List 32. Gospodarske stvari. Setev se strojem v vrste. Ne zdi se mi več potrebno, povdarjati spreme njenih razmer našega kmetijstva, ker sem to v ;,No vicah*^ uže pri tej ali oni priliki večkrat storil. Raz mere so se žalibog le na kvaro kmetovalcu spreme nile in njegova dolžnost je, z vsemi silami bojevati se za obstanek ter vse poskusiti, kar mu je pri današnjih slabih časih v prid. Ali ne sili žalostna res- tudi skoraj za tretjino višji postali. Kaj ima tukaj kmetovalec storiti? Odgovor je lahak: Svojo kmetijo času primerno prestrojiti, ter skušati kolikor le mogoče iz zemlje dobiti, ne, da bi ona opešala. Pisal sem uže o potrebi pomnoževanja živine ter glavni vir kmetovega dohodka iskati v živinoreji; vendar pa iz-vrševaje to gospodarsko stroko pridelovanje žita ni treba popolnoma opuščati. Tudi pridelovanje žita v zvezi z umnim živinarstvom da še vedno nekaj dobička, ako bi bilo to pridelovanje nekoliko bolj umno. Pri nas se greši zoper izkušena pravila umnega pridelovanja žita od prve brazde noter do poslednjega cepcevega poka. Pridelek na žitu da se podvojiti, a Podoba 1. nlca pametnega gospodarja k premišljevanji, da je marsikaj mora se še poprej spremeniti. Moj namen pred dobrim desetletjem stal mernik pšenice tri gol- danes ni govoriti splošno o pridelovanji žita, ampak dinarje, danes pa le nekaj čez dva goldinarja? Na vse le o setvi. — Kako se pri nas seje, to je vsacemu to na vrh so pa stroški za živenje, obleko, davek itd. znano, a le malokateri kmetovalec ve, koliko semena 254 se po nepotrebnem proč vrže pri našem načinu setve in kako primerno malo obrodi pri nas žito, vsled neprimernega prostora, v katerem mora rasti. Pri nas običajna setev zavrgla se je uže davno v vseh naprednih kmetijah in deželah ter se uporablja edino le še setev s strojem v vrste. Predno natančneje spregovorim o prednostih setve s strojem v vrste, popišem naj površno ta preimenitni stroj. Podoba 1. kaže nam sejalni stroj v veči meri risan z vsemi posameznostimi, podoba 2. pa stroj pri delu. Glavni deli stroja so v okviru, ki stoji na štirih kolesih. Seme dene se v zaboj, ki je pritrjen na vrhu ptiči in domača kuretnina ga proč zneso itd. , nepri-ličnosti, pred katerim nas vedno brani strojeva setev. 3. Semenska zrna ležijo vsa enakomerno oddaljena eden od druzega; kakor je znano, potrebuje vsaka rastlina gotovi prostor za svoj podzemeljski kakor tudi nadzemaljski razvitek; na vse to treba je ozir jemati. V prvem oziru imeti mora rastlina primerni del zemlje, v katerem ima prostor vkoreničenje, iz katerega dobiva hrano in vlažnost za svoj razvitek. Nad zemljo zahteva rastlina prostora za raščo, hoče dihati in imeti svetlobo in toploto. Z enakomerno oddaljenostjo je v zvezi enakomerno ukoreaičenje; korenine zamorejo se širiti in pomnoževati ter vsled tega pri- Podoba 2, med*zadnjima večima kolesoma. Iz tega zaboja Vzdi- ' gavajo seme v primerni množici kolesca, ki so na osi pritrjena in katero os s pomočjo prenosnih zobatih koles suče veliko zadnje kolo. k Po teh kolescih toraj vzdigneno seme pada v cevi, skozi katere pride seme v majhne lemeže, ki pod zemljo rijejo ter tako spravljajo seme v poljubno globočino ter ga ob enem se zemljo zakrivajo. Stroj toraj na njivi na ploh zorani seme v vrstah v zemljo poklada ter ob enem tudi se zemljo pokriva. Toraj, kako je s prednostjo strojene setve proti naši dosedaj običajni setvi ? Prevdarimo to reč natanko. 1. Strojeva setev v vrste izvrši se hitreje kot ročna setev, ker stroj ob enem pomaga njivo zratiljati ter seme pod zemljo spravljati. Kaj počno vse pridni kmetovalci na njivi, kako pazljivo orjejo, kako vlačijo, le da bi setev enakomerno izpadla. In vendar je to pri ročni setvi nemogoče popolnoma doseči, kar se da s sejalnim strojem brez vsega truda narediti. Pri umnem obdelovanji njive, to je, če se je uže v jeseni zorala za pomladansko setev, ni treba spomladi druzega narediti, kot dobro z brano prevleči in potem takoj s strojem sejati. Na ta način obdrži se v njivi tako dragocena zimska vlažnost, ki se pri pripravljanji njive za ročno setev navadno kar s silo iz zemlje iz-tira. Pa tudi še to prednost ima strojeva setev, da se da izvršiti, če se je posušila še le samo zgornja plast njive; koliko je to vredno, vsak ve, ki je skusil, kako baše spomladi kmetovalca obilno delo. 2. S strojem pod zemljo spravljeno seme pride precej v pravo globočino in pod vpliv vseh pogojev z*a kalenje. Pri ročni setvi premeče se seme z brano ali plugom tje in sem; seme ne pride dosto globoko, dobljevati več hrane in več vlažnosti; vslei vsega tega naredi se več štibelj in listja. To vso zopet naredi, da se pridela več slame ter več in boljšega zrnja. Predaleč bi zašel, ko bi hotel tu navajati vse poskuse, ki se so v tej zadevi vršili, to pa vem, da bi najbrž nevernega Tomaža piepričale. 4. V ozki zvezi z vsim rečenem je tudi enakomerno globoko spravljanje zrna pod zemljo. Vsako seme potrebuje posebno globočino, katera je pa zopet odvisaa od razližnosti zemlje ter od vlažnosti. V težkih zemljah je primerna globokost 2—2*5 centim., v srednjih zemljah 4 centim. pri suhem vremenu tudi 5 centimetrov in v peščeni zemlji 6 do 7 centimetrov. Poskusi in skušnje so v teh slučajih najboljša vodila. Enakomerna oddaljenost semenskih zrn eden od druzega, njih enakomerna globoka lega; prouzroči tudi enakomerno stanje rastočih rastlin. Vsaka rastlina ima potem enako veliko prostora pod in nad zemljo, enako veliko hrane, zraka, svetlobe in toplote; nasledek tega ni samo boljše žito na kakovosti, ampak tudi na kolikosti. Kako je pa v tem obziru na njivah, ki so z roko obsejane? Se ve, da ne povsod euako slabo, tu in tam nekoliko boljše, splošno prav zelo slabo. Poglejmo si njivo, obsejano s strojem; ob enen njiva obzeleai, ob enem gre vse žito v klasje ^ ob enem cvete in ob enem je žito dozorelo. Na naših njivah pa danes ena rastlinica iz zemlje prihode, jutri druga in tretja ima uže dva lista itd. Eii del njive je popolnoma zelen, drugi obzeleni še le po kakem dežju in tako je njiva čez in čez neenakomerna. To so nasledki enakomernega podoranja ali podvlake. Kar je na vrhu ležalo, tisto ni skalilo, ker je bilo pregloboko povlečeno ia 255 je zgnjilo; o tem se govorim pri prihranjenji semena s sejalnim strojem. Kako je pa z enakomerno oddaljenostjo posameznih zrn? Ljubi Bog, ko bi človek imel pri roki fotografijo z roko obsejane njive! Tukaj en grm rastlin, tam en cel snop skupaj; tukaj posamezne rastline, tam pa prazna lisa pripravljena za izgojo plevela in tako dalje; po celi njivi enak nered. 5. Če prednosti strojeve setve v vrste prerešeta-vamo, spoznali bcdemo kot ravno ne uajmanj važno okoliščino, da je pri strojevi setvi tudi dosto mauj plevela. Temu vzrok je latarčneje obdelovanje, posebno pa enakomerno stanje žita, katero ne pripušča ploditve plevela. Enakomerno starje žita, enakomerni vpliv svit-lobe in zraka ima za naravni nasledek tudi enakomerno krepko razvijanje rastlin, vsled česa ne polega žito tako moČLO, kakor tudi snetljavost manj močno nastopa. 6. Sedaj pridemo do glavne prednosti strojeve setve v vrsto, memo one z roko počez, namreč do pri-hranjenja semena. Manjša poraba semena ima ravno v tem svoj vzrok, da je pri setvi v vrste razdelitev semena po njivi enakomerna, nikoder pregosta ter da vsako semensko zrno skali. Ni mi skoraj treba posebno razlagati, da pri locni setvi, vsled različno globoke za-\lake ali podoravanja semena, četrti, tretji ali pa še celo večji del vsega semena niti iz zemlje ne pride. Z eno besedo, večji ali manjši del dražega semena se pri ročni setvi skozi okno zažene. Koliko semena gre v zgubo, si vsak za svoje njive lahko izračuni, ako ve, koliko semena potrebuje za navadno setev, in koliko se semena potrebuje za setev s strojem. Po različnosti njiv, podnebja, kako-i vosti in sorti žita računi se na hektar semena, kolikor naslednja tabela kaže: Hektolitrov Hektolitrov Prihrani se Ime žita pri navadni pri setvi na hektar setvi s strojem litrov Pri pšenici 2—3 1-6—2 2 60 „ rži 1-8—3 1-5—2 65 „ ječmenu 2—3 16- 22 60 „ ovsu 2-5—4 2-3—3 65 „ ajdi 1—1-5 0-5—0-8 60 „ grahu 2—3 . l'o—2'5 50 ;, leci 1—2-2 0-6-1-6 50 „ grahori 1'8—2-5 1-2—1*8 65 „ bobu 2-5- 3-5 2—3 50 V ugodnih razmerah da se prihraniti semena do 25^0, v manj ugodnih 207« in uže vsled tega izplača se pri večjih posestvih sejalni stroj v dveh letih, če uže ne v enem letu, ako je bila žetev za to toliko boljša. Omeniti pa moram, da mora biti njiva za setev s strojem dosto bolj skrbljiva pripravljena, kakor je pri nas običajno, na vsak način mora biti pa njiva na ploh zorana. ^ Znalo bi se mi omenjati, da je setev s strojem neizpeljiva zarad pomanjkanja vprežne moči. To ni merodajno, ker se uže dobivajo stroji za enega konja, sicer se pa vprežna moč tudi na posodo dobi. Stroj za setev se da povsod porabiti, da le ni njiva prestrma. Največa ovira napravi stroja je njegova precej velika cena, kajti stroj stane od 250 do 420 gold. ter sej e ob enem v 9 do 21 vrst. Tudi ta ovira da se odstraniti. Ako gospodar vživa zaupanje ter je znan kot varčen mož, dobil bode kmalu potrebno svoto na posodo. Ce bode potem to svoto redno ob obrokih nazaj plačeval z denarjem, ki mu ga da prihranjena seme, odkrižal se bode kmalu tega dolga. Tisti pa,, ki bi hotel zarad stroja si nakopati vknjiženi dolg na. posestvo, ali pa bi denar proti visokim obrestim na posodo vzel in dobiček pri setvi s strojem pa v gostilno nesel, tisti naj pa nikar stroja ne kupi, ampak uči naj se poprej hraniti. Dostikrat pomaga k denarju uže boljše gospodarjenje, kajti slabo gnojišče in pa gnojnica pred vrati se ne strinjajo s sejalnim strojem. Naj se prvo na bolje obrne, drugo pride potem samo od sebe. Sicer se da doseči veliko z druženimi močmi, in sejalni stroj kupljen od večih posestnikov ene občine pomenil bi velik napredek v kmetijstvu za celo srenjo.