Stran 156. DOLENJSKE NOVICE Stev. 39. Pobitost v Rusiji je baje večja radi pomanjkanja živil, lesa, sladkorja in moke, kakor pa vsled vojne nesreče. V Petrogradu so našteli pri ravnokar končanein ljudskem štetju nad dva in pol milijona prebivalcev; mod njimi je vštetih 200.000 begunccv. Bolgarija j(3 v vojni proti Srbiji po- večala svoje ozemlje za 80.000 kni", obenem pa ohranila svojo glavno silo in je pri- prävljena v zvezi s svojimi zavezniki na vsako mogoeost. Begunci se vračajo v Belgrad. Med obstrdjevanjem Belgrada je večina pre- bivalstva pobcgnila. Komaj 18.000 jih je ostalo v mestu. Nekaj dni sem pa sc vra- čajo begunci v vedno vecjih skupinab iz notranjosti dežele v mesto. Dosedaj se je vrnilo 36.000 beguncev, po vcčini žene in stare jši niožje. Božič pri Belokranjcih. Božič, božič bata na oboja vrata, nosi kitu zlata, da pozlati vrata in oboja poboja. Že nekoliko casa pred svctini dnevoni navdaja veseljc in radost srea tega dobrega slovenskega naroda. Veselo petje narodnili pesnii se razlega povsod. A ne zavoljo dobrega živcža tega dneva, temveč zaradi svetega dneva samega, rojstva iiašega Gospoda Izveličarja. V adventu prejniö zakrament sv. pokore in svetega Rešnjcga Telesa, da tem s čistejšim srcein obbajajo zaželeni praznik. Na badnjak, to je dan pred božičcm, vstane že zgodaj vsa družina in zaene staviti pohištvo in živino v najlepši red. Gospodinja pa zamesi velik bleb iz najbolje nioke, katcrega tako ovenča s ptički, ro- žicami, venci in podobo jaslic, ki so narejeni iz testa, da ga je lepo videti; imenujojo ga „božičnik". Zraven zamesi malo manjši in ne tako ozaljšan hieb „novoletnico", katero shranijo do novega leta. Pri kosilu, to je pri zajutrku, naene novoletnico go- spodar, napravi križ z nožem na spodnji strain". Razvoii tega speče še vcö drugega kruha in gubanic ali povitic (povalnic). Božičnik naene gospodar, semtertje tudi gospodinja, toda še-le na dan sv. Treb kraljev, ter ga da tudi živini pokusiti. Ovenčavo njegovo pa sbrani za krave, da se pri porodu laglje otele. Razunie se, da hlebci in štručke, ozaljšani z venci in ptiči- canii, ne izostanejo. Navadno tudi na dan sv. večera koljejo, da imajo razven di'uzoga innogovrstnega mesa tudi sveže meso, in sicer takozvanega „pugla", to je nilad prašioek. Proti večeru seoglase zvonovi indolgo časa oznanujejo z lepim potrkavanjem vc- seli in sveti pribodnji praznik. Po nekatcrih vaseb bodijo mladeniči z blagoslovljeno vödo po polju in škrope puste njivc, da bi rodile obilno in bogato žetev. Na vrata živinskega lileva obesijo razpelo, naprav- ljeno iz blagoslovljenega lesa. To razpelo ima odvračati vse hudo, vse bolezni in vsako nesrečo od domače živine. Temna noč razprostre svoje črno krilo po zemlji. Družina se zberc v hiši ter skupno moli angelsko pozdravljenje in rožni venec. Potem pokadi oče vse poslopje; pred njim pa veselo skaklja sinko noseč ključe, s katcrimi odpira posamczna vrata. Resnično se pa začudimo, oziraje se po sobi. Na desno in levo, vse jc ovenčano z ninogoštevilninii popirnatiini venci. V kotu stoje mične jaslice, razsvitljene z mnogimi lučicami. Na stropu pa migljajo pozlačcni orehi, rdeča jabolka in mnogo druxih lepotij. Družina se vsede k večerji, ki obstoji zaradi svetega posta sanio v krubu in vinu. Tu se vidijo najlepse na- vade našega prostega Ijudstva; najlepše do- mače in poštene zdravice done človeku na uho. Nato opozori mati otročiče in družino na navado in običaje svetega večera, ki jih je podedovala po svojih starišib, in jib opominja, da jib izpolnujejo tudi oni Izdajatejj in založnik J. Krajec nasl. po njeni smrti. Posebno še povdarja, naj bodo vsikdar dobro pripravljeni, obbajati sveti božični praznik s čistini srcem in s pobožno dušo, da bodo tako tudi oni žive jaslice za božje Dete. -Po večerji postavijo na niizo božičnik, novoletnico, mošnjieek, jarein, raznega žita in še mnogo druzega, v dobri veri, da so te stvari, ki so ta večer na niizi, blago- slovljcnc od novorojencga deteta Jezuščeka, in da so za razne bolezni najboljsa zdravila. Kmalu potem se združijo mladeniči in nilajši možje, dekleta in žene in gredo k polnočnici, vso pot prepevaje pesnii o božičnem Detetu. Stareji in otroci pa ostanejo za varstvo donia. Pribodnji dan, na sveti dan, pa se udeleži vsak še dveh sv. maš. Ob 11. uri se zbero doma in se vsedejo k pojedini. Tako obilo jedil se prinese na niizo, da ostane še za pribodnji dan dovolj. Ko si še s shidko, pristno belo- kranjsko kapljico potolažijo žejo, pojo čuda veliko narodnih pesmi, ki se glase tako milo, da se človek radostno zasolzi. Potem sledijo razne zdravice; seveda gospodarju in gospodinji se nazdravi najprvo. Naposlcd molijo Boga in ga prosijo milosti, da bi jib šc mnogo let obranil v trdncm zdravju, v obili sreči in v popolni dušni in telesni zadovoljnosti. Tako začne in konča vrli Belokranjec božično veselje z molitvijo. Dalo božicno Dete, da bi tudi lotos ne bilo preveč skaljeno poštcno božicno veseljc Belokranjceni in ne nam, ko živimo v času vojnih sil, draginje in vsakovrst- nega pomanjkanja, in da bi božje Dote obrisalo vsem doniacini solze, ki jih tocijo po svojih odsotnib vojakib, vojskujočih se na krvavih ])oljanah za vero, dom in cesarja! Naj nam prinese lelosnji božič tolažl)o in sladko upanje na skorajšnji sreno zaželjeni mir in častno zmago Avstrije! Ta popis izvira iz spisa, ki smo ga povzeli iz nekc stare knjižice. Sovcda so se danes nekatere stare navade ob raz- ličnih praznikih že opustile, ali saj spre- menile, da so se odmaknile novejšemu času, ki žalibog le prerad lepe stare narodne običaje in ceremonije odpravlja, ali jih pa nadomešča z manj pomenljivinii. Tako se je opustilo v Belokrajini tudi že tako imenovano koledovanje ob božičncm in novoletnciii času. Hodili so namreč fantje od fare do fare, od vasi do vasi, ter so prepevali pomenljive pesmice „kolednice". In te lepe in razlicne navade so popisane v dveh Šašeljnovih knjižicah „Bisernice", kjer se nabaja še besedilo nekaterih ko- lednic in mnogo drugili zaniniivosti. Kdor se kaj bolj zanima za Belokranjce, za to ljubo bozjc ljudstvo in njegove mičnosti, naj si kupi oinenjeni knjižici; ne bode urn žal. Cena je enemu zvezku dve kroni in se labko naročuje zraven založništva Katol. tiskovnega društva v Ljubljani tudi pri J. Krajec nasl. v Novem mestu. Razglas c. kr. dezeine vlade za Kranjsko zadevajoö izključno rabo metriške mere v lesni trgovini. Z zakonom z dne 23. julija 1871, drž. zak. žt. 16 ex 1872, so bile vpeijane nove mere in uteži (metriška mcra), ki sc imajo od 1. jan. 1876 dalje izkljuiino rabiti v javnein proinetu. Ktjub teirm se jtorabljajo v lesni trgovini še vedno stare, dunajske, da celo inozemake (bencčanskc, pariške) mere. Kor provzrocajo take, v proinetu nedopustnc mere razne ne- dostatke in izkoriščanja kupcev in so bile posebno zadnji cas, ko so ccne lesa mocno poskocile, povod raznirn pritozbaxn, opozarja c. kr. dežclna vlada na obstoječo prcpoved, vslcd katero so stare, nepostavne mere v lesni trtrovini in javnem proinetu no smojo rabiti. Morska enota za tr^ovino z drvmi za kurjavo v metriški meri je doloeena z naredbo, izdano od ministcrstev za notranje stvari, finance, tr^ovino in poljedolstvo dne 23. decembra 1875, drž. zak. št. 157. Prestopki te prepovedi se bodo kaznovali no ^lode na morebitno posto panje po kazenskem zakonu, od politične oblasti prve stopnje po členu VI. zakona z dne 23. jul. 1871, drž. zak. štev. 16 ex 1872, z globo od 10 K do 200 K, ozironia z zaporom od 1 od do 20 dni. L j u b 1 j a n a. dne 2. decembra 1915. C. kr. deželni pmlsednik: baron Schwarz s. r. Podučilo k zgornjemu razglasu. Akoravno so stare mere in uteži od 1.1876 dalje nc smojo vec rabiti, so vendar osobito v lesni trgovini še v navadi, ne da bi bili dani tebtni vzroki za to. Docim se je v trgovini z okroglim lesom vcčinoma udomacila metriska mera (inerska enota to je 1 polni kubicni meter), pri rczanem lesu in drveh za kurjavo so vedno niso povsod odstranjene stare dunajske mere. Ta razvada se je sodaj z g-ori navedenim razo-lasom i»repo- vedala. Kar se tiče tryovino z drvmi za kurjavo, opozarja ta razglas na dolocbc ministerskc narodbe z dne 23. decembra 1875, drž. zak. št. 157, s kojo je bila vpeljana kot inerska enota prostorni kubični meter. Drva prodajajo na Kranjskem sicer po vcčini že na prostornc kubične metre, le po- nekoil, posebno \m v Ijubljanskem političnem okraju, tržijo jih še vedno v takozvauih drvar- skih sežnjih ali klafcrah. Ker ti drvarski scžnji niso cnotne kubienevsebine. zanimajosekonzu- menti, mod katero joštoti vscsloje prebivalstva, koliko prostornib kubičuih metrov obsezajotaki drvarski sežnji ali klaftre, da morejo klafterske cone preracunid v meterske. Eačun bi bil sicer odvec, ker sestnejo drva lena prostorne kubične metro prodajati, torej tudi cene lc po tcj meri zahtevati, vendar jo glede kontrole cen važno, da se oinenjeni račun napravi: Kot drvarski soženj se večinoma prodaja sklad drv, visok po 1 seženj to je 18965 m in (\o]g ravnotako. Prostornina sklada zavisi od dolzino polen, ki jo pa napravljajo v raznih krajih različno. Najborj v navadi so dolzine j)olon po 21 palcev ali col, to je 55*31 cm, po 22 palcov, to je 5795cm in po 23 palcev, to je 60 58 cm. Ako smo si nabavili drvarski seženj po 22 palcev dolgih drv, preračunimo ga na metre, ako zmnožimo dane nam izmeri, toraj: 1-8965 m X r8965m X 0*5795 m, kar znese matančno 202 prostorskih kubičnih metrov. Če stane tak sezenj drv na primer 34 K, pride nam na prostorni kubični uioter 34 : 202 to je 16 K 83 h. Najcnostavneje se incrijo po 1 in dolya drva, zaraditetra konznmenti najbolj po takih vprasujejo in bi bilo tudi zeleti, da bi so v prihodnje le po 1 in dolga polena prodajala in s tem napravil konec vsem nedostatkom. Po omenjeni ministerski naredbi pa so dopustne tudi drugc dolžine polen, toda sanio take po 80 cm, 60 cm in po 50 cm. Taka drva pa se smejo glasom iste naredbc skladati le v tako dol^e sklade, oziroma oporo, da odg-ovarja kubicna mora drv le celim prostornim kubičnim motrom. Ako so skladi po 1 m vjsoki, ima pri polcuil), dolgih 10m, meritL dolžiua nklada l-0 in )j u ii "^ )» >) »> i) 1 U " J> )) )) " '' >> )) )> >) * /S t) „ „ „ 0.5,, „ „ „ 20 „ da znaša prostornina drv 1 prostorni kubicni meter. — Iz teg*a je razvideti, da so dolžine po 21, 22, 23 ter več ali manj palcev v trgo- vini ncdopustne; ko bi bile vendar na prodaj, smela bi so zaračunati j)O 21 in 22 palcev dolga drva le za 50 cm dolga, po 23 palcev pa le za 60 cm dolga. Prodajalec in kupec sta kaznjiva, ako se ne ravnata po obstojecih predpisih; tudi ni dovoljeno ceno drv za kurjavo nastaviti za sežnje, ampak le za prostorne kubične metre. Kakor izkušnja uči, morajo se nezakonite stare mere v lesni trgovini najkorenitcjše od- praviti, ako kujtci vsako ne[)ostavnost ovadijo bližnjcmu tržnomu ali policijskemu osobju, oziroma žendarmeriji ali žuj»aiistvu. Razvedrilo. Verjetno. Gospodinja: „Onih scst parov nogavic, ki so mi zinanjkali pri perilu, sem našla sedaj v tvojem kovčegu!" — Dekla: „Oh, gospa, seveda! Hotela sem vam napraviti iznenadno veselje za božic, da bi vain nogavice skrivoma podpletla in zakrpala!" V Soli. U č i t e 1 j: „Vsak človek mora ubogati, bodisi licence ali odrašccn. No, Franc-elj, ali mi znas povedati, katerega moram jaz ubogati?" -— Fran c el j: „Glospo soprogo!" Ljubezen.. Žena: „Dragi mož, kaj mo bodes tudi takrat tako rad imel, ko .bom stara?" — Mož: „Ancka, zakaj pa to vprašaš? Vsaj boš kmalu videla." Tolažba. — „Anica, ti si izgubila s sinrtjo svojega soproga nenadomestljivega soproga!" — „Nevem, bodem še-le videla!" Srečen mož. „Tvoja soproga igra ves dan na glasovir in še povrh prcsneto slabo!" — „E, kaj te to briga! Naj igia, mi vsaj kosila ne kuha!" Izgovor. Papa: „Edko, zakaj pa nisi danes poljubil maniice za dobro jutro kakor, po navadi." — Sinko: „Papa, saj si vendar sain rekel včeraj, da ima mamica strupon jezik!" Pri poroki. Duhoven poucuje ženina in nevesto o njenih prihodnjih zakonskih dolžnostih eden do drugega; med drugiin reče ženinu: „Mož mora s svojo ženo vedno lepo ravnati in jo varovati vsega hudega." In nevesti pravi: „Žena mora mirno in potrpežljivo slediti svojemu možu na vseh njegovih potih skozi vse zivljenjc." Nato se pa osupnena oglasi nevesta: „Prc- častni gospod, ali bi se ne smel ta nauk obrniti in zamenjati? Vedite, moj ženin je pismonoša!" Dpflzbßni ohlic. -^ Due 18. januarja 1916 predpoludne ob 10, uri bo pri c. kr. okrožncm sodišču, v izbi öt. 80, dražba Blcih ne])reniienin : Zeniljiškii kiijisa llnišca, vl. št. 55 in 366: gozdi, njiva in vinograd. Cenilna vrednost 150GK. Najmanjši ponudck 1004 K. I'od najiiiatijšim ])Oiiudkoin PO nc ])ro(laja. C. kr. ok raj no sodišče v Rudolfovem, odd. IV., dno 20. novem bra 1915. flrazbeni oblic. Er/16 Dne 18. januarja 1916 predpoludne ob 11. uri bo pri o. kr. okio/.neni sodi.ši-u, v izbi št. 30, na podstavi s tern odo'nrcnili pogojov dražba sledečih nopremii'iiin: Zcmljiska knjipa Zagorica, vl. št. 208: hiža v Globočdolu öt. 8, dva travnika in vinograd. Ccuilna vrednost 33(iK. Najmanjši poinidck 224 K. Zoinljiška knjiga Jlniclčii.'', vl. St. 504: njiva. Ccnilna vrednost 504 K. NiijinanjÄi ponudck 3''6K. Pod najinanj.šim poiiudkom 8c nc prodaja. C kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd. IV.. due IK. novenibra HM5. Ali ste žc vjiuslali niiroeiiiiio za Kolcnjskc Novice? Velika svota denarja 15lü43 se za in ore naključiti vsakomur, ki postane nas naroniik. — Brezj)lačini pojasuila }>oširja: Srečkovno zastopstvo 13, Ljubljana. Popolnomo uarno naložen denar. HRAfULNICAinPOSOJILfiiCA za Kundijo in okolico, reg. zadr. / neoni. zavozo = v histnem doinu v Kandiji ^= sprojema hranilnc vlo^e od vaacega, če je iijen ud ali ne, ter obrestuje po 41./« 1-0-38 na leto brcz odbitka rentnega davka, katerega saina iz avojega plačuje. Odgovorni urednik Urban Horvat. Tisk J. Krajec nasl.