki minjajo. Novi mediji ponu-o filmski ustvarjalnosti med bil zelo dobro izbran, saj so vila temo Socialna, družbe-je vezana tako na dinamike jajo nove možnosti komuni-mladimi na Koroškem. družabno-družbena omrežja na in družabna omrežja naše ožje skupnosti kot na kacije in nove oblike učenja Srečanje smo zaključili z danes zelo prisotna v življe-(Twitter, Facebook, What-širše družbene pojave. Izbire in rabe jezika v vsakdanjem dogovorom o nadaljnjem sonju skoraj vsakega posame-sApp idr.). Meni, da so so v veliko primerih vezane okolju. Mladi se »srečujejo« delovanju in iskanju poti, ki znika, in kot smo ugotavljali, ključna tista prva, temeljna na dvojezične in neslovenske tudi po telefonskih in sple-bi usihanje slovenščine v zaso prav za ozaveščanje javne in povsem vsakdanja jezi-zakone. Življenja slovenske tnih omrežjih, kjer razvijajo mejskih okoljih vsaj omilile, rabe manjšinskega jezika kovna znanja in prakse, ki narodnostne skupnosti v sproščeno živo pisno komu-če ga že zaustaviti ni mogopremalo izkoriščena. jih pridobimo, prevzemamo Italiji po izsledkih ankete ne nikacijo – tudi v sodobni če. Koroška pobuda Sloven-V imenu organizatorjev sta in se jim priučimo iz svojega pogojujejo torej več izključno slovenski govorici mladih. ščina v družini je dober zgled prisotne pozdravila Rudi najožjega okolja. Otrokovo slovenske družine. Iščejo nove oblike izražanja prizadevanj za uzaveščanje Bartaloth za SKS Planika in odraščanje, vzpostavljanje Loredana Gec, sodelavka – poleg klasičnega udejstvo-družin, da so v prvi vrsti one Martin Kuchling za Inici-in razvijanje komunikacije RAI v Trstu, urednica in re-vanja na področjih kulture tiste, ki imajo nalogo, da jeativo Slovenščine v družini. s svetom pomembno soo-žiserka, je predstavila temo (gledališka in zborovska zik prenašajo na potomce. V V imenu Urada za Slovence blikujejo sodobni mediji, ki Radio ob meji – jezik na dejavnost, literarno izraža-sodobnem svetu neštetih virv zamejstvu in po svetu pa je prek spletnih in mobilnih meji? Govorila je o delovanju nje ipd.) in športa – se npr. tualnih omrežij pa je potrebzbrane nagovoril Rudi Mer-omrežij omogočajo in zah-Radia Trst A in njegovi vlogi razvija tudi filmska dejav-no njihove možnosti gotovo ljak. tevajo specifičen način spo-pričevalca, ohranjevalca, nost, ki nudi vrsto možnosti bolje izkoristiti. Dopoldanski del je začel dr. razumevanja. Prav zato je povezovalca in spodbujeval-za izražanje v slovenskem Valerija Perger Porabje, 19. novembra 2015 3 Dosedanji uspehi nas ne smejo Eden od slavnostnih govornikov na 25. obletnici Zveze Slovencev na Madžarskem je bil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, ki je na začetku svojega govora poudaril, »da je potrebno besede pohvale, vzpodbude in zahvale večkrat izreči in s tem dodatno izkazati vse spoštovanje za vse, kar ste storili, in to v zelo težkih pogojih, da se je slovenska beseda, slovenska dediščina, slovenska duša ohranila v Porabju… slovenskem Porabju.« (V nadaljevanju objavljamo poglavitne misli njegovega govora.) »Meja, ki je bila do nedavnega simbol razmejenosti, drugačnosti, se je spremenila v dejavnik sodelovanja, enakovrednosti, spoštovanja v različnosti - pri čemer imam v mislih ne le sodelovanje med različnimi narodi z dveh strani, ampak predvsem sodelovanje med pripadniki istega naroda, ki jih meje odslej ne bi smele več ločevati. Komunikacija bi morala steči še bolje, še bolj bi morali začutiti skupno pripadnost istim narodnim koreninam, enotnemu kulturnemu prostoru. Uspehi zadnjega obdobja uspavati... – prevzem upravljanja šol s strani Državne slovenske samouprave, zagovornica narodnosti v madžarskem parlamentu, ohranitev slovenske samouprave v Andovcih, zagotovitev stabilnejšega financiranja s strani Madžarske, Slovenska vzorčna kmetija, uspešna izvedba čezmejnih projektov v pretekli finančni perspektivi, ki so bili doseženi tudi na podlagi konstruktivnega dialoga s prijateljsko sosedo Madžarsko in seveda vašega truda, nas ne smejo uspavati. Sporazum o zagotavljanju posebnih pravic madžarski narodni skupnosti v Republiki Sloveniji in slovenski narodni manjšini v Porabju in spremljanje njegovega izvajanja v okviru vsakokratnega zasedanja slovenskomadžarske mešane komisije, daje dobro podlago za nadaljevanje pozitivnega razvojnega trenda za manjšini na obeh straneh meje. Mladi, gospodarstvo, izobraževanje, slovenski jezik, obnova in ureditev Sloven- skega kulturnega in informacijskega centra Lipa, projekti Razvojne agencije Slovenska krajina so le nekatera področja, ki bodo pripomogla k razvoju slovenske skupnosti. Zagotovilo, da bomo nadaljevali v tej smeri, je bilo dano tudi na nedavnem srečanju predsednika vlade dr. Cerarja s predstavniki Slovencev iz Porabja.« Odpravnik poslov se je poslovil Po odhodu prejšnjega generalnega konzula v Monoštru Dušana Snoja je posle na ge neralnem konzulatu začasno prevzel Zorko Pelikan, ki je kot odpravnik poslov mesec in pol deloval v Monoštru. Se je kar hitro vklopil v porabsko življenje, navezal stike s sodelavci slovenskih institucij, udeleževal se je tako slovenskih prireditev kakor tudi programov monoštrske občine in monoštrskega okraja. Od Porabja in Porabcev se je poslovil 10. novembra. Naslednji dan je nastopil funkcijo generalnega konzula dr. Boris Jesih, ki tudi kot raziskovalec INV in bivši državni sekretar dobro pozna porabsko stvarnost. V Porabju je potrebna večja skrb za materni jezik Ministrica za kulturo RS mag. Julijana Bizjak Mlakar je bila v nedeljo, 8. novembra, slavnostna govornica na praznovanju 25. obletnice ustanovitve Zveze Slovencev na Madžarskem. Uvodoma se je, tako v imenu Ministrstva za kulturo Republike Slovenije kot v svojem imenu, zahvalila vsem, ki si že desetletja prizadevajo za obstoj slovenskega maternega jezika in slovenske kulture med Slovenci, ki živijo na Madžarskem. »Skrb za kulturno raznolikost, za materne jezike in za varovanje kulturne dediščine je skupen cilj, h kateremu so se zavezale vse države Evropske skupnosti.« Ministrstvo za kulturo RS se zaveda, da bo za izboljšanje stanja na področju maternega jezika v Porabju potrebna večja skrb za materni jezik v vrtcih, šolah, knjižnicah, v družinah in drugod, kar pa zahteva tudi izdatnejše financiranje Porabskih Slovencev s strani obeh držav, Madžarske in Slovenije, kar bi vsekakor morala biti pomembna prihodnja naloga obeh sosedskih držav. Ministrstvo za kulturo si prizadeva skrbeti za Porabsko slovensko skupnost v okviru svojih pristojnosti, in sicer prek Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in s spodbujanjem javnih kulturnih zavodov ter nevladnih organizacij k tesnejšemu sodelovanju s Porabskimi Slovenci. Prav tako je ministrstvo okrepilo sodelovanje z Uradom Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ministrica je poudarila, da bo ministrstvo v okviru vlade še naprej spodbujalo in podpiralo aktivnosti in pobude, ki bi prispevale k skupnim prizadevanjem za ohranjanje maternega jezika in kulturne dediščine Porabskih Slovencev. Ministrica je še izpostavila, da Slovenija sicer zgledno skrbi za manjšine in etnične skupnosti, ki živijo v Sloveniji, premalo pa je uspešna pri zahtevah do drugih držav, da bi tudi one enako dobro skrbele za Slovence, ki živijo izven matične države. Na koncu je rojakom v zamejstvu iskreno čestitala ob praznovanju in jim zaželela, da bi bila prizadevanja domoljubnih Slovencev na Madžarskem in matične domovine Slovenije za pravice slovenske manjšine na Madžarskem v prihodnjih letih še bolj uspešna, kot so bila doslej. Porabje, 19. novembra 2015 4 Ograja na meji s Hrvaško Slovenski vojaki in policisti so na meji s Hrvaško začeli postavljati žičnato ograjo. Najprej so jo postavili pri Velikem Obrežu in na Gibini pri Razkrižju, skupno pa naj bi ovila okrog 80 kilometrov meje. Namestitev ovir je za zdaj predvidena za pol leta. Po besedah premiera Mira Cerarja se je Slovenija za ta ukrep odločila, ker je na poti iz Grčije proti severu okoli 30.000 prebežnikov. »Zato smo se odločili, da bomo na schengenski meji postavili tehnične ovire,« je pojasnil Cerar in dodal, da bodo le usmerjale razpršene prebežnike proti nadzornim vstopnim točkam in omogočale sprejem v Slovenijo v obvladljivem številu. »Kot človeku mi je težko, ko postavljamo tehnične ovire. Ne želim si Evrope, ki bi se zapirala,« je še pojasnil Cerar, vlada pa pač mora zagotoviti varnost državljanov in prebežnikov, preprečiti humanitarno katastrofo ter seveda varovati schengensko mejo. Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je ob tem opozorila, da je pretok prebežnikov čez zunanje meje prevelik, saj prebežniki prehajajo nenadzorovano, kar čez dve zunanji meji EU. Uranu dovolili vrnitev v Slovenijo Sveti sedež je upokojenemu nadškofu Alojzu Uranu dovolil vrnitev v Slovenijo. Uran je več let bival v tujini, v tržaškem samostanu, kamor se je moral umakniti leta 2012. »Apostolska nunciatura je Nadškofijo Ljubljana obvestila o novem položaju upokojenega nadškofa Alojza Urana. V njem je apostolski nuncij Juliusz Janusz sporočil, da je nadškof Alojzij Uran od Svetega sedeža prejel dovoljenje, da se po bivanju v tujini lahko vrne v Slovenijo,« so sporočili s Slovenske škofovske konference (SŠK). Glede na svoje zdravstveno stanje bo Uran v dogovoru z ljubljanskim nadškofom Stanislavom Zoretom opravljal različne pastoralne dejavnosti in pomagal pri življenju lokalne Cerkve. »Njegove vrnitve smo v naši nadškofiji iskreno veseli in mu želimo čimprejšnje okrevanje in Božjega blagoslova,« so še zapisali na SŠK. Razmislek ob 25. obletnici ZSM Predstavitev nove POGLED NAZAJ, VIZIJA finančne perspektive ZA NAPREJ 2014-2020 5. novembra 2015 je v skupni organizaciji Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko potekal posvet - predstavitev novih evropskih čezmejnih programov 2014 - 2020, v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja. Posvet je bil operativno naravnan, kar pomeni, da je bil poudarek predvsem na pripravi novih čezmejnih evropskih projektov v okviru nove evropske finančne perspektive 2014 -2020. Cilj pred- stavitve in posveta je bil doseganje jasnosti glede pogojev pri pripravi razpisne dokumentacije pri prijavi konkretnih evropskih čezmejnih projektov. Povabljeni udeleženci, bilo jih je okrog 35, so bili predvsem predstavniki avtohtonih slovenskih skupnosti iz vseh štirih sosednjih držav. Po programu so si ob 10. uri povabljenci ogledali Slovensko vzorčno kmetijo in predelovalnico sadja na Gornjem Seniku. Ob 11.00 je v hotelu Lipa v Monoštru sledila predstavitev novih pogojev pri pripravi novih čezmejnih evropskih projektov v okviru nove evropske finančne perspektive 2014-2020 s poudarkom na pripravi razpisne dokumentacije. Ob 14. uri je bilo skupno kosilo v hotelu Lipa v Monoštru. Prireditev je zelo uspela, saj so povabljenci neposredno od najbolj kompetentnih predavateljev lahko izvedeli vse, kar jih zanima o pripravi čezmejnih evropskih projektov v novi finančni perspektivi EU 2014-2020. Po drugi strani pa so eksperti organizatorjem izrazili svoje zadovoljstvo tako nad organizacijo predstavitve in posveta kakor tudi nad tem, da so tudi sami izvedeli veliko novega o tem, kako neposredno na terenu potekajo priprave na nove evropske čezmejne projekte. Tudi novinarji se včasih, a ne pre-pogosto, znajdemo v dvojni vlogi. Zgodi se po naključju ali kar tako, čeprav je »klju« tudi v na(ključ)čjih. Ena mojih izrazitih -dvojnih -vlog, je povezana z nastankom Zveze Slovencev na Madžarskem. Naj takoj na začetku pojasnim, da v kratkem razmisleku ne nameravam razkladati, kako pomembna je bila ustanovitev prve samostojne slovenske narodnostne politične in kulturne organizacije. Za to je prostor drugje v časniku. Slišimo, da sončni dnevi prinašajo »sončne«, torej pozitivne rezultate, megleni pa manj spodbudne, če ne celo »meglenih«. Tisti, ki smo se 27. oktobra 1990 zbrali v gornjeseniškem kulturnem domu, se spominjamo, kako meglen in turoben dan je bil. Čeprav se zdaj marsikomu zdi, da je bila ustanovitev ZSM preprosto, rutinsko dejanje, le-ta ne pozna tedanjih razmer in začetkov »mlade demokracije« po madžarsko. Z zagnanostjo mladih izobražencev (ne bom jih omenjal, da ne bi katerega nenamerno izpustil) in izkušnjami starejših (ne starih) so duštvo Lipa »spremenitli« v pravo »politično« organizacijo, kajti nekaj kulturnih skupin je že do tedaj delovalo uspešno, medtem ko so bili Slovenci v političnem življenju (in politični participaciji) v velikem zaostanku celo za vsemi ostalimi manjšinami v državi, tudi za obema, s katerima jih je povezovala Demokratična zveza južnih Slovanov. Pri koncipiranju programa je bilo potrebno zelo malo »izmisliti« na novo, kajti o nalogah se je govorilo že tedaj, vendar samo govorilo (morda kdo ob tem pomisli na sedanje čase, sic.), vendar se ni kaj dosti zgodilo. Razumljivo, da so snovalci napisali več nalog in obveznosti, kot jih je v kratkem času bilo mogoče uresničiti, na daljši rok, v teh petindvajsetih letih, pa, v primerjavi s tedanjim časom, Porabje (in tudi Slovenci na Madžarskem nasploh), če karikiram, »stojijo na glavi«. Ne bom podrobneje razlagal, kaj s tem mislim. Tisti, ki so bili na ustanovnem občnem zboru, in so že prej malo »pokukali« v Porabje, prispodobo razumejo; tisti, ki so »padli not po naključju ali kako drugače« v zadnjih letih, pa tako ali tako ne sprejemajo (ali zelo redki) ocene, kako je bilo tedaj in kakšni so reultati zdaj. Zato o »viziji za naprej« iz naslova zgolj stavek, dva. Če bo naslednjih petindvajset let prineslo toliko rezultatov in sprememb kot v minulih in če bodo vsaj v grobem upoštevani dejavniki razvoja na vseh področjih, bodo tisti, ki bodo tedaj živeli, ne samo zadovoljni, marveč zelo zadovoljni z doseženim. Tudi če na Madžarskem uradno ne bo slovenske manjšine, marveč Slovenci, ki bodo imeli svoje šole, medije, kulturne skupine... predvsem pa se pogovarjali v slovenskem jeziku, narečnem ali knjižnem. Ernest Ružič Marija Dravec, po možej Gallai, v Slovenskoj vesi žive s hčerdjauv, zdaj od augustuša je v penziji, ka je že fejst čakala, dapa najbola se zato tauma veseli, gda pejški leko dé na prauško (romanje) s svojimi padaškinjami. Tau je nej čüda, zato ka kak stariške tak ona je tö vörna, rejdka je tista nedela, gda néde k meši. Že osemkrat je bila pejški v Maria Bildi pa kak je pripovejdala, dočas ka de ladala, tau paut na leto gnauk napravi. Kak ste se vzeli za tau, ka te na prauško odli? »Vsikšo nedelo k meši dem, tam sva s padaškinjov čüle, ka baude ta prauška v Maria Bild, pa te sva si tak zmislile, ka va šle. Pa nej samo müve dvej, iz Slovenske vesi tak deset se vsigdar glasi pa dé na tau prauško. Vi eške delate? »Že nej, zdaj od augustuša sem v penziji. V židanoj fabriki sem začnila delati, te sem na Rábagyarmat üšla, kak so tiste lesene lade redli, na slejdnje sem pa tü v vesi delala v tau fabriki, ka go Francuzi majo.« Zato škoda, ka je židana fabrika zaprla, sploj dosta porabski žensk si je najšlo tam delo, nej? »Sploj dosta nas je tam delalo, dapa dja sem odtistec eštje pred tistim odišla, kak bi židana fabrika zaprla. Zato ka s Slovenski vesi je bijo prejdjen, steri je nas nagučo, aj k njemi demo delat na Rábagyarmat.« Vsakši tau pravi, ka fejst dobro je bilau v židano fabriki delati, dapa zaka, vej pa nej je bilau léko delo. »Dja sem tö rada delala tam, samo naslejdnje vnoči več nej trbelo odti, samo v 6+2, zato sem pa te goraprajla. Ovak je dobro bilau Osemkrat v Maria Bild tam, dobra drüžba je bila, dosta trbelo delati, dapa veselo je bilau. Prvin je samo malo bilau taši, steri so v gimnazijo šli, bola je vsakši v židano fabriko üšo delat, zaman se je dobro včiu, bola so delali pa peneze slüžili. Tistoga reda sta kosavna pa židana fabrika tü v krajni najvekše bile, je največ lüstva v tej dvej fabrikaj delalo.« Steroga leta je bilau tau, gda ste prvo paut na prauško šli? »2007. leta, gda je Laci Žampar prvo paut začno organizirati prauško na Maria Bild. Letos je bila deveta prauška, meni samo ausma, zato ka edno paut sem dja vönjala. Sploj lejpo delo je tau, dosta nas vküppride, nej samo z naše vesi, liki iz sausedne vesi, iz Varaša, pa bilau je tak, ka eštje iz Körmenda so tö prišli. Bilau tak, ka nas je stau bilau, dapa bilau tak tö, ka samo petdeset nas je šlau.« Prvo paut, gda ste šli, ste se nej bojali, ka nete ladali? »Na misli nam je prišlo, ka bau, če nemo ladali, dapa autondje so bili, steri so nas sprevajali, tak ka nika se je nej trbelo bojati, če bi nej ladali te bi nas pelali, dapa tašo nej bilau. Tau je zato nej tak daleč, samo malo več kak dvajsti kilomejtrov. Tisti dejo dosta, steri v Mariazell dejo.« Vi ste še nej probali? »Nejsem eštje probala, dapa gnauk bi zato rada išla. Samo tau je zato daleč, pet dni dejo pa staušestdeset kilomejtrov zopojdijo.« Kak ste ladali, gda ste prvo paut na Maria Bild šli? »Prvo paut sem na poplate žüjo dobila, zato ka eden mali kamen mi je v črejvle spadno pa sem ga nej vövzela. Dapa drügo paut, te že človek na tau bola vse skrb ma, te je že vsigdar bola baukše bilau.« Pred prvo putjauv ste kaj trenerali, aj ladate? »Nej, zato ka dja sem vsigdar tašo delo mejla, ka sem cejli den na petaj bila. Mi iz Slovenske vesi dva kilometra več demo, zato ka do Varaša ta pa nazaj tö pejški demo.« Gde se začne prauška? »Od varaške cerkve mamo štart, na Schlöslini v Maudincaj stanemo, gda pridemo na Maria Bild tam mamo mešo, potistim dobimo pogostitev pa te skaus Maudince nazaj pridemo. Tau je sploj lejpo, med putjauf molimo, spejvamo, tau teba ranč ne moram taprajti, najbaukše bau, če gnauk vösprobaš. Vsigdar je tak, ka nas župniki sprevajajo, bilau je tak, ka so štirdje bili z nami. Župniki ladajo titi pejški? »Ladajo, zato ka tej, ka z nami odijo, so mladi.« Ka je v tistoj cerkvi v Maria Bildi, ka taodi lüstvo na prauško? »Zato ka v tau cerkvi ranč taši tjejp majo na oltari kak v Máriapócsi, gde se Marija skunzi.« Gda mate vi tau prauško? »Mi tau vsigdar vleti mamo, oni, Avstrijci pa nazaj k nam septembra pridejo.« Pa oni kama pridejo, se v Varaš? »Se v Varaš pridejo, potistim pa vküper k Brenner kapejli demo, zato ka ta prauška, na stero mi demo, pa ka oni pridejo, je za župnika Jánosa Brennera, aj njega razglasijo za blajženoga.« Na prauški mate s seuv križ? »Dva križa mamo s sebov pa vogrsko zastavo, eden križ tam ostane, pa gda septembra pridejo oni k nam, te ga nazaj prinesejo.« Vi ste vsigdar tak fejst vörni bili, kak ste zdaj? »Mi vsigdar. Moj oča pa Šömenek pop sta si bratranca bila, pa ovak tö, mojiva stariša sta fejst svetiva bila. Moja mati pa baba sta v petek nikdar nej djejle mesau, oča že tau zato nej tak fejst notadržo, dapa ovak je on tö fejst vören bijo.« Kak se počütite, gda domau pridete s prauške? »Po prauški se fejst dobro počütimo, tašoga reda nas nika ne boli. Ovak so me večkrat noge bolele, dapa potistim zazranka tak friško gorastanem, kak če bi ranč nej bila na prauški.« Karči Holec 5 V kraju Rajka so že v večini slovaški državljani Po najnovejših podatkih živi v kraju Rajka že več kot 2500 slovaških državljanov, med tem ko je število Madžarov in Nemcev, ki v Rajki živijo kot avtohtoni prebivalci, samo dva tisoč. Po mnenju župana se slovaški državljani odločajo za njihov kraj (nekdanji mejni prehod) zaradi cenejših nepremičnin kot na Slovaškem. Med vzroki je tudi boljša prometna infrastruktura, kajti večina teh ljudi se vozi delat v Bratislavo, ki jo iz Rajke hitreje doseže po avtocesti, kot če bi se vozila iz kakšnega predmestja slovaškega glavnega mesta. Zanimivo je tudi dejstvo, da svoje otroke vpisujejo v vrtec v Rajki, med tem jih pa v osnovne šole že vozijo s sabo na Slovaško. Župan Rajke meni, da med priseljenci in avtohtonimi prebivalci ni več problemov kot med prebivalci drugih občin, kjer ni priseljevanja. Višegrajska četverica bo poslala policiste v Grčijo Države višegrajske četverice (Madžarska, Češka, Slovaška in Poljska) bodo poslale 300 policistov in vojakov v Grčijo, da bodo pomagali pri varovanju schengenskih meja, kajti drugače se ne bo dalo zaustaviti vala prebežnikov, je izjavil za madžarski javni radijski program premier Viktor Orbán po srečanju na Malti. Višegrajske države so se na Malti dogovorile tudi za to, da bodo skupaj prispevale v finančne sklade, ki so namenjeni reševanju begunske krize. Po mnenju premiera Orbána smo vsi poraženci, kajti obstoječa situacija je neugodna za vse nas. Deset let dvojezičnega pouka Dvojezični pouk na gornjeseniški osnovni šoli se je začel pred desetimi leti, tega dogodka se bodo učenci in učitelji spominjali na proslavi, ki jo šola organizira 20. novembra ob 13.30 uri v kulturnem domu na Gornjem Seniku. Porabje, 19. novembra 2015 6 Za tau delo smo se tü podali Pravijo, ka se ženske s časom ne razmejo najbole. Škem prajti, ka ženske vsigdar vse bole kesnou obredijo, kak pa obečajo. Tak pravijo, aj so ženske nej čemerne na mene, če se tak guči. Depa gda tou moje liblene dame do kraja ta preštete, več na mene ena nede čemerna. Kak vse vküper vögleda, so si od ženskaj tou moški vözmisli li. O tom, kak za žensko pet minutov znamenüje ena vöra, se je v moški glavaj narodilo. Leko, ka zatoga volo, ka smo ranč moški s časom nej najboukši pajdaši. Najprva vam od sebe moram nika vöovaditi, ka nede stoj gučo, kak samo od drugi lagvo gučim. Že dugo nazaj mi eno soboto žena pravi, ka vse trbej z baute prinesti. Pa mi kcuj k tomi eške skur zapovej, kak ne smejm več kak eno vöro ojditi. Boug moj, njoj povejm, vej pa ranč deset minutov nede minoulo pa boš leko obed začnola küjati. Ge bi rejsan bole brž mesou pa eške vse drugo z baute domou prineso. Bi prineso, če bi nej srečo prvoga, drugoga, tretjoga, šestoga pa tak tadale pa tak naprej. Obed smo skur za večerdjo meli. Eške itak v soboto v bauto ojdim, depa tisto, ka küpim, se v nedelo küja pa peče. Takšo se je eške nej zgodijlo, ka bi kuman v nedelo domou prišo. Mam enoga dobroga kolega. Nemam kaj prajti, vredi človek je gé. Depa čas je nej njegvi najvejkši pajdaš gé. Nej, sploj nej! Zgučiva si, ka k meni pride. Nikšno delo trbej obrediti. Zgučaniva sva na deveto vöro dopoudneva. Čakam, čakam, vöra je že skur deset. Eške malo čakam, zovém ga prejk mobija. Brž mi povej, kak se paški, kakšo silo ma. Že se z doumi pela, za tri minute de pri meni. Vred se vzemem, na dvouri ojdim es pa ta, čakam ga. Kadim cigaretlin, enoga, tretjoga, petoga. Že mi vola za delo taodide, gda mi telefon cinga. Cejli nevoulasti mi tumači, ka samo eške ena minuta pa pri meni bou. Nin za pou vöre rejsan pride. Najprva si brž mora nika spiti, trno je žeden gé. Trgé špriceri ga k sebi spravijo, tejlo njemi na mesto stane. Po tejm mi guči pa li guči, ka vse se njemi je zgodilo, ka je tak kesnou prišo. Tou tak dugo trpi, tou njegovo tumačenje, ka čas ta odide. Več nema časa, že na drugom mesti mora biti. Samo eške tri špricere spidje, po tejm pa mujs trbej tadale titi. Ja, nika sva nej obredila. Depa gestejo eške vekši majstri za müdno delo. Moj saused brata v drugom varaši ma. Zgučala sta se, ka tisti iz drugoga varaša k toumi mojmi sausedi pride. Saused je rojstni den emo. Krougli petdeset lejt je na pleča doubo. Velko veselico je držo. Čaka svojga brata, depa brata nega pa ga nega. Že pounouč mine, nega njega, njegve držine ranč tak nej. Nin koulak pete zazranka lidge raznok odidejo. Soused s svojo držino trüden pa oumani tö spat dé. Kuman, kuman si doj ležejo, brat s cejlo držino na dveraj stodji. Cinka, kloncka na dveri, dugo, dugo je niške gor ne opre. Že škejo nazaj domou titi, se dveri dun oprejo. Brata se gledata, kak bi se oprvin vidla. Dugo je trbelo, ka so si vöovadili, kak je vse že preminoulo, kak se je vse zgotouvilo. Brat z drugogoga varaša je v nevouli samo oči obračo, depa se je brž znajšo. »Brat moj, ka je eden den v tej tvoji petdeseti lejtaj? Leko si tak brodiš, ka si eden den kcuj doubo k tvojom živlenji. Mi mo zdaj slavili tvoji petdeset lejt. Tak, kuman gnes si telko star, kak si si brodo, ka si včera biu. Daj gesti pa pijačo.« Po tejm so veselico dale držali. Ge pa sam vse bole od vsega toga brodo pa gor prišo, ka lidge, steri nigdar sile nemajo, duže živejo. Miki Člani pri Drüštvi porabski slovenski penzionistov smo v leti en tau planirani mali programov (stere si vönajde ena-ena ves ali varaš) nej mogli vö spelati zavolo preveč velke vročine ali deževnoga vrejmena ali pa, ka ji je dosta v ednom dnevi na večfele programe bilau pozvano. Zdaj djeseni si pa leko spunimo volo, 10. novembra se nas je en tau penzionistov že tretjo paut leko srečalo. Rokodelsko delavnico smo na znanje dali vsejm prejk našoga slovenskoga radiona pa predsedstva. Tau pa zatok, ka se naši penzionisti eške malo ábajo od tašoga dela zatoga volo, ka so prej v starejši lejtaj prsti že bola möjdni, se bole težko vodjibajo tü. Pa, ka je pravica, ranč smo nej vcuj navčeni tašnomi deli, nej kak penzionisti v Sloveniji. Mi pri drüštvi smo na velkom srečanji tü kumar na lajnskom adventnom programi začnili pripravlati rokodelske delavnice, delo z rokami. Tak brodim, ka je tisti cajt dola zopodo, gda smo samo od zvöjna gledali pa poslöjšali, ka so nam drüdji naprej davali. Zatok mo na adventno-božičnom programi na konci leta, 22. novembra letos tadale pelali tau, pa večfele programov ponidimo našim členom. Zatau smo zvali vtjüp že zdaj ženske, aj spoznajo, vösprobajo delo, ka se etak ležej odlaučijo, zakoj se podajo pa leko kakšen dar napravijo zasé pa za svoje vnuke. Dvej ženske za voditi delavnice smo sprajli s pomočtjauv Cecilije Hadler, predsednice Drüštva penzionistov v Puconci, pa Angele Novak, predsednice Drüštva penzionistov v Murskoj Soboti. Bojka Veren za sekcijo ročni del v Soboti je že sprtolejt gora ponidila delo sekcije, ka so nam zdaj leko včinile s tejm, ka so nas včile božične karte redti. Marta Sever iz Šalamenec nas je včila lejpe lanceke ali verižice redti iz stejnski kalandarov. Eške njeni mauž Feri je vörezo pa gora süko vauske papire, zakoj bi pa té ženske nej leko. Naša domanja mlada penzionistka Iluška Časar Dončec nas pa včila angele redti iz kukarčnoga lupinja. Ženske so nam trno lepau vküp prišle, bile so z Gorejnjoga Senika, Slovenske vesi, Števanovec, največ pa iz Varaša. Pa nej samo najmlajše, zakoj se posaba leko radöjvamo pa zavalimo. Razstavna dvorana v Slovenskom daumi, stera je furt z vöpostavlenimi kejpi ali drügimi deli okinčena, je zdaj oživela od naši delovni žensk. Ženske so vömalale, rezale lupinje, papire, söjkale, kelile, na konci so se pa radüvale. Te ženske so s svojim delom svedočile, ka so naši prsti buma nika nej krivi, samo se podati moramo. Gora smo si djale, ka na začetki leta pá vküp pridemo, stere se redno škemo navčiti iz papira lanceke, kukarčnoga lupinja pa angelčke redti. Namen taši delavnic je tau tü, aj s časom več svoji žensk mamo, stere do zvöjn papirnati rauž, ejglani okraskov pa vöšivani prčecov drügo delo tü vedle nota kazati mladoj generaciji. Vöjpam, ka zadobimo tau tü, ka gnauk na razstavi vö leko postavimo pred lidi, ka vse vejmo redti slovenski penzionisti. Na konci se lepau zavalim vsejm ženskam, ka so prišle, so lepau pa karažno delale. V imeni nas žensk se pa s srca zavalim za vse tröjde, porazmenje pa potrplenje ženskam, stere so z veseldjom včile nas. Slovenskomi daumi baug plati za lejpo pa prilično mesto. Tekst pa foto: Klara Fodor Porabje, 19. novembra 2015 7 MEDGENERACIJSkO BRANJE ... je za zamejsko dvojezično okolje še posebej zelo primerno in lahko tudi zelo spodbudno, veselo in uspešno! Znanje slovenščine se ohranja in krepi prav v družinah, v sproščenem pogovoru med učenci in/ali dijaki ter učitelji ... s pomočjo ljudi v kraju, ki radi berejo Osnovali smo projekt »medegeneracijsko branje«, ki je bil v poskusnem obdobju tako uspešen, da z njim nadaljujemo v tem šolskem letu. Gre za to, da povežemo skupine mladih bralcev višjih razredov OŠ in/ali iz srednjih šol ter odrasle bralce v istem kraju. Velja tudi, če posamezni mladi bralci berejo starostnikom v domovih starejših! Udeleženci berejo in se pogovarjajo o knjigah iz zbirke »Zlata bralka, zlati bralec« Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS in iz projekta »Rastem s knjigo« Javne agencije za knjigo RS. To so mladinske knjige, namenjene tako najstnikom kot odraslim. Po bralnih srečanjih knjige po želji ostanejo bralcem. Prvo poročilo o poteku projekta v šolskem letu 2014/2015 je dostopno na domači strani: http://www.bralnaznacka.si/index.php?Stran=55, analizo poročil pa bomo predstavili v referatu na simpoziju Bralne značke (24. novembra 2015, na dan odprtja Slovenskega knjižnega sejma v Cankarjevem domu v Ljubljani). Prisrčno vas vabimo k sodelovanju! Pridružite se nam lahko kadar koli v tem šolskem letu. Iz nabora knjig vam bomo pomagali izbrati tiste, ki so lažje za branje. Seveda knjige lahko izbirate tudi iz svoje knjižnice glede na jezikovne in bralne zmožnosti svojih mladih in odraslih bralcev, od našega projekta pa uporabite le idejo, obliko, namige ... Morda boste želeli, da vključite v medgeneracijsko branje vse otroke, torej tudi otroke nižjih razredov. Tako bi pospešeno spodbujali predvsem družinsko branje  Tilka Jamnik, vodja projekta Če vas zanima sodelovanje, mi prosim pišite na moj e-naslov: tilka.jamnik@bralnaznacka.si. Bili smo na kmetiji Slovenska narodnostna samouprava na Dolenjom Seniki je organizirala za deco, šteri hodijo v vrtec, izlet na Slovensko vzorčno kmetijo na Gorenji Senik. 3. novembra smo v pau deveto sedli na bus pa se odpelali na Gorenji Senik. Zazranka je bilo mrzlo, vse je bilau bejlo od slane, dapa pomalek se je pokazalo sonce, pa smo vüpali, ka de lejpo vrejme. Bili smo veseli, vej smo pa vedli, ka je ta kmetija na ednom najlepšom mesti na Gornjem Seniki. Stoji na brgej, od tam se trno daleč vidi. Če na pravo gledamo, vidimo konec vesi in prejk v Avstrijo, če na lejvo, vidimo en tau vesi. Pred nami se je kazalo trno-trno barvasto drejvge. Gda smo prišli, nas je že čakala vodja Razvojne agencije Slovenska krajina Andreja Kovač. Na mize nam je pripravila sadje: jabolka, hruške, grozdje in banane. Otroci so včasin pitali, če mo vse tau pogeli. Andreja njim je pravla, ka mo najprva napravili sadno solato, potem go pa bomo pogeli. Otroci so dobili plastične naužice, se postavili k mizi in rezali sadje. Ko se je slejca napunila, smo vlejali gor malo soka, go pokrili. Pustili smo, naj sadje malo počiva pa naj se žmaji malo pomešajo. Otroci so pa pitali, ka mo pa zdaj delali. Andreja in njena pomočnica Viktorija Hanžek sta prinesle melo, cuker, jajca in mleko. Pitale sta deco, če znajo, ka se leko iz toga napravi. Mejsili smo testo za djabkovo pito. Člana slovenske samouprave Laci in Ildiko pa vzgojiteljice smo olüpale pa zribale djabke. Mi drugi smo pa z decov mejsili. Otroci so tö sprobali, kak se dela z valekom. Ko je bila pita pripravlena, go je Andreja dala v peč. Vmejs smo koštavali solato, stero smo pripravili. Malo smo se igrali, plesali in popejvali. Vidli smo, da je slana tö taminaula, zatok smo se oblekli pa šli poglednit štale pa vse, ka se najde na kmetiji. Deca so imela mnogo vprašanj. Zaman so vsi doma na vesi, skurok več ne vidijo kmetije, ne vidijo krav. Čüdno njim je bilau, ka so se krave pasle na travniki. Leko so si jih od sploj blüzi poglednili. Malo smo se eške šetali, se pogovarjali pa vadili slovenske besede. Z nami je bila vzojiteljica Andreja tö, stera odi k nam iz Slovenije. Med tejm časom se je jabolčna pita (djabkove pogače) tö spekla, vej je pa vöra bila že pau dvanajset. Časa več nej bilau, ka bi se razhladila, zatok smo go odnesli z vraučo teso v vrtec in smo go po obedi pogeli. Naši malčki so bili veseli, ka so tisto geli, ka so »sami« spekli. V imeni otrok hvala slovenski samoupravi za izlet, »tetam« na vzorčni kmetiji za delo pa trüd. Marija Čato varuška Porabje, 19. novembra 2015 PETEK, 20.11.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ, 11.55 UGRIZNIMO ZNANOST: ZLATO, ODDAJA O ZNANOSTI, 12.20 TOTALNA RAZPRODAJA: SLABOZA DOBRO, HUMORISTIČNA NANIZANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 TARČA, 14.20 PRAVA IDEJA! 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI -HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.45 OTROŠKI PROGRAM OP! 16.15 OSMI DAN, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 RAZRED ZASE: PRESTRAŠEN JE NAPOL PREMAGAN, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, PREGLED TEDNA, INFORMATIVNA ODDAJA ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 OBLAKOV KRUHEK: POSEBNI KOLEDAR, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 21.25 NALEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 KINOTEKA: FRANçOISTRUFFAUT, POGOVOR S FILMSKIM STROKOVNJAKOM JOŽETOM DOLMARKOM, 23.20 400 UDARCEV, FRANCOSKI FILM, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.25 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.20 INFO-KANAL PETEK, 20.11.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 10.00 APLAVZI! -TINKARA KOVAČ, 10.50 ČAROKUHINJA PRI ATU: BUREK, 11.05 HALO TV, 12.10 DOBRO JUTRO, 14.35 SLEDI: GODBA NAJ IGRA, PIHALNI ORKESTER OBČINE ŠENTILJ, DOKUMENTARNA ODDAJA, 15.05 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 15.30 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 16.05 DOBER DAN, 17.00 HALO TV, 18.00 OBUPANI STARŠI (I.): POLNA GLAVA, FRANCOSKA NADALJEVANKA, 18.45 OTROŠKI PROGRAM OP! 20.00 ZOISOVE NAGRADE 2015, PRENOS IZ AVDITORIJAPORTOROŽ, 21.15 IGRALCI BREZ MASKE - EVGEN CAR, 1. DEL - IGRALEC, PESNIKIN DRAMATIK, PONOSNI PREKMUREC, 22.15 POPRAVLJENA KRIVICA, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 23.05 POLNOČNI KLUB: PRIHODNOST TU IN ZDAJ - ROBOTIKA, 0.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.00 HALO TV, 2.05 ZABAVNI KANAL, 3.40 ŠPORTNI IZZIV, 4.25 NOGOMET: KVALIFIKACIJE ZA EP 2016: STUDIJSKA ODDAJA, 4.55 ŠPORTNO PLEZANJE - SVETOVNI POKAL, * * * SOBOTA, 21.11.2015, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM OP! 10.50 HIMALAJSKA ZGODBA, DOKUMENTARNA ODDAJA, 12.00 TEDNIK, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.50 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.30 TIDLDIBAB: NAJSTAREJŠA PIŠČAL NEKOČ IN DANES, DOKUMENTARNA ODDAJA, 15.00 TURKI, MUSLIMANSKI EVROPSKI VLADARJI, ANGLEŠKA DOKUMENTARNASERIJA, 16.00 ZALJUBLJENI V ŽIVLJENJE, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 18.00 Z VRTA NA MIZO, 18.30 OZARE, 18.40 PETER ZAJEC: POVEST O PERESUSTAREGA ERJAVCA, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 19.30 PESEMEVROVIZIJE 2015 ZA OTROKE, 22.00 UTRIP, 22.15 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.45 POGREŠANI SIN, KOPRODUKCIJSKA NADALJEVANKA, 23.50 TURNEJA, FRANCOSKI FILM, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 2.50 INFO-KANAL SOBOTA, 21.11.2015, II. SPORED TVS 7.00 NAJBOLJŠE JUTRO, 9.00 DOBER DAN, 10.30 POLNOČNI KLUB: PRIHODNOSTTU IN ZDAJ - ROBOTIKA, 11.40 NA LEPŠE, 12.25 10 DOMAČIH, 13.05 VIETNAM: UČNA URA APOKALIPSE IN ODPUŠČANJA, DOKUMENTARNA ODDAJA, 13.55 IGRALCI BREZ MASKE -EVGEN CAR, 1. DEL -IGRALEC, PESNIK IN DRAMATIK, PONOSNI PREKMUREC, 15.00 ŠPORTNI IZZIV, 16.00 NORDIJSKO SMUČANJE -SVETOVNI POKAL: SMUČARSKI SKOKI (M), 18.10 BOKS - DEJAN ZAVEC : FERENCHAFNER, SUPERVELTERSKA KATEGORIJA, 19.30 RAZRED ZASE: PRESTRAŠEN JE NAPOL PREMAGAN, 20.00 ESTHER BLUEBURGER, AVSTRALSKI FILM, 21.40 ZVEZDANA, 22.20 EVROVIZIJSKI MLADI PLESALCI 2015, POSNETEK ZAKLJUČNEGAVEČERA IZ PLZNA, 23.55 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 0.25 ARITMIJA, 1.25 ZABAVNI KANAL, 3.50 ŠPORTNI IZZIV, 4.35 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SMUČARSKI SKOKI (M), * * * NEDELJA, 22.11.2015, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.10 NABRITI DETEKTIVI: TAT HORTENZIJ, NEMŠKA OTROŠKA NANIZANKA, 10.45 PRISLUHNIMO TIŠINI: POŠKODBE SLUHAIN SLUŠNI APARATI, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA: MLADI IN SAKRALNA GLASBA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 15.05 MOJA NAJLJUBŠAŽENA, AMERIŠKI FILM, 16.35 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: MARKUSOVA OBNOVLJIVA ENERGIJA, DOKUMENTARNA SERIJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 VIKEND PAKET, 18.40 MUK: ROKERJI, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 20.00 NOVA DVAJSETA (II.): REDARJEVBLUZ, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 20.30 INTERVJU: BRANKO ŠöMEN, 21.20 VELEPOSLANIK, DANSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 23.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.25 UPORNICA, KANADSKI FILM, 1.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.25 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 2.20 INFO-KANAL NEDELJA, 22.11.2015, II. SPORED TVS 7.00 DUHOVNI UTRIP: TEREZIJA AVILSKA, 7.30 DUNAJSKI FILHARMONIKI V SKANDINAVIJI, 9.35 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 10.20 ZALJUBLJENI V ŽIVLJENJE, 11.15 ŽOGARIJA, 11.45 ŠPORT & ŠPAS, 11.50 AVTOMOBILNOST, 12.30 BOKS: BORBA ZA NASLOV SVETOVNEGA PRVAKA - ZAVEC : JENGOJAN, 13.45 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SMUČARSKI SKOKI (M), 15.55 NOGOMET: FIFA MAGAZIN - POT V RUSIJO, 16.30 ZVEZDANA, 17.25 DEŽELA ŠERP, DOKUMENTARNI FELJTON, 18.00 DAN RUDOLFA MAISTRA, 18.55 RUDOLF MAISTER VOJANOV IN MESTO OB DRAVI, DOKUMENTARNI PORTRET, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 AFRIKA: RT DOBREGA UPANJA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 20.50 VERA (IV.): ZAŠČITEN, ANGLEŠKA MINI-SERIJA, 22.20 PESEM EVROVIZIJE 2015 ZA OTROKE, 0.40 VIKEND PAKET, 1.50 NOGOMET: FIFA MAGAZIN -POT V RUSIJO, 2.20 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SMUČARSKI SKOKI (M), 4.10 ZABAVNI KANAL * * * PONEDELJEK, 23.11.2015, I. SPORED TVS 6.15 UTRIP, 6.30 ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 Z VRTA NA MIZO, 10.40 10 DOMAČIH, 11.10 VEM!, KVIZ, 11.55 NAGLAS! 12.25 TOTALNA RAZPRODAJA: VILA IZ SRILA, HUMORISTIČNA NANIZANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 PANOPTIKUM, 14.40 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: MARKUSOVA OBNOVLJIVA ENERGIJA, DOKUMENTARNA SERIJA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.00 TOČKAPRELOMA, 16.30 DUHOVNI UTRIP, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZAOTROKE IN MLADE, 18.10 MIKROSKOPSKI MITJA: MITJA IN ŠKATLA Z IGRAČAMI, RISANKA, 18.15 PUJSA PEPA: DOJENČEK ALEKSANDER, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITy, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 UMETNOST IGRE, 23.40 GLASBENI VEČER, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.35 INFO-KANAL PONEDELJEK, 23.11.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.30 ŽOGARIJA, 8.55 ŠPORT& ŠPAS, 9.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 11.05 HALO TV, 12.05 DOBRO JUTRO, 14.20 POLNOČNI KLUB: SOKOLI, 15.35 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 16.25 AVTOMOBILNOST, 17.00 HALO TV, 18.00 OBUPANISTARŠI (I.): ZAOBLJUBE, FRANCOSKA NADALJEVANKA, 18.50 OTROŠKI PROGRAMOP! 20.00 ŽENA, MOŽ IN NEPRIDIPRAVI, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 20.55 SKRIVNOSTI BROKENwOODA (I.): USODNA ZAMERA, NOVOZELANDSKA MINI-SERIJA, 22.35 VODA, IZRAELSKI KOPRODUKCIJSKI FILM, 0.30 HALO TV, 1.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 2.20 ŠPORTNI POSNETKI, 5.25 ZABAVNI KANAL * * * TOREK, 24.11.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ, 11.45 OBZORJA DUHA: MLADI IN SAKRALNA GLASBA, 12.20 TOTALNA RAZPRODAJA: DVE AKCIJI V ENEM, HUMORISTIČNA NANIZANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 STUDIO CITy, 14.20 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 14.35 EVROPSKI MAGAZIN, 15.00 POROČILA, 15.10 POTEPANJA -BARANGOLáSOK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.50 OTROŠKI PROGRAM OP! 16.20 PROFIL, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.25 V FOKUSU: OROŽJA 1. SVETOVNE VOJNE, DOKUMENTARNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 MUK: VODNJAK, RISANKA, 18.10 KIOKA: RAZISKOVALKA VESOLJA, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 IGRA S HUDIČEM, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 20.55 V SLUŽBI ČLOVEKOVEGA DOSTOJANSTVA – 25 LET SLOVENSKE KARITAS, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PRIČEVALCI: DRAGICA GUDRUN PODMILJŠAK, 0.50 PROFIL, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.30 INFO-KANAL TOREK, 24.11.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 10.15 ČEZ PLANKE: PORENJE, 11.10 HALO TV, 12.15 DOBRO JUTRO, 14.45 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 16.05 DOBER DAN, 17.00 HALO TV, 18.00 OBUPANI STARŠI (I.): DESET BOŽJIH ZAPOVEDI, FRANCOSKANADALJEVANKA, 18.45 OTROŠKI PROGRAM OP! 20.00 PRESENEČENJA, 20.55 PREDEN UMREM, ANGLEŠKI FILM, 22.35 ARITMIČNI KONCERT -HAMO & TRIBUTE 2 LOVE, 23.40 SLOVENSKA JAZZ SCENA: BIG BAND RTV SLOVENIJA INBOŠKO PETROVIć, 0.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.20 HALO TV, 2.20 ŠPORTNI POSNETKI, 5.00 ZABAVNI KANAL * * * SREDA, 25.11.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ, 11.50 UMETNOST IGRE, 12.25 TOTALNA RAZPRODAJA: SRIL VAS IMA RAD, HUMORISTIČNA NANIZANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 INTERVJU: BRANKO ŠöMEN, 14.20 GLASNIK, KULTURNO-IZOBRAŽEVALNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 16.25 PROFIL: EDwARD CLUG, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 SARA IN RAČEK: ŠALOTKE, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.05 KLIC DOBROTE, PRENOS DOBRODELNEGA KONCERTA IZ CELJA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 DEDIŠČINA EVROPE: VZHODNOBERLINSKA SAGA (II.): IZGUBLJENISIN, NEMŠKA NADALJEVANKA, 0.00 PROFIL: EDwARD CLUG, 0.30 DNEVNIKSLOVENCEV V ITALIJI, 0.50 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 1.50 INFO-KANAL SREDA, 25.11.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 10.40 10 DOMAČIH, 11.10 HALO TV, 12.20 DOBRO JUTRO, 14.45 VIKENDPAKET, 16.05 DOBER DAN, 17.00 HALO TV, 17.55 ŠPORT, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 CITy FOLK - OBRAZI MEST: HAAG, 20.30 ČAS ZA MANCO KOŠIR, 21.20 NAUTRIP SRCA: O GISELLE, DOKUMENTARNA ODDAJA O BALETU, 22.15 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.50 ARITMIČNI KONCERT - HAMO & TRIBUTE 2 LOVE, 23.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.40 HALO TV, 1.45 ŠPORTNI IZZIV, 2.30 NOGOMET: KVALIFIKACIJE ZA EP 2016: STUDIJSKA ODDAJA, 2.55 BOKS: ZAVEC : LARA, PRENOS IZ HIALEAHA, 4.00 ZABAVNI KANAL * * * ČETRTEK, 26.11.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ, 11.55 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 12.20 TOTALNARAZPRODAJA: MANJ DAŠ, VEČ VELJAŠ, HUMORISTIČNA NANIZANKA, 13.00 PRVIDNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 V SLUŽBI ČLOVEKOVEGA DOSTOJANSTVA – 25 LET SLOVENSKE KARITAS, 14.20 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV, 15.00 POROČILA, 15.10 BREZ MEJA -HATáRTALAN, ODDAJA TV LENDAVA, 15.50 OTROŠKI PROGRAM OP! 16.25 PROFIL, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.05 ZAJČEK BELKO: PRVIČ, KO SEM SPLEZAL NA MOUNT EVEREST, RISANKA, 18.10 POLDI: DAN, KO JE OSKAR IZGUBIL SVOJ NOS, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKAKRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TARČA, 20.55 GLOBUS, 21.25 PRAVA IDEJA! 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.40 SVETO IN SVET, 0.35 PROFIL, 1.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.20 DNEVNIK, SLOVENSKAKRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.15 INFO-KANAL ČETRTEK, 26.11.2015, II. SPORED TVS 5.55 HIALEAH: BOKS, LARA . ZAVEC, 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 10.35 Z VRTA NA MIZO, 11.00 DOBRO JUTRO, 14.10 HALO TV, 15.20 ČAS ZA MANCO KOŠIR, 16.10 ALPE-DONAVA-JADRAN, 16.40 ČAROKUHINJA PRI ATU: FRANCOSKI ROGLJIČI, 17.00 HALO TV, 18.00 OBUPANI STARŠI (I.): ROJSTNI DAN, FRANCOSKA NADALJEVANKA, 18.45 OTROŠKI PROGRAM OP! 19.55 ODBOJKA - LIGA PRVAKINJ: CALCIT : VAKIFBANK, 22.00 ŠPORTNI IZZIV, 22.50 AVTOMOBILNOST, 23.25 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.10 HALO TV, 1.15 ODBOJKA -LIGA PRVAKINJ: CALCIT : VAKIFBANK, 3.20 ŠPORTNI IZZIV, 4.10 ZABAVNI KANAL Muzej Avgusta Pavla Obiskovalce pričakuje od torka do sobote od 11.00 do 15.00 ure. Skupine sprejemajo tudi zunaj delovnega časa, prijavite se lahko po telefonu 94/554-128. Vstopnina za odrasle: 600 forintov ali 2 evra, za dijake in upokojence: 300 forintov ali 1 evro. Za šolske skupine prirejajo tudi delavnice. KÜHARJEVA SPOMINSKA HIŠA NA GORNJEM SENIKU (cerkvenozgodovinska in etnološka razstava) Odprta ob torkih in četrtkih od 14. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 14. ure. Kontaktna oseba: Ibolya Neubauer Tel.:+36-30-6088-695 E-mail: kuharemlekhaz@jupinet.hu Vodstvo v slovenščini! Vstop brezplačen! Naslov: H-9985, Gornji Senik, Cerkvena pot 11. ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB