številka 6
Ljubljana, 11. junij 2007
Obvestila Planinske zveze Slovenije
V S E B I N A
AKTUALNO
ENOTNI V RAZLIČNOSTI__________________________________03
IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE
DAN SLOVENSKIH PLANINCEV NA SVIŠČAKIH______________________________________________04
TURNO KOLESARSTVO JE UVRŠČENO MED DEJAVNOSTI ČLANOV PZS____________________05
MINISTER ZA OBRAMBO SPREJEL PREDSEDNIKA PZS______________________________________06
SREČANJE POHODNIKOV E-6______________________________________________________________07
STRUKTURNE SHEME VZGOJE, IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA______________________07
BELEŽKA IZ MEDNARODNE DELAVNICE »CIPRA«__________________________________________10
RAZPISNA DOKUMENTACIJA - PROJEKT OBNOVE ŠPORTNIH OBJEKTOV 2007 ____________12
KOMISIJE UPRAVNEGA ODBORA PZS POROČAJO
KOMISIJA ZA VARSTVO GORSKE NARAVE_________________________14
ODBOR ZA PRIZNANJA____________________________________________________________________16
KOMISIJA ZA GORSKO POPOTNIŠTVO______________________________________________________17
PLANINSKA DRUŠTVA IN MEDDRUŠTVENI ODBORI
VABIJO____________________________________________________________________________________20
POROČAJO________________________________________24
OBVEŠČAJO________________________________________36
OSTALO__________________________________________37
ZA KONEC________________________________________________________________________________39
MLADINSKA PRILOGA_________________________________ rumena
TRANSAKCIJSKI RAČUN PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE je odprt pri: A BANKI, d.d., Ljubljana, pod številko: 05100-8010489572
TRANSAKCIJSKI RAČUN GORSKE REŠEVALNE SLUŽBE SLOVENIJE pri UO PZS
je odprt pri:
NOVI LJUBLJANSKI BANKI, Trdinova 4, Ljubljana, pod številko: 02015-0253333651
Letnik 33 / številka 6	3794
O
Obvestila Planinske zveze Slovenije
AKTUALNO
ENOTNI V RAZLIČNOSTI
Redko kje - razen v samem življenju - je prav različnost še najustreznejša oznaka skupne značilnosti ljudi, ki se prištevamo k planinski organizaciji. Še najbolj enotne so pravzaprav izkaznice, vse drugo, od starosti do spola, od vrste dejavnosti do njenih intenzivnosti, od kulture do ekstremnega športa, od vključevanja v skupine do stroge individualnosti, od smisla za organizacijska dela do odklanjanja vseh formalizmov, pa nas kaže kot na moč pisano in težko natančno opredeljivo združbo. Tudi državne in civilne družbene organizacije imajo včasih težave z določanjem naše identitete, še posebno, ko je to vezano na denar. Jemljemo iz skladov za vrhunski šport, za mladino, za kulturo, za množični šport, za varstvo narave in okolja, za civilno zaščito, za turizem in tako naprej. Streženje formalnostim, ki so vezane na pridobivanje sredstev, je sicer naporno, še najbolj zaradi rokov (kjer pač ne gre več po planinsko ohlapno), vendar se splača. Sistemsko s strani družbe še nikoli ni bilo tako dobro. Celo alpinisti se preveč ne pritožujejo nad pomanjkanjem denarja (morda je pomanjkanje idej bolj pereče). Področje, ki ga pokriva Planinska zveza Slovenije in ki ga hkrati nudi svojim članom (in tudi drugim), je torej zelo pestro in vsak lahko najde prostor za tisto, kar ga veseli, torej za bistveno, kar ga vleče v gore. Prav ta različnost interesov bi morala biti bolj prisotna v naših glavah. Pravzaprav zavest, da ima vsak pravico doživljati gore na svoj način. Logično je, da je varstvo narave in okolja osnovni zakon za nas vse, prav tako solidarnost in medsebojna pomoč, spoštovanje miru drugega; vse drugo pa naj bo prepuščeno posamezniku. Morda pri tej »enotnosti v različnosti« manjka prav ta zavest, da ima vsak pravico biti drugačen. Najhuje je, ko slišiš, da bi moralo biti članstvo naše organizacije združba »enako mislečih«, celo z enakimi nazivi. Bog ne daj, prav »enako mislečnost« pelje vedno v propad. Tudi »gornik« je le skupni izraz za vse, ki delujejo v gorah in ne za črne ovce. Ko proslavljamo neke jubileje slavnih dejanj, se moramo spomniti
3
O
tudi obletnic slabih dogodkov. Zgodovina je učiteljica življenja, a le, če jo priznavamo v celoti, ne le tista poglavja, ki so nam všeč. Nikjer ni dejavnost tako pisana, kot v planinstvu (gorništvu), zato je ne krnimo. Nasprotno, vse, kar ne kvari narave in odnosov med ljudmi, ima pravico do življenja. Življenje pa potem samo pokaže, kaj je vredno preživetja in kaj ne. Ob prihajajoči sezoni sta to predvsem razsodnost in varen korak. Srečno torej vsem!
Tone Škarja
Obvestila Planinske zveze Slovenije
IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE
DAN SLOVENSKIH PLANINCEV NA SVIŠČAKIH
V soboto 2. junija 2007 so Planinska zveza Slovenije, Planinsko društvo Snežnik Ilirska Bistrica in Meddruštveni odbor primorsko-notranjskih planinskih društev na Sviščakih organizirali Dan planincev, ki je bil posvečen 100-letnici ustanovitve Ilirsko-bistriške podružnice Slovenskega planinskega društva (SPD). Že v zgodnjih jutranjih urah so se začeli zbirati planinci iz vseh krajev Slovenije, pa tudi iz krajev čez mejo. Čeprav vreme ni bilo najboljše, se jih je veliko odpravilo proti Snežniku. Strokovna služba PZS je v velikem šotoru pripravila malo prodajalno planinskih edicij, ki je bila dobro obiskana. Organizatorji iz PD Snežnik so se zelo potrudili, da je prireditev uspela, čeprav je precej preglavic povzročal dež, ki je padal med prireditvijo, ki jo je zelo dobro povezoval novinar Danijel Cek.
Malo po 11. uri je svojo prvo pesem zapel moški pevski zbor Dragotin Kette. Prisotne so nato pozdravili predsednica PD Snežnik Ilirska Bistrica Darinka Dekleva, predsednik MDO primorsko-notranjskih društev Albin Žnidarčič in podžupan občine Ilirska Bistrica Vladimir Čeligoj. Sledil je pozdravni nagovor predsednika PZS Francija Ekarja, ki je poudaril, da prvič prirejamo vse slovensko planinsko srečanje pred aktivno planinsko sezono, tudi z namenom, da opozorimo obiskovalce gora, da se dobro in odgovorno
pripravijo na planinsko sezono. Planinskemu društvu PD Snežnik Ilirska Bistrica, nasledniku Ilirsko-bistriške planinske podružnice Slovenskega planinskega društva je čestital za stoletnico društva in se zahvalil tudi MDO primorsko-notranjskih društev za aktivno in učinkovito koordinacijo in pospeševanje razvoja planinstva v okviru Planinske zveze Slovenije, ki združuje preko 52 tisoč registriranih članov. Pozdrave in zahvale za pomoč tukajšnjim planincem je izrazil tudi lokalni skupnosti Ilirska Bistrica, ki zna ceniti in dokazovati vsesplošni pomen planinstva.
Za njim je na oder stopil slavnostni govornik, minister za obrambo, Karl Erjavec. Po začetnem pozdravu je minister povedal, da mu v čast, da je na Dnevu planincev. V govoru je posebej poudaril, kako pomembno je planinstvo za Slovence, saj jim je v krvi, Triglav je simbol slovenstva, tudi koče in pota so del našega slovenske zgodovine. Planinstvo je nekaj več, ni samo zahajanje v gore, je kultura, ki je utrjevala narodovo zavest. Omenil je množičnost, ki je konstantna vrsto
Letnik 33 / številka 6
4
Obvestila Planinske zveze Slovenije
let, razvoj gorske reševalne dejavnosti, vrhunske uspehe alpinistov in turnih smučarjev v samem svetovnem merilu. Poudaril je tudi mesto planinstva v vojaški tradiciji, saj so se mladi Slovenci bojevali v gorah v 1. svetovni vojni, Slovenska vojska pa se sedaj ponaša z gorsko šolo v Bohinjski Beli, kjer se usposabljajo pripadniki tujih držav znotraj NATA in bo postala leta 2008 tudi Center odličnosti. Na koncu je vsem čestital vam ob prazniku in jim zaželel veliko prijetnih pohodov v gore.«
Ob koncu prireditve je načelnik Komisije za pota Tone Tomše podelil Albinu Žnidarčiču Knafelčevo priznanje, predsednik PD Planika Maribor Franci Rajh, pa je - nasprotno kot je običajna praksa - podelil društveno priznanje Planinski zvezi Slovenije. Zaključek slovesnosti je bil spet kulturen, prav prisrčno so zaplesali člani otroške folklorne skupine Antona Žnideršiča, na diatonično harmoniko pa je zaigrala dvakratna državna prvakinja Tea Ljubič. Sledilo je brezplačno kosilo za vse udeležence, ki je bilo v organizaciji Slovenske vojske. Ob poskočni glasbi ansambla Malibu so udeleženci še dolgo v popoldan izmenjevali planinske izkušnje in plesali na razmočeni travi.
Pripravila: Vladimir Habjan, urednik PV Danilo Sbrizaj, generalni sekretar PZS
TURNO KOLESARSTVO JE UVRŠČENO MED DEJAVNOSTI ČLANOV PZS
Na spletnih straneh Planinske zveze Slovenije je bil objavljen poziv gorskim kolesarjem, da se sestanemo in dogovorimo o oblikah bodoče organiziranosti. Odziv planinske javnosti je presegel naša pričakovanja, obravnavali so ga številni upravni odbori planinskih društev, nekateri meddruštveni odbori, Predsedstvo in nekatere komisije PZS, nanj so se odzvali tudi mnogi posamezniki.
V četrtek, 17. maja 2007, je bila ustanovljena Iniciativna skupina za turno kolesarstvo pri Planinski zvezi Slovenije. Na prvem sestanku je skupina najprej obravnavala trenutno organiziranost kolesarjev v PZS in vsebino odzivov na poziv gorskim kolesarjem. Ugotovili smo, da je velika večina odzivov naklonjena kolesarstvu, pri čemer so najpogostejša naslednja mnenja:
• kolesarji naj ustanovijo odseke v planinskih društvih,
5
•	izlete naj se prireja samo po tistih poteh, kjer je to zakonsko dovoljeno (veliko podporo uživa predlog Zakona o planinskih poteh),
•	čim prej naj se prične z vzgojnimi akcijami (kolesarska planinska šola, izobraževanje vodnikov kolesarskih izletov, poudarek je potrebno dati varstvu narave),
•	urediti je potrebno zavarovanje kolesarjev.
Na podlagi prejetih mnenj smo tudi spoznali, da moramo natančneje opredeliti zvrst gorskega kolesarstva, s katero se ukvarjamo planinci - gre za t.i. turno oz. all mountain kolesarstvo.
Menimo, da so prejeta mnenja tudi primerna osnova za oblikovanje programa dela Iniciativne skupine, ki naj bi sčasoma prerasla v Komisijo za turno kolesarstvo pri PZS, in za delo odsekov za turno kolesarstvo v planinskih društvih.
Člani komisije smo ocenili, da je potrebno dejavnost turnega kolesarstva vnesti tudi v Statut PZS in oblikovali naslednje dopolnilo:
D	Letnik 33 / številka 6
Obvestila Planinske zveze Slovenije
V prvi člen Statuta se med naštete dejavnosti članov PZS doda dejavnost »turno kolesarstvo«.
Obrazložitev: Število planincev, ki obiskujejo gore tudi s kolesom (gre za t.i. turno oz. all mountain kolesarstvo), že nekaj let hitro narašča. V nekaterih planinskih društvih že delujejo kolesarske skupine, vse več društev tudi organizira kolesarske izlete. Množičnost te dejavnosti pa prinaša tudi nekatere težave, zato se vse bolj kaže potreba po ustrezni vzgoji (pri čemer naj bo poudarek na ohranjanju narave), potreba po šolanju vodniškega kadra, zavarovanju kolesarjev, zavarovanju vodij kolesarskih izletov za odgovornost itd. Z organiziranim pristopom je potrebno vzpostaviti tudi primerno sožitje z drugimi obiskovalci gorskega sveta.
Dejavnost turnih kolesarjev je v priporočilih CAA predstavljena takole:
Klub Arc Alpin (CAA) s svojimi društvi ima to športno zvrst poleg pohodništva za eno od okolju najsprejemljivejših športnih zvrsti v hribih. Zaradi tega društva, ki so včlanjena v CAA, v okviru izobraževalnih tečajev in prireditev turno kolesarstvo na različne načine spodbujajo in podpirajo...(Bolzano 15.2.2003) Skupščina PZS je dne 19. 5. 2007 sprejela omenjeno dopolnilo z veliko večino glasov. S tem smo turni kolesarji postali formalnopravno enakopravni člani veliki družine Planinske zveze Slovenije. Toda to je šele prvi korak, pred nami so sedaj številne že naštete naloge, med katerimi je gotovo najpomembnejša vzpostavitev primernega sožitja z drugimi obiskovalci gora.
Za Iniciativno skupino za turno kolesarstvo pri PZS: Jože Rovan
MINISTER ZA OBRAMBO SPREJEL PREDSEDNIKA PZS
V ponedeljek 21. maja 2007 je minister za obrambo Karl Erjavec sprejel predsednika Planinske zveze Slovenije mag. Franca Ekarja.
Sodelovanje s Slovensko vojsko (SV) in Ministrstvom za obrambo RS s Planinsko zvezo Slovenije (PZS) je že več kot desetletje izjemno aktivno in kakovostno. V največji meri in obsegu Slovenska vojska pomaga PZS in PD v primeru intervencijskih potreb s helikopterskimi prevozi materiala za obnove planinskih koč in Komisiji za pota za akcije markacistov, aktivno je prisotna tudi pri ostalih dogodkih in prireditvah, ki jih organizirajo tako planinska društva kot Planinska zveza Slovenije. V pogovoru z ministrom je predsednik PZS še posebej izpostavil urejanje lastništva nekdanjih stražnic in ostalih objektov, ki so sedaj v funkciji planinskih postojank. SV je tudi pomemben podpornik šole za nepalske vodnike.
Minister Erjavec je sprejel tudi povabilo predsednika PZS, da se udeleži Dneva slovenskih planincev na Sviščakih kot gost in kot slavnostni govornik. Poleg tega sta namenila nekaj časa tudi ostalim pomembnim planinskim dogodkom, ki se bodo zgodili v letošnjem letu.
Letnik 33 / številka 6	6
Obvestila Planinske zveze Slovenije
SREČANJE POHODNIKOV E-6
Komisijo za Evropske pešpoti sestavljajo: Zavod za gozdove Slovenije, Andrej Kermavner; Planinska zveza Slovenije, Franci Ekar; Turistična zveza Slovenije, Dominik S. Černjak in Zveza Gozdarskih Društev Slovenije Sašo Golob. Letošnji štiri urni pohod je potekal iz Slovenj Gradca do Zgornjega Razborja. Na njem so sodelovali tudi direktor Zavoda za gozdove Slovenije Andrej Kermavner, predsednik Turistične zveze Slovenije Dominik S. Černjak,
predsednik Planinske zveze Slovenije Franci Ekar in ameriški veleposlanik Thomas B. Robertson. Pokrovitelj letošnjega srečanja je bila občina Slovenj Gradec. Pot E-6 poteka od Finske do Slovenije in se konča v Strunjanu. S širjenjem EU bi jo želeli potegniti tudi skozi nove članice EU. Franci Ekar predlaga: »nekdanja obmejna področja so priložnost za nastajanje novih planinsko turističnih destinacij; iz "graničarskih" steza naj postanejo nove planinske poti, iz »stražnic« pa planinski objekti.
STRUKTURNE SHEME VZGOJE, IZOBRAŽEVANJA TER USPOSABLJANJA
Preteklo jesen se je Komisija CAA (Zveza planinskih organizacij alpskega loka) za planinsko dejavnost seznanjala s strukturnimi shemami vzgoje, izobraževanja ter usposabljanja pri nekaterih svojih članicah. Planinska zveza Avstrije (OeAv), Planinska zveza Švice (SAC) in Planinska zveza Italije (CAl) so predstavile vsebine omenjenega dela, ki se izvaja na nivoju društev, zveze in šolskih zavodov (sheme so v prilogi).
Znano je, da le načrtno in usklajeno stopenjsko izobraževanje ali usposabljanje lahko vodi do uspeha in dobrih rezultatov, razvejanost te dejavnosti pa slehernemu zainteresiranemu tisto usposobljenost, ki jo izbere med ponujenimi vsebinami, oziroma je ocenil, da jo potrebuje ali jo želi spoznati. Že bežen pogled priloženih shem nas seznani z izjemnim bogastvom predstavljene dejavnosti. V preteklosti smo podobne sheme poznali tudi v PZS. Veljalo bi jih osvežiti - gotovo bi lahko to naše delo bilo še aktivnejše ter uspešnejše.
7
D
Danilo Škerbinek
Letnik 33 / številka 6
Obvestila Planinske zveze Slovenije
Letnik 33 / številka 6	3800
Obvestila Planinske zveze Slovenije

Letnik 33 / številka 6	3801
Obvestila Planinske zveze Slovenije
BELEŽKA
• z mednarodne delavnice »Upravljanje z
1 obiskom in prometom v gorskih območjih«, ki ga je od 10. do 11. maja 2007 organizirala »CIPRA« Slovenija, članica Mednarodne komisije za varstvo Alp (CIPRA International), v Gozd Martuljku v Sloveniji
Uvod organizatorja in predstavitev delavnice
CIPRA je bila ustanovljena leta 1952 v Schanu v Lichtensteinu. Med njenimi pobudniki in soustanovitelji je bila tudi slovenska planinka ga. prof. dr. Angela Piskernik. CIPRA Slovenija je bila ustanovljena leta 2003. Osnovna naloga CIPRE je varstvo Alp. Ti cilji so se začeli uresničevati z pripravo alpske konvencije in njeno nacionalno verifikacijo pri vseh podpisnicah. Z statusom opazovalke je CIPRA aktivna spremljevalka njene realizacije. Z strokovnimi gradivi iz področja varstva Alp in svojimi projektnimi prispevki redno seznanjajo vse zainteresirane s pomočjo spletnega poročanja v štirih jezikih na www.cipra.org oziroma www.alpMedia.net. Poleg zakonske zaščite Alp si prizadevajo za trajnostni razvoj Alp. Pri tem poslanstvu se povezujejo z občinami, ki delujejo na področju Alp.
V okviru njihovega novega projekta: Prihodnost v Alpah, ki poteka od oktobra 2006 do konca leta 2007, je pričujoča delavnica ena izmed serije tistih, organiziranih z geslom «Širjenje znanja - povezovanje ljudi«. Projekt Prihodnost v Alpah je široko zastavljen projekt za upravljanje znanja. Tudi cilj te je promocija trajnostnega razvoja alpskih območij. Namen projekta je spodbujanje ljudi, podjetij, društev in institucije k medsebojnemu povezovanju z namenom izmenjav izkušenj in možnostjo dejanske uporabe dobre prakse in znanj. Z multiplikativnim prenašanjem in uporabo dosedanjih izkušenj pri varovanju Alp mora biti učinek varovanja okolja v bodoče le še boljši. Preprečiti je potrebno, da bi se slabe tozadevne izkušnje kjer koli v Alpah ponavljale. Možnosti, ki jih prinaša n.pr. delovni pripomoček ALPRO predstavlja veliko pomoč pri ocenjevanju novih projektov v Alpah *1..
Sestavni del trajnostnega razvoja Alp je tudi preudarno upravljanje obiska in prometa v
Alpah. Vse večje število ljudi v Alpah pomeni onesnaževanje in obremenjevanje okolja. Ljudje se v Alpah pogosto obnašajo, kot da žele Alpe uničiti. Cilji upravljanja obiska v Alpah so zagotovitev varnosti gibanja, prometa, upravljanje prometa, opredelitev, kdo naj skrbi ter upravlja alpsko okolje in možnosti pristopov.
Vsebina in namen delavnice
Šest predavateljev iz Slovenije, Avstrije, in Italije je 42 udeležencem iz 5 držav zelo nazorno predstavilo danosti, potrebe ter uspešne rešitve upravljanja z obiskom in prometom v gorskih območjih, ki so zaščitene z različnimi kategorijami zaščite varovanja okolja.
Toda pred zgoraj opisanimi aktivnostmi je bilo potrebno poskrbeti za ohranitev narave, preprečiti izseljevanje iz gorske pokrajine, izboljšati regionalno ekonomijo, izvesti sintezo stanj, pripraviti pilotske projekte, jih pozorno spremljati in končno sprejeti rešitve. Uskladitev javnega in zasebnega interesa je bilo treba privesti do rešitev, ki jih je bilo potrebno uskladiti z lokalnimi danostmi. Ko so postavljali meje uporabne in kulturne krajine, je obvezno bil opravljen pogovor z lastniki in seveda povrnitev zanje nastale škode. Ti pogovori so bili uspešnejši, če je bilo mogoče domačinom omogočiti nova delovna mesta. Večje so bile spremembe, ki so prinesle rešitve, zlasti prometne, večja je bila potrebna politična podpora za njihovo realizacijo..
Primeri dobre prakse pri upravljanju z zavarovanimi območji in prometom v Logarski dolini (100.000 obiskovalcev letno), v parku Adamelo Brenta (1.000.000 obiskovalcev letno) in Dobraču, - predvsem v drugem in tretjem primeru,- pomenijo omejitev javnega prometa ter povečanje mobilnosti pešcev in kolesarjev. Prišli so do bistvene spremembe, ki prinaša novo prihodnost gorskemu turizmu in jo je že tudi uveljavila evropska listina trajnostnega transporta. Ukrepi in koristne spremembe postajajo resničnost, ko pride do spremembe v glavah..
Sledil je ogled stanja upravljanja prometa in obiska v dveh dolinah v Triglavskem narodnem parku in sicer doline Vrat in doline Planica.
Letnik 33 / številka 6
10
Obvestila Planinske zveze Slovenije
Delovna omizja
Pogovori in izmenjave pogledov, izkušenj ter predlogov za možne izboljšave iz področja obravnavanih temi so potekali v delovnih skupinah, v katerih smo sodelovali vsi prisotni. Slišano je obogatilo vsebino prireditve. Evidentno je, da se bodo morale aktivnosti vseh dobro mislečih organizacij in forumov za varovanje Alp bolj kot doslej povezati z občinami v Alpah, z pravnimi in civilnimi organizacijami, katerih delovno področje je gorski svet (med udeleženci smo bili le štirje predstavniki planinskih organizacij !?), ter na podlagi študij prostora in gibanj oz. obremenitev alpskega okolja načrtneje usmerjati in voditi obiskovanje Alp. Med vprašanji: ponuditi ali prepovedati obiskovanja Alp sploh ne sme biti dileme. Prepoved nič ne doprinese. Če je utemeljeno, se prilagodi tudi prostorske načrte. Obiskovanje bomo ponudili, a vgradili na osnovi kvalitetnih analiz stanja varovalne sisteme za naravo in omejitve njenega obiskovanja. Kolika je nosilna sposobnost prostora oz. koliko ljudi lahko sprejme določen prostor? To je lahko stvar študije ali spremljanje stanja na terenu (primer v ZRN). Ljudje žele navade iz mest prenesti tudi v Alpe. Njihov prihod v Alpe pomeni vdor v naravne vrednote. s čemer jih degradirajo. Osebna prevozna sredstva je potrebno ustaviti pred zaščitenimi področji. Eno in pol do dve uri zmore prehoditi vsak. Poti morajo biti varne, urejene, označene, kjer je potrebno ograjene, informacijske table morajo opozarjati na zanimivosti. Informiranost vodi k ozaveščanju. Na pot, ki jo bodo ljudje morali opravili peš, bodo zanesljivo ponesli le najnujnejše. S tem se bo izrazito zmanjšalo onesnaževanje v zaščitenem področju.
Seveda je potrebno ljudi na obisk Alp ne le vabiti, temveč tudi pripraviti. Komuniciranje z obiskovalci je orodje, podrejeno našim načrtom in zato izjemno uspešno, saj vpliva na njihovo vedenje. Ljudi je potrebno opozarjati na zahtevnosti poti, jih izobraziti in napotiti k uporabi strokovne literature ter zemljevidov. Pomemben pozitivni dejavnik je marketing pozitivnih doživetij iz gora. Tudi ob takem pristopu so sicer potrebni nadzorniki oz. oskrbniki parkov, ki pa bodo le redko počeli kaj drugega kor spremljali dogajanje.
Razumljivo je, da si ljudje žele neokrnjene gorske narave. Toda potem, ko se do tja zgradijo kolovozi ali kakršne že koli ceste, tak prostor zanje ni več privlačen. In iščejo spet novo neokrnjeno naravo. In gradnja cest se nadaljuje v nova področja in vse višje ter višje!? Tuji udeleženci posvetovanja so nam več krat izrazili navdušenje nad lepoto našega gorskega sveta, a nas istočasno opozorili, da imamo še možnost, da njihovih napak v odnosu go gorske narave ne ponavljamo. Turizem prinaša tudi potrebo po razvejani storitveni in obrtni dejavnosti. Marsikatera od njih se je po dolgih desetletjih zatišja ponovno pojavila. Delovna mesta v bližini domačega praga imajo še velike drugih prednosti. Z uvedbo parkov so zadeli na težave tudi objekti planinskih, turističnih in lovskih društev. Z njihovim poslovanjem vseh vrst nastali odpadki, njih prevoz in vodenja odpadnih voda do doline jih je privedlo do izdatkov, ki jih društva brez sofinanciranja države nebi zmogla.
Režim uporabe gorskih cest (ve se, kdo jih lahko koristi), nedisciplinirano parkiranje kjer koli, zlasti po gozdovih, na travnih površinah itd v tujini že leta urejuje zakonodaja, policija in ljudje z pooblastili za ukrepanje pa na licu mesta uspešno ukrepajo. Cestnih ramp v glavnem sploh ne nameščajo več. Da, tudi to bomo morali pri nas še uveljaviti. Med slovenskimi udeleženci posvetovanja, čeprav iz različnih ustanov ter organizacij, pretežno ni bilo pomembnejšega razhajanj glede potrebe po odločnejših stališčih, pa tudi vsebini pristopov, s katerimi bi naš gorski svet zavarovali pred njegovim razvrednotenjem. Potrebno je torej pripraviti, obravnavati in sprejeti skupne možne opredelitve, ki bi zbližale različne poglede na terenu in tudi olajšale usklajevanje preostalih odprtih zadev. Potrebujemo pa tudi vzorce ali še bolje npr. kodeks obnašanja do narave.
Zaključna misel
Predsednik CIPRA International g. Wolfgang Pfeferkon je izrazil zadovoljstvo nad konstruktivnim delom tega delovnega omizja ter izrekel priznanje organizatorju. V prostoru, od koder so udeleženci tega omizja, je nekaj navdušujočih primerov varovanja Alp. Opozoril je, da si je vselej potrebno vzeti čas za strokovno opredelitev, na kakšen način
11
O	Letnik 33 / številka 6
Obvestila Planinske zveze Slovenije
bomo pristopili k realizaciji ciljev. Sistem odločanja in upravljanja z obiskom in prometom v gorskih področjih potrebuje skupne rešitve, posamezne organizacije same ne zmorejo uspešno urediti vseh vprašanj in nalog. Potrebna je ustrezna metoda dela in konsenz med vsemi akterji v nekem prostoru. Prihodnost v Alpah je stvar skupnega cilja in nalog. Ni receptov, vrednost pa imajo pozitivne izkušnje, ki jih je potrebno aplicirati in uskladiti s konkretnimi potrebami. Cilji turizma niso vselej edino odločujoči, prisotna mora biti tudi naravovarstvena ter gospodarska sprejemljivost.
Danilo Škerbinek
*1
ALPRO je delovni pripomoček, s pomočjo katerega lahko pristojni upravni organi, organizacije in investitorji vsestransko ocenjujejo projekte, ki pospešujejo spreminjanje alpske pokrajine. Pripomoček so razvili v podjetju IC Infraconsult v okviru Švicarskega nacionalnega raziskovalnega programa NFP 48«Krajine in habitati v Alpah« in ga v praksi tudi preizkusili na treh konkretnih primerih.
Vir in nadaljnje informacije: http.//www.nrp48.ch/projects(em/de/fr)
Olimpijski komite Slovenije katerega član je tudi Planinska zveza Slovenije, skupaj s poslovnim sistemom Helios že več let pomaga pri obnovi športnih objektov z barvami in premazi, ki jih na osnovi vsakoletnega razpisa dodelijo na razpisu izbrani članici OKS-a. Da je omenjeno sodelovanje uspešno, priča že preko štirideset obnovljenih športnih objektov po vsej Sloveniji, med njimi tudi obnovljene markacije na planinskih poteh in 7 obnovljenih in ustrezno zaščitenih planinskih koč. Poslovni sistem Helios zaradi konkretnih rezultatov obnove iz minulih let skupaj z OKS akcijo nadaljuje tudi letos. Ker je prijavitelj za planinska društva lahko le Planinska zveza Slovenije, vas prosimo, da vse popolne prijave pošljete do 19. junija 2007 na naslov PZS - za razpis OKS/Helios.
V nadaljevanju si lahko ogledate letošnji razpis za brezplačno dodelitev barv in lakov iz programa poslovnega sistema Helios.
PROJEKT OBNOVE ŠPORTNIH OBJEKTOV
HELIOS za ,eto 2007
RAZPISNA DOKUMENTACIJA
Junij 2007 HELIOS Domžale, d.d.
in
OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE - ZDRUŽENJE ŠPORTNIH ZVEZ
razpisujeta
PROJEKT OBNOVE ŠPORTNIH OBJEKTOV V SLOVENIJI Brezplačna dodelitev barv in lakov iz proizvodnega programa HELIOS Domžale d.d.
CILJ PROJEKTA:
Obnova športnih objektov, ki so namenjeni tekmovalnemu in vrhunskemu športu ter tudi rekreativni vadbi.
O
Letnik 33 / številka 6	12
Obvestila Planinske zveze Slovenije
KDO SE LAHKO PRIJAVI?
Na razpis se lahko prijavijo nacionalne panožne športne zveze, ki so članice OKS in športne zveze občin, ki so članice OKS.
Vse naštete organizacije morajo imeti za obnovo vsa potrebna dovoljenja ter izbranega izvajalca del.
PRIJAVA NA RAZPIS MORA VSEBOVATI:
1.	Osnovne podatke športne zveze:
ime naslov
odgovorna oseba matična in davčna številka
dokazilo o lastništvu oz. upravljanju športnega objekta
2.	Osnovni podatki o športnem objektu:
naziv športnega objekta lokacija športnega objekta (naslov in kraj) vrsta športnega objekta (dvorana, igrišče,...) namembnost objekta in koristniki (frekvenca koriščenje)
3.	Potrdilo lokalne skupnosti, da bo sodelovala z izvajalcem pri obnovi objekta
4.	Potrdilo skupnosti, da lokalna skupnost podpira projekt in da bo zagotovila izvajalca za opravljanje del
5.	Opis stanja športnega objekta - priložene fotografije
6.	Načrt obnove športnega objekta, potrebna dovoljenja in soglasja za obnovo
7.	Predvidene potrebe po barvah in lakih glede na namen uporabe (podati mere in vrsto površin potrebnih obnove)
8.	Načrt komunikacijske podpore akcije s terminskim planom •. Terminski plan obnove z datumom zaključka
MERILA ZA IZBOR PROJEKTA:
Prednost pri izbiri bodo imeli:
1.	Športni objekti, v katerih je obnova nujen pogoj za odvijanje športnih programov
2.	Športni objekti, ki so potrebni zahtevnejše obnove
3.	Športni objekti, v katerih se redno odvija športni program
4.	Športni objekti, ki se nahajajo na gosteje naseljenih območjih
ORIENTACIJSKA VREDNOST RAZPISA:
Orientacijska vrednost razpisa je 6.250,00 EUR neto v materialu za obnovo - barvah in lakih iz proizvodnega programa HELIOS Domžale d.d.
Izbrana bosta dva športna objekta - eden s strani nacionalne panožne zveze ter eden s strani občinske športne zveze.
Način dobave materiala bo usklajen s terminskim planom obnove športnega objekta. ROK ZA ODDAJO PRIJAV:
Rok za oddajo prijav je 22. junij 2007. Upoštevale se bodo samo popolne in pravočasno oddane prijave. Na PZS pošljite popolne prijave do 19. junija, da jih bomo lahko pravočasno odposlali na HELIOS d.d.
Prijave pošljite na naslov: HELIOS Domžale d.d.
Služba za tržno komuniciranje Z oznako »RAZPIS - ŠPORTNI OBJEKTI« Količevo 2, 1230 Domžale
13	O	Letnik 33 / številka 6
Obvestila Planinske zveze Slovenije
DODATNE INFORMACIJE:
Za dodatne informacije je na razpolago Nataša Hajdinjak, vodja službe za tržno komuniciranje, HELIOS Domžale, d.d., telefon: 01/729 82 50.
IZBOR PRIJAV:
Izbor prijavljenih projektov bo opravila komisija v sestavi:
Gospa Nataša Hajdinjak - vodja Službe za tržno komuniciranje, Helios Domžale d.d. Gospod Janez Jesenko - direktor PC dekorativni premazi, Helios Domžale d.d. Gospod Leo Kremžar - podpredsednik OKS-ZŠZ, ŠZ Maribor
Gospa Bojana Okorn - pomočnica gl. direktorja za področje trženja, OKS-OLIMP d.o.o. OBJAVA REZULTATOV:
Rezultati razpisa bodo objavljeni v začetku meseca julija 2007 v Delu in Dnevniku ter na spletnih straneh www.olympic.si in www.helios.si. Rezultate bomo sporočili tudi v oddaji Olimpijski kotiček na II.programu TV Slovenija, ter v tedenskem elektronskem časopisu Olimpijske novice.
PODPIS POGODB:
Z izbranimi športnimi zvezami bomo podpisali pogodbe o brezplačni dodelitvi barv in lakov za obnovo športnih objektov; predvidoma v mesecu juliju 2007.
V pogodbi bo določen tudi terminski plan obnove športnega objekta - obnova se uradno zaključi s tiskovno konferenco, pri čemer mora športna zveza poskrbeti za medijsko odmevnost projekta. V primeru, da se dogovorjeni datumi ne bodo spoštovali, bo komisija presodila, ali so okoliščine, ki so povzročile zamudo, subjektivne ali objektivne narave. V prvem primeru ima komisija možnost, da športni zvezi materiale v celoti zaračuna.
NADZOR NAD IZVEDBO OBNOVE ŠPORTNIH OBJEKTOV:
Po končani izvedbi obnove športnega objekta bo opravljen nadzor s strani komisije za izbor prijavljenih projektov.
ZAKLJUČEK PROJEKTA:
Projekt je zaključen, ko športna zveza izvede tiskovno konferenco, na kateri seznani medije s potekom in zaključkom projekta obnove.
Št. dokumenta: 30106-5-1/7
KOMISIJE UO PZS POROČAJO
KOMISIJA ZA VARSTVO GORSKE NARAVE
Gostitelj letošnjega zasedanja CAA - KNR je bila švicarska planinska zveza (SAC). Pričel se je z neuradnim delom srečanja v petek, 27. aprila 2007. Zbrali smo se na železniški postaji v Bellinzoni, glavnem mestu italijanskega dela Švice. Predstavniki 5 alpskih držav, Švice, Francije, Italije, Nemčije in Slovenije, smo za mizo v živahnem in prisrčnem tonu izmenjali dogodivščine preteklega leta, pri čemer pa so manjkali predstavniki Avstrije in lanskoletni gostitelji iz Lihtenštajna. Lara Mandioni, organizatorka
Letnik 33 / številka 6	14
POROČILO Z ZASEDANJA KOMISIJE ZA VARSTVO GORSKE NARAVE PRI CAA (CAA - KNR) V TESSINU
Datum: Sobota, 28. april 2007, 08:45 - 19:00 Organizator: SAC (Schweizer Alpen-Club) Kraj: Nucleo di Curzutt, Monte Carasso, Tessin, Švica
O
Obvestila Planinske zveze Slovenije
srečanja, nam je pripravila vodeni ogled starega mestnega jedra, od koder smo se z dvigalom povzpeli na Castello di Bellinzona (kulturna dediščina - UNESCO). Z gradu smo občudovali pogled na mesto, ki ga obdajajo čudovite kulise gora. Na grajskem vrtu smo nato nazdravili ponovnemu snidenju predstavnikov »alpskega loka«, ki mu je sledil nagovor predsednika Komisije za varstvo narave pri CAA (CAA - KNR), Jurga Meyera.
S strani predsedstva CAA je bilo predlagano, da se za določene teme (infrastruktura, šport, klima/ energija, okoljsko izobraževanje) izdela osnutek programa, kjer bi sodelovale vse države znotraj CAA - KNR. Oblikovana je bila manjša delovna skupina, ki bo pripravila osnutek programa za leto 2007 in se s tem namenom srečala novembra v Milanu. Delovna verzija programa bo nato posredovana vsem planinskim zvezam. Posamezne komisije za varstvo gorske narave bodo imele tako priložnost preučiti in smiselno dopolniti gradivo, ki bo predstavljen na zasedanju predsedstva CAA konec leta 2007/ v začetku 2008.
Srečanje se je nadaljevalo v majhni vasici Curzutt, ki leži na nadmorski višini okoli 470 m, nad manjšim mestom Monte Carasso. Opuščena vasica je bila obnovljena in preurejena v turistične namene s ciljem ohranitve kulturne dediščine gorskih območij. V arhitekturno zanimivi vasici je urejen ličen mladinski hotel s sobo za goste in manjšo večnamensko dvorano, kjer je v soboto potekal uradni del zasedanja CAA - KNR. Jurg Meyer nas je uvodoma spodbudil k zviševanju profesionalnosti in kvalitete dela znotraj naših komisij za varstvo gorske narave in na kratko predstavil protokol zasedanja komisije. Poudaril je predvsem sklep iz srečanja v letu 2006, da se manj časa nameni predstavitvi dela v preteklem letu in večino časa porabi za diskusijo in predstavitev planiranega dela in prizadevanj v letu 2007. V protokolu so bila izpostavljena glavna izhodišča zasedanja: udeležitev komisije na Alpskem tednu, ki bo v letu 2007 potekal v Franciji, zviševanje vloge CAA pri lobiranju v evropskem parlamentu, aktivnejša vloga CAA pri uveljavljanju Alpske konvencije znotraj varovanja alpskega prostora na strateški ravni, teme povezane z motoriziranim prometom ter plezanjem.
Sklenjeno je bilo, da se prihodnje srečanje CAA - KNR organizira v okviru Alpskega tedna, ki bo prihodnje leto potekalo v Franciji. Zasedanje se bo začelo v petek, 6.6.2008 v Raum Argentiere-la-Bessee / Briancon, na jugovzhodu Francije. Na pobudo organizatorjev Alpskega tedna se bo CAA -KNR v soboto udeležila skupne ekskurzije, kar naj bi pripomoglo k vzpostavitvi boljše komunikacije med organizacijami, ki se zavzemajo za varstvo Alp.
15
zavzema
D
Letnik 33 / številka 6
Obvestila Planinske zveze Slovenije
Na zasedanju sem predstavila delovanje KVGN v letu 2006, kjer sem poudarila, da je bilo delo uspešno, program pa je bil v celoti realiziran. Poudarila sem predvsem udejstvovanje komisije ob mednarodnem dnevu gora, sodelovanje v različnih aktivnostih za ohranjanje gorske narave ter pripravo programa za izvedbo botanične poti Karla in Žige Zoisa. Zelo veliko zanimanje vseh udeležencev je zbudil tečaj za »Varuha gorske narave«, ki se v letu 2007 organizira že petič. Predsednik CAA - KNR Jurg Meyer je ugotovil, da je to zanimiv in edinstven pristop k izobraževanju s področja varstva gorske narave in pozdravil prizadevnost naše
komisije. Predstavnik italijanske planinske zveze Marco Agnoli je na koncu pohvalil napredek v delovanju komisije, predvsem kar zadeva dvigovanje osveščenost med planinci glede ohranjanja gorske narave in prepoznavnosti Alpske konvencije. Posebej se je zanimal za zgibanko »Obiskovalci gora spoštujemo Alpsko konvencijo« ter prosil za možnost tiskanja zgibanke v italijanskem in nemškem jeziku.
Maja Bidovec
Komisija za varstvo gorske narave
ODBOR ZA PRIZNANJA
Na osnovi 15. člena Pravilnika o priznanjih Planinske zveze Slovenije (Obvestila PZS štev.3/2005) objavljamo
R A Z P I S
NAJVIŠJIH PRIZNANJ PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ZA LETO 2007
I. SPOMINSKA PLAKETA
Spominska plaketa se podeljuje posameznikom za njihovo uspešno delovanje in izjemne dosežke ob njihovih visokih življenjskih jubilejih (najmanj 60, 65, 70, 75, 80, 85 in več let). Podeljuje se le posameznikom, ki so za svoje dosežke in delo že prejeli zlati častni znak PZS. Spominska plaketa se podeljuje tudi planinskim društvom ter organizacijam ob njihovih jubilejih za najmanj 60 letno delovanje.
Spominska plaketa se lahko podeli
posamezniku le enkrat.
Jubilej mora biti dosežen v koledarskem letu
2007.
II. SVEČANA LISTINA
Svečana listina Planinske zveze Slovenije se podeljuje posameznikom ali planinskim organizacijam za izreden prispevek k razvoju planinske dejavnosti in za življenjsko delo. Podeljeno je lahko največ 10 Svečanih listin letno.
Predlogi za obe priznanji morajo biti na obrazcu za planinsko priznanje poslani v šestih (6) izvodih pristojnemu Meddruštvenemu odboru najkasneje do 30. septembra 2007.
Meddruštveni odbori morajo oblikovati svoja mnenja k predlogom in jih poslati Odboru za priznanja UO PZS najkasneje do 20. oktobra 2007.
Prepozno prispeli predlogi ne bodo obravnavani!
O dodelitvi razpisanih priznanj bo odločal Upravni odbor Planinske zveze Slovenije. Priznanja bodo podeljena na posebni slovesnosti ob koncu leta 2007.
ODBOR ZA PRIZNANJA PZS
OPOZORILO:
Čistopis Pravilnika o priznanjih PZS je objavljen v OBVESTILIH PZS štev. 3/2005 in na spletni strani www.pzs.si
O
Letnik 33 / številka 6	16
Obvestila Planinske zveze Slovenije
KOMISIJA ZA GORSKO POPOTNIŠTVO
PROGRAM POTOVANJ IN IZLETOV KGP MAJ - DECEMBER 2007
Okvirni program popotovanj in izletov, ki jih v letošnjem letu prireja Komisija za gorsko popotništvo pri Planinski zvezi Slovenije, je bil objavljen v lanskem decembru in ste ga prejeli po pošti.
Nekaj ciljev, Kamčatka, Alžirija, Makedonija, Iran in Indija, je novih, nekaj pa jih ponavljamo, tako da smo prepričani, da bo vsakdo našel kaj primernega. Ker so naslovi pomanjkljivi, Vas prosimo, da nam javite spremembe, obvestite pa nas tudi, če več ne želite prejemati naših obvestil.
POPOTNIŠKA MADEIRA,
28.6.	- 5.7 2007, 8 dni
Madeira postaja popularna pri Slovencih, odločili smo se, da potovanje ponovimo. Udeleženci bodo praktično spoznali ves otok. Program: skupina bo nastanjena v hotelu v glavnem mestu Funchalu, odkoder bo s kombijem raziskovala otok. Najprej bo na vrsti vzhodni del otoka, Machico in Camacho, kjer še pletejo košare. Posebno doživetje bo vzpon na Pico Ruivo, najvišji vrh, ki presega 1800 metrov. Na zahodni obali bo obisk visoke pečine Cabo Girao, svetilnika Ponta do Pargo in skrite vasi Curral das Freiras. V Funchalu in okolici je veliko zanimivosti od cerkva do botaničnih vrtov. Severozahodni del otoka je zelo razčlenjen in pravo nasprotje visoke planote. Skoraj vsak dan se izletniki srečujejo z levadami, kjer je speljana voda za namakanje.
Cene je 920 EUR in vključuje letalski prevoz, vse lokalne prevoze, prenočevanje z zajtrkom v hotelu * in vodenje. Doplačilo letališke pristojbine 155 EUR in vstopnine 25 EUR. Prijave z vplačilom akontacije 100 EUR sprejema računovodstvo do 25. maja, dodatne informacije Janez Pretnar
EKVADOR IN PERU,
15.7.	- 8.8.2007, 25 dni
Program: potovanje se bo začelo v Quitu z ogledi mesta in okolice. Pet dni trekinga je namenjenih vzponu na Chimborazo, 6310m, ki
je najvišji vrh Ekvadorja . Vzpon tehnično ni zahteven, največjo težavo vzpona predstavlja višina, kajti za aklimatizacijo bo le nekaj dni. Zaradi tega je priporočljivo, da se udeleženci že »doma« pripravijo na višino. Sledi polet v Limo, glavno mesto Peruja in naprej z avtobusom ob pacifiški obali do Pisca. Ogled otokov Ballestas. Naslednji dan nadaljevanje vožnje do Arequipe in obisk kanjona Colce. Sledi vožnja do jezera Titicaca, za konec popotovanja je predviden ogled Cusca in Macchu Piccha.
Orientacijska cena je 2500 EUR. V ceno so vključeni prevozi, zavarovanje z asistenco, vodenje, prenočevanje v BB hotelih in na trekingu v šotorih. V ceno ni vključeno cepljenje in prehrana. Prijave in akontacija 100 EUR sprejema PZS do 25. maja. Dodatne informacije: Roman Robas na tel. 041/777 186 ali na e-mail: roman robas@yahoo.com.
PLANINSKI IZLET: JOHANNISBERG;
21. - 22.7. 2007, 2 dni
Dvodnevni izlet na ledeniško goro v Glocknerjevi skupini bo v mesecu juliju, dodatne informacije in prijave: Ciril Tovšak, mobitel: 041/576 610.
KAMČATKA, 6. -19.8. 2007, 14 dni in ALŽIRIJA, 27.10. - 4.11. 2007, 9 dni
Obe potovanji sta že zasedeni, vendar še lahko pokličete Janeza Kratnarja, da Vas uvrsti na čakalno listi, njegov mobitel je 041/667 832.
KLUB 4000/MONT BLANC IN MONT VELAN,
28.7.-2.8. 2007, 6 dni
Klub 4000 bo letos upravičil svoje ime, saj se bomo podali na najvišjega. Nanj se bomo povzpeli v dveh smereh, po normalni in po tako imenovanem prečenju Mont Blanca. Da pa glava ne bo preveč bolela, se bomo prej za aklimatizacijo povzpeli na Mont Velan /3731 m/.
Program: prvi dan se bodo udeleženci povzpeli do koče, naslednji dan bo vzpon na Mont Velan, sledil bo dolg spust v dolino. Potem se bo skupina preselila v Chamonix, del se bo odpeljal z žičnico na Aiguille du Midi in prenočil v koči Cosmique, drugi del pa bo odšel
17	O	Letnik 33 / številka 6
Obvestila Planinske zveze Slovenije
do koče Tete Rousse. Četrti dan bo vzpon na vrh Mont Blanca po grebenih Tacula in Maudita, oziroma preko koče Gouter, prenočevanje v koči Gouter. Sledi sestop v dolino.
Cena 700 EUR /normalni pristop/ vključuje polpenzione v planinskih kočah in hotelu, prevoze in žičnice po programu ter vodenje in organizacija izleta. Dodatne informacije daje Gregor Sluga, mobitel 041/699 078, rok prijav 8. junij.
SPOZNAVANJE MAKEDONIJE IN NJENIH GORA,
13.-25.8. 2007, 13 dni
Zaradi logističnih težav smo morali potovanje po Makedoniji prestaviti za mesec dni. Na našem potovanju bomo spoznali osrednjo, vzhodno in zahodno Makedonijo z Ohridskim in Prespanskim jezerom, Pelistrom, Šar planino, Korabom in Galičico, zraven pa še dodatne naravne in kulturne znamenitosti. Program: na pot bomo odšli v ponedeljek , 13. avgusta in se skozi Beograd, ki si ga bomo tudi ogledali, zapeljali najprej do Vrnjačke banje, kjer se bomo povzpeli na Goč. Naslednji cilj bo že v Makedoniji, obiskali bomo Šar planino s Popovo Šapko in Titovim vrhom. Posebno doživetje bo vzpon na Korab /2753 m/, po vzponu se bo prilegel počitek ob Ohridskemu jezeru, še prej povezan z ogledi v okolici Mavrova. Potem se bomo preselili proti Pelistru /2601 m/ in Bitoli, ki si jo bomo tudi ogledali ter Kavadarcem, ki slovi po vinu. Zadnja vzpona bosta na Plačkovico in Vodno ter ogleda Štipa in Skopja. Povratek v Slovenijo bo v soboto, 25. avgusta. Cena potovanja je 500 EUR in vsebuje avtobusni prevoz s cestninami, 11 polpenzionov, vse zunanje oglede, turistično zavarovanje ter vodenje in organizacija potovanja. Doplačilo 50 EUR je za vstopnine in za lokalne planinske vodnike. Prijave z akontacijo 100 EUR sprejemajo v računovodstvu do 8. junija oziroma do zasedbe razpoložljivih mest. Dodatne informacije daje dr. Miha Zajec, mobitel 041/332 864.
LADAKH / INDIJA,
15. - 30.8. 2007, 16 dni
Program: to potovanje začnemo v Ljubljani s
poletom v New Delhi in nadaljujemo polet v
glavno mesto Ladakha Leh. Ladakh je indijski
del Tibeta. Sledi ogled mesta Leh in okolice s budističnim samostanom Lamajuru. Potem je na vrsti 10-dnevni treking po goratem predelu pokrajine z bivanjem v šotorih ob kuhinji s prehrano domačinov. Za prenos opreme poskrbijo domačini z konji. Vsak udeleženec nosi le dnevno osebno opremo. Na trekingu se povzpnemo do višine 5200 m. Ob povratku v New Delhi bo tudi čas za ogled mavzoleja Taj Mahal.
Orientacijska cena je 1480 EUR in vključuje prevoze, prenočevanje, prehrano na trekingu, zavarovanje, vodenje, prenos na trekingu. Hrana, cepljenje, vstopnine niso zajeti v ceni. Prijave in plačilo akontacije 100 EUR do 1. junija, več informacij: Roman Robas. KLASIČNI IRAN Z DEMAVENDOM, 7.-18. 9.2007, 12 dni
Klasični Iran z Demavendom bo kombinacija planinstva in popotniškega turizma. Demavend je najvišji vrh Irana, v programu pa so še Širaz, Esfahan in druga mesta.
Program: najprej je na vrsti aklimatizacija v okolici Teherana, potem sledi Demavend, za katerega so namenjeni trije dnevi in s spanjem na višini 4200 metrov.. Sledi ogled Teherana, po poletu v Širaz bo obisk slovitega Perzepolisa in okolice. Dva dni sta namenjena za mesto šaha Abbasa Esfahan. Ob povratku bo še ogled vasice Abiyaneh in puščavskega Kašana, ki slovi po preprogah.
Cena potovanja je cca. 1300 EUR in vsebuje letalski prevoz in nočitve, vzpon na Demavend, prevoze z avtobusom in terenskimi vozili, vodenje in vizo. Doplačilo so letališke pristojbine 150 EUR, vstopnine in napitnine 100 EUR. Prijave s plačilom akontacije 100 EUR sprejemajo v računovodstvu PZS. Dodatne informacije daje Janez Pretnar.
NEPAL,
24.9. - 16.10. 2007, 24 dni
Pri izbiri cilja v Nepalu se upošteva želje udeležencev. Možnosti so naslednje: okoli Anapurn, pod Mt. Everest, v Langtang ali v vzhodni del Nepala pod Makalu ali Kancenndzengo. Na vseh trekingih se povzpnemo do višine cca. 5500m. Po dogovoru je možen vzpon na kakšen trekinški vrh. Orientacijska cena je odvisna od izbire cilja in je 1600 EUR. V ceno je vključeno: prevoz, zavarovanje z asistenco, vodenje, prenočevanje na poti, v Kathmanduju hotel
Letnik 33 / številka 6
18
Obvestila Planinske zveze Slovenije
BB, razen prehrane, obveznega cepljenja in vstopnin za ogled muzejev in predelov, kjer je ogled možen na osnovi vstopnin. Prijave in plačilo akontacije 100 EUR do 1. junija. Dodatne informacije Roman Robas.
PO INKOVSKIH POTEH PERUJA IN BOLIVIJE,
2. - 22. 10. 2007, 21 dni
Peru v kombinaciji z Bolivijo vedno predstavlja izziv za tiste, ki hočejo nekaj več. Komisija za gorsko popotništvo je v ta del sveta popeljala že veliko popotnikov in planincev. Program: iz Lime bomo odpotovali v Cusco in si ogledali mesto in okolico. Mimo Pisaca se bomo skozi Sveto dolino zapeljali do skrivnostnega kraja Macchu Picchu. Naslednja postaja bo jezero Titicaca, potem pa se bomo preselili v Bolivijo: v La Paz, subtropski Yungas s kokinimi nasadi in v gore Cordillere Real. Na koncu bo še ogled Arequipe in kanjona Colce. Tisti s planinskimi ambicijami se bodo lahko povzpeli na šesttisočak, bo pa vedno pripravljen tudi alternativni program. Potovanje bomo zaključili z vožnjo ob Tihem oceanu s spoznavanjem naskanskih črt in otokov Ballestas.
Cena je odvisna od števila udeležencev in cene letalske karte in znaša 2400 EUR ter vključuje: letalski prevoz s taksami, lokalni letalski prevoz, vsi prevozi, prenočevanje v enostavnih hotelih in penzionih z zajtrkom, izlete in oglede z vstopninami, nezgodno zavarovanje in vodenje. Prijavo z akontacijo 100 EUR sprejemajo v računovodstvu PZS do 28. junija oziroma do zasedbe prostih mest. Prijavite se čimprej zaradi pravočasne rezervacije letalskih kart.
KILI, SAFARI IN ZANZIBAR, 26.10. - 9.11. 2007, 15 dni
Na Kilimanžaro se je povzpelo že veliko slovenskih planincev, toda še vseeno predstavlja izziv. To potovanje bo kombinacija s safarijem in otokom začimb Zanzibarjem, pripravljena pa je tudi turistična verzija potovanja za spremljevelce in druge. Program. po prihodu v Nairobi se bo skupina takoj odpeljala v narodni park Masai Mara, kjer se lahko opazuje vse pomembne živali. Za oglede je namenjeno nekaj dni, potem pa se udeleženci preselijo v Tanzanijo. Planinska skupina bo za šest dni odšla na goro, ki
tehnično ni zahtevna, spoštovati pa jo je treba zaradi višine. Po sestopu bo za dva dni odpotovala na Zanzibar, kje se bo srečala s turistično skupino, ki bo tam na ogledih in počitnikovanju. Sledil bo skupen odhod v Evropo iz Dar el Salama. Cena turističnega aranžmaja je 2654 EUR in vsebuje letalske prevoze, lokalne prevoze, polno oskrbo na safariju in polpenzion na Zanzibarju ter dve nočnini z zajtrkom v Nairobiju in Aruši, Coris zavarovanje, vodenje ter vstopnine. Cena za planinsko skupino je 3132 EUR in vsebuje: letalski prevoz, lokalni prevozi, polno oskrbo na safariju in na gori (planinske koče), prenos opreme, Coris zavarovanje, vodenje in vstopnine. Doplačila: letališke takse 236 EUR, vize 50 EUR. Planinci imajo možnost, da se ob povratku skupini pridružijo v Dar el Salamu, kar znatno poceni stroške. Prijave z vplačilom akontacije 100 EUR vplačate na PZS do konca junija zaradi rezervacije letalskih kart. Dodatne informacije Janez Pretnar.
MAJEVSKE POTI SREDNJE AMERIKE, 10. - 30.11. 2007, 21 dni
Potovanje po Srednji Ameriki obsega Mehiko, Gvatemalo, Honduras in Belize. Udeleženci se bodo spoznali z Maji in njihovim življenjem ter bogato naravno in kulturno dediščino. Program: potovanje se začne v mehiškem glavnem mestu z ogledi, pot pa se nadaljuje do kolonialne Pueble. Nad njo se dviga ognjenik Malinche, nanj se bo skupina tudi povzpela. Palenque, Yachilan, Tikal in Copan so le del majevskih zakladov, ki jih bodo obiskali popotniki. Planote, jezera in tropski gozdovi predstavljajo celoto, zraven pa je treba prišteti še obalo Karibskega morja v Belizu. Pot se zaključi na Jukatanu. Cena je 2205 EUR in vsebuje letalski prevoz s pristojbinami, vse notranje prevoze, spanje v hotelih in penzionih z zajtrkom, lokalne vodnike, zdravstveno zavarovanje in vodenje ter organizacijo. Doplačilo so vstopnine in napitnine. Prijave in akontacijo 100 EUR sprejemajo do 31. julija v računovodstvu PZS. Dodatne informacije daje Janez Pretnar.
SEVEROZAHODNA ARGENTINA, 2. - 22.12. 2007, 21 dni
V Argentini smo že spoznali osrednji andski del in Patagonijo, tokrat bodo cilj odmaknjene
19
O	Letnik 33 / številka 6
Obvestila Planinske zveze Slovenije
province, ki jih omejujeta Čile in Bolivija. Potovanje se bo pričelo v Buenos Airesu in San Miguel de Tucumanu. Tam se bo manjša skupina popotnikov spoznavala s soteskami, salarami in številnimi naselbinami staroselcev. Po aklimatizaciji se bo odpeljala proti odmaknjenim goram Pissisa in Boneta, ki krepko presegajo višino šest tisoč metrov. V vznožju je veliko zanimivosti, ki so dostopne le s terenskimi vozili, ki se prebijajo po quebradah-soteskah. Nadaljevanje poti bo do slikovite Salte in San Salvadorja de Jujuy, ob koncu potovanja bo možno obiskati še slapove Iguazu.
Cena bo odvisna od števila udeležencev in letalskih kart, kalkulacija je v pripravi. Že sedaj zbiramo okvirne prijave, ker bo število udeležencev omejeno. Dodatne informacije daje Janez Pretnar.
ACONCAGUA/ 6969M, 8. - 27.12. 2007, 21 dni Program: potovanje začnemo v Ljubljani s prevozom na letališče v Trst in poletom v Santiago de Chile. Pot nadaljujemo v Mendozo, uredimo formalnosti in se vrnemo do Puenta del Inca, kjer se bomo pripravili za vzpon Dostop mimo Confluencie do baznega tabora Plaza de Mulas/ 4200m. Aklimatizacijski vzponi in priprava za vzpon na vrh ter prenos opreme in hrane v višje ležeče tabore. Vzpon na vrh in povratek v Puenta del Inca. Prevoz v Santiago de Chile, ogled mesta in polet domov. Na poti pod vrh in na vzponu se bo spalo v šotorih, prehrana individualno.
Orientacijska cena je 2290 EUR. V ceno so vključeni prevozi, vodenje, prenos opreme v
bazo, zavarovanje z asistenco, pristojbina za nacionalni park. Udeleženci dobijo natančen program in seznam opreme in hrane, ki jo bomo vzeli s seboj, po prijavi. Več informacij: Roman Robas.
PRIJAVE IN VPLAČILA
Že pri posameznih popotovanjih smo določili rok prijav z vplačili akontacije. Zaradi nemotenih priprav in organizacije posameznih akcij Vas prosimo, da roke upoštevate. Vplačila lahko uredite z gotovino v računovodstvu PZS v uradnih urah: ponedeljek in petek od 8. do 14. ure in sreda od 8. do 15. ure. Pri plačilih preko transakcij skega računa PZS: 05100-8010489572 navedite tudi sklic posamezne akcije in sicer: Dalmatinski otoki 16.0102, Madeira 16.0111, Ekvador in Peru 16.0129, Kamčatka 16.0128, Alžirija 16.0130, Klub 4000 16.0107, Makedonija 16.0126, Indija 16.0122, Iran 16.0101, Nepal 16.0104, Peru in Bolivija 16.0120, Kilimandžaro 16.00113, Srednja Amerika-Mehika 16.0112, Argentina 16.0116, Aconcagua 16.0115.
Splošne informacije o posameznih akcijah daje Janez Pretnar, mobitel 041/429 970, e-mail: janez.pretnar@siol.net, občasno so razpisi na internetnih straneh PZS: www.pzs.si in Gore in ljudje: www.planid.org. Pripravljamo že nove akcije, čakamo tudi na Vaše predloge.
Veliko užitkov v gorah in na potovanjih Vam želijo člani Komisije za gorsko popotništvo !
Načelnik Komisije za gorsko popotništvo:
Janez Pretnar
PLANINSKA DRUŠTVA VABIJO
AKCIJE V JUNIJU 2007:
AKCIJA	DATUM	ORGANIZATOR	INFORMACIJE
13. spomladanski pohod na Gorjance	13.6.07	PD Pohodnik	Mojca Verček Rems 041/ 745 849
Korošica	13.6.07	PD Rašica	Janez Bohinc 031/ 826 764
Peč - 1510 m	14.6.07	PD Pošte in Telekoma Ljubljana	Ruža Tekavec 041/ 536 788
5. Kocbekov pohod na Korošico	16.6.07	PD Celje-Matica	pisarna PD 03/ 492 48 50
Letnik 33 / številka 6
20
Obvestila Planinske zveze Slovenije
6. memorial Jerneja Sinkoviča na Okrešlju	16.6.07	PD Celje-Matica	pisarna PD 03/ 492 48 50
Mednarodno srečanje planincev Železničarjev	16.6.07	P D Železničar Celje	Jože Ratej 041/ 792 734
Pohod po Aškerčevih poteh	16.6.07	PD Rim. Toplice, KD AA Rimske Toplice	Milena Suhodolčan 040/ 606 071
Po Veliki Britaniji (Snowdon, Walles)	16.6.07	PD Ruše	Franček Hribernik 041/ 842 880
Dnevi varnejšega gibanja v gorah v kopnih razmerah	16.6.17.6.07	GRZS	04/ 238 27 27 031/ 374 752
Vrtača (2180 m)	16.6.07	Vodniški odsek PD Integral	Martin Lenaršič 041/ 433 232
Izlet po lovskih stezah na Rinke (2453 m)	16.6.07	P D Litija Sekcija Litija	Franci Intihar 041/ 699 329 Vito Bukovšek 041/ 764 791
Menina planina (1453 m)	16.6.07	P D Litija PS Du	Marjan Jug
Korošica	16.6.07	PD Rašica	Janez Bohinc 031/ 826 764
Mlinarjev pohod	17.6.07	PD Podpeč -Preserje	Marko Goršič 041 / 795 006 01/ 363 11 75
Unška Koliševka	17.6.07	PD Pošte in Telekoma Ljubljana	Aleksander Oblak 031/ 284 265
Tečaj gibanja v kopnih razmerah - Turnc pod Šmarno goro	18.6.23.6.07	PD Ljubljana -Matica	PD 01/ 231 26 45 Vladimir Habjan 041/ 761 164
Planinski izleti po Madeiri	19.6.07	PD Rašica	Primož Zupančič 041 / 612 778
K izviru reke Ren, Nemčija	22.6.07	PD M. Meška Ormož	Marjan Kukovec 041/ 698 741
Psinjski vrh (Sinacher Gupf - 1453 m)	23.6.07	P D Litija PS Du	Borut Vukovič
21. nočni pohod ob »Kresni noči«	23.6.07	PD Polzela	Berni Palir 041/ 813 909
6. pohod po Rečiški krožni poti	23.6.07	PD Laško	Franci Intihar 041/ 695 217
Ekološki tabor pri Pečovniški koči na Grmadi	23.6.07	PD Grmada Celje	Franc Sinko 031/ 383 591
Spoznajmo rastlinski svet (Okrešelj)	23.6.07	PD Celje-Matica	pisarna PD 03/ 492 48 50
Visoki Rokav	23.6.07	PD Rašica	Gregor Sluga 041 / 699 078
Naravni park Nockberge-Gr. Koenigstuhl	23.6.07	PD Velenje	Jože Melanšek 041/ 578 557
Naravni park Nockberge-Klomnock	23.6.07	PD Velenje	Franc Maršnjak 031 / 586 382
Planinarjenje po Kornatih	23.6.07	VO MDP PD Ljubljana	Marinka Koželj Stepic 01 / 561 69 25
Bohinj in okoliške planine	24.6.07	PD Podnanos	Andreja Semenič 031/ 200 277
6. pohod od Gorice do Planice	24.6.07	PD Fram	Leon Vrhovšek 02/ 605 17 21
Kresna noč na Libni, proslava Dneva državnosti	24.6.07	PD Videm Krško	Irena Lekše 041/ 357 018
21	O	Letnik 33 / številka 6
Obvestila Planinske zveze Slovenije
Kresovanje ob kresni noči na Okrešlju	24.6.07	PD Celje-Matica	pisarna PD 03/ 492 48 50
Bohinj in okoliške planine	24.6.07	PD Podnanos	Andreja Semenič 031 /200 277
Pohod Murania 2007	24.6.07	PD Lendava	L. Ligeti 040/ 205 778 lligeti@siol.net
Kozji vrh (1628 m)	24.6.07	PD Pošte in Telekoma Ljubljana	Ruža Tekavec 041/ 536 788
9. Pohod na Vajnež v Karavankah	25.6.07	P D Javornik Koroška Bela	Vinko Alič 051/ 345 826
12. pohod družin na Stolpnik	25.6.07	P D Slovenske Konjice	Franc Vahter 041 / 571 966
Družinski pohod na Mrzlico	25.6.07	PD Trbovlje	Bojan Gorjup 03/ 562 20 36, Miro Drnovšek 041/ 957 640, 03/ 562 20 06
Makov pohod in igre pri Pečovniški koči na Grmadi	25.6.07	PD Grmada Celje	Zeljko Lamut 041/ 548 103
Pohod ob Dnevu državnosti	25.6.07	PD Kočevje	Milan Mlakar 041 / 351 482
Pohod Ruše-Ruška koča ob Dnevu državnosti	25.6.07	PD Ruše	Franček Hribernik 041/ 842 880
Tradicionalni pohod na Čreto	25.6.07	PD Vransko	Marjan Strumbelj 041/ 734 042
Mont Blanc 2007	29.6.07	PD M. Meška Ormož	Marjan Kukovec 041/ 698 741
Nadaljevalni tečaj gibanja v kopnih razmerah	29.6.3.7.07	PD Ljubljana -Matica	PD 01/ 231 26 45 Jože Drab 041/ 611 895
AKCIJE V JULIJU 2007:
AKCIJA	DATUM	ORGANIZATOR	INFORMACIJE
Pohod po obronkih Celja	1.7.07	PD Grmada Celje	Robi Koritnik 031/ 353 373
Tabor mladih planincev	5.7.07	MO PD Polzela	Zoran Stok 031/ 611 879
3. gorski tek na goro Oljko	7.7.07	PD Polzela	Zoran Stok 031/ 611 879
Dan radovljiških planincev pri Roblekovem domu	7.7.07	PD Radovljica	Tone Tomše 031 / 529 955
Ledeniški tečaj	7.7.-8.7.07	P D Rašica VO MDO Ljubljana	Gregor Sluga 041 / 699 078 Marinka Koželj Stepic 01 / 561 69 25
8. Andrejev pohod na Okrešelj	8.7.07	PD Planika Maribor	Franci Rajh 041/ 797 712
Mladinski planinski tabor	8.7.07	PD Litija	Janez Medved 041/ 755 527
Montaž-Italija	8.7.07	PD Podpeč-Preserje	Marko Goršič 041/ 795 006, 01/ 363 11 75
Odprta planinska šola	8.7.14.7.07	VO MDO Ljubljana	Marinka Koželj Stepic 01 / 561 69 25
Poletni tabor za predšolce, osnovnošolce in dijake	9.7.07	PD M. Meška Ormož	Andrej Rakuša 041 / 698 741, 031 / 663 693
o
Letnik 33 / številka 6	22
Obvestila Planinske zveze Slovenije
SEMINAR »OKREŠELJ 2007« - OB 10. OBLETNICI TRAGEDIJE V TURSKI GORI, v soboto 16. junija
Namen seminarja:
1.	Počastitev spomina reševalcev, ki so se v zadnjem desetletju smrtno ponesrečili med aktivnostmi GRS
2.	Predstavitev dogajanja v GRS v zadnjem desetletju v kontekstu nesreče in njenih posledic
3.	Predstavitev knjige »TRAGEDIJA V TURSKI GORI« PROGRAM SEMINARJA:
9.00 - 9.30 Uvodne besede, pozdravi, kulturni program
9.30 - 10.00 Hude nesreče gorskih reševalcev v Sloveniji in v tujini:
Kratek opis nekaterih hudih nesreč gorskih reševalcev v Sloveniji (Malešič) in tujini (Avbelj, R. Kralj)
10.00 - 10.15 Nesreča v Turski gori:
Kratek opis (Tomazin). Podrobneje o nesreči in kasnejših dogodkih pri predstavitvi knjige. 10.15 - 11.00 Predstavitev gorskih reševalcev, ki so v zadnjem desetletju umrli med aktivnostmi slovenske GRS:
-	Janez Plevel: Malešič
-	Rado Markič in Luka Karničar: Karničar
-	Boris Mlekuž: I. Mlekuž
-	Mitja Brajnik: M. Brajnik
-	Jani Kokalj: F. Kokalj
-	Martin Čufer: Polajnar 11.00 - 11.30 Odmor
11.30 - 12.00 Kako se spominjamo ponesrečenih reševalcev:
-	Spominske slovesnosti na Okrešlju: Polajnar
-	Brajnikov Memorial: R. Kralj
-	Turno smučarski rally Jezersko: Karničar
-	Kokaljevi dnevi: Tomazin
-	Janijev pohod na Okrešelj: Cuznar
-	Bovec - I. Mlekuž
-	podelitev priznanj v Pinzolu: Polajnar
-	ostale prireditve: Malešič
12.00 - 12.15 Predstavitev sklada Okrešelj: Polajnar
12.15 - 13.00 Desetletje - kaj se je po Okrešlju spremenilo v GR(Z)S:
-	Organizacijske spremembe (nova vodstva, osamosvajanje...): Polajnar, Smolej, M. Pogačar
-	Izboljšave v izobraževanju reševalcev letalcev: Brojan
-	Spremembe na področju medicine v GRS: Tomazin 13.00 - 13.40 Predstavitev knjige »Tragedija v Turski gori«:
-	Predstavitev zbirke »Med gorskimi reševalci«: Malešič
-	Knjiga »Tragedija v Turski gori« Tomazin 13.40 Zaključek, kulturni program
14.00 Kosilo
Za gorske reševalce in druge udeležence seminarja bo med seminarjem prvič naprodaj knjiga »Tragedija v Turski gori« po znižani ceni 30 EUR.
ORGANIZACIJSKI ODBOR
Vodja organizacije seminarja: Slavc Rožič
Priprava in vodenje programa: Iztok Tomazin
Kulturni program: zbor društva GRS Tržič...
Napovedovalec - povezovalec: Marjeta Klemene, Iztok Tomazin
Vabila, seznam gostov, administracija: Andreja Jagodic
2007 ob 9. uri v Poljčah
Kulturni program
23
O	Letnik 33 / številka 6
Obvestila Planinske zveze Slovenije
Vodja tehnične ekipe: Primož Štamcar
Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela vabi na 9. Pohod na Vajnež v Karavankah, najvišji
vrh občine Jesenice.
•	Pohod bo v PONEDELJEK, 25.JUNIJA 2007.
•	Štartno mesto bo med 6. in 8. uro na Javorniškem Rovtu pred CŠOD »Trilobit«, kjer bo registracija pohodnikov.
•	Pot bo vodila po označeni poti preko Medjega dola do planine Seča, na Belščico in Vajnež.
•	Povratek v dolino bo preko planine Stamare, mimo izvira potoka Javornik do cilja« Dom kurirjev« na Javorniškem Rovtu, kjer bo pohodnike čakala topla malica.
•	Dostop do startnega mesta je z železniške postaje Slovenski Javornik in z avtobusne postaje nasproti upravne stavbe podjetja Acroni. Možen je dostop tudi z osebnimi avtomobili- v semaforiziranem križišču na Koroški Beli proti Javorniškem Rovtu do startnega mesta. Pot bo označena.
•	Hoje do vrha Vajneža je 4 ure. Priporočamo planinsko opremo in pohodne palice.
Vse dodatne informacije: Vinko ALIČ, 051/ 345 806.
PLANINSKA DRUŠTVA POROČAJO
DRUGA REDNA SEJA KOROŠKEGA MDO
Meddruštveni odbor PZS za Koroško, v katerega je vključeno 13 planinskih društev s tega območja s preko 3.200 člani, se je sestal na drugi redni seji, odkar je vodenje MDO-ja prevzel novi predsednik Horjak Drago. Sestali so se na planinski koči na Košenjaku, ki jo upravlja PD Dravograd, seja pa je bila namenjena reševanju aktualnih dogajanj v Planinski zvezi in društvih s tega območja. Poleg rednih članov je bil na seji prisoten tudi sekretar PZS g. Danilo Sbrizaj, planince dravograjskega društva pa je zastopal Krpač Rado, ki je sicer svetnik v Državnem svetu RS.
Predsednik Horjak je posebej poudaril, da so se planinska društva premalo vključevala pri pripravi dokumentacije za prijave na javne razpise pri obnovi in gradnji planinskih koč. S tega območja je vlogo posredovalo le PD Mežica, ki je bilo tudi sicer v preteklem obdobju najbolj aktivno pri pridobivanju sredstev za čistilne naprave na planinskih kočah. Horjak je priporočal društvom, da se za naslednje leto temeljiteje pripravijo, saj je za prijavo na razpisu potrebno imeti kar zajeten sveženj dokumentacije, kar terja veliko priprav in dela. V nadaljevanju so ocenili uspešnost srečanja treh dežel, ki je bilo letos v Mežici in ugotovili, da je bilo to srečanje
uspešno izpeljano, kar pričajo tudi besede pohvale, ki smo jih prejeli s strani planincev iz sosednje Avstrije in Italije. Na seji so se člani MDO-ja seznanili tudi z aktivnostmi pri ponovni registraciji planinskega kluba Peca-Olševa, za katerega je že vložena ustrezna prijava na UE Ravne, na seji pa so člani tudi dali soglasje za ponovno registracijo tega kluba, ki je v preteklosti že deloval na območju Črne.
Predsednik MD0-ja za Koroško g. Horjak in generalni sekretar PZS g. Sbrizaj
Na seji so veliko besed namenili tudi obnovi in označevanju planinskih poti na območju Pohorja, predvsem tistega dela, ki se navezuje na turistični kompleks Rogla. Vodja markacistov Roman Močnik je poročal o dogovorih, ki tečejo z vodstvom tega
Letnik 33 / številka 6
24
Obvestila Planinske zveze Slovenije
turističnega območja in pozval vsa društva, ki se s svojim planinskimi potmi navezujejo na ta pomemben turistični center, da se priključijo akciji, saj bomo na ta način lepše in enotno uredili označevanje vseh poti na tem delu Pohorja. Veliko je bilo govora tudi o že izvedenih izobraževalnih tečajih za planinske vodnike in o usposabljanjih, ki bodo potekala v teh dneh na Koroškem. Kar nekaj ostrih besed je padlo na račun organizacije teh usposabljanj preko Planinske zveze Slovenije, saj so postala ta izobraževanja predraga glede na finančne možnosti planinskih društev. Planinci ne morejo razumeti, da morajo planinska društva v celoti pokrivati stroške teh izobraževanj in da PZS celo pribije na direktne stroške teh tečajev še 11 %-ni režijski dodatek, čeprav PZS dobiva tudi iz proračunskih sredstev, predvsem iz Fundacije, kar nekaj sredstev tudi za izobraževanje planinskih kadrov. Večina se je zavzela za to, da se na predsedstvo PZS in KVIAZ naslovi dopis, s katerim se pozove oba organa, da razrešita ta problem, sicer bodo planinci s Koroške pričeli izvajati usposabljanja sami, tako kot so to že uspešno počeli v preteklosti za bistveno nižje stroške. Nekatera društva enostavno ne morejo več pošiljati svojih kadrov na ta usposabljanja, ker so postala predraga, kar lahko povzroči
nepopravljivo škodo pri nadaljnjem razvoju in organizaciji Planinske zveze Slovenije.
Na zaključku seje so se dogovorili, da bodo delegati na Skupščini PZS podprli pripravljeni predlog sprememb statuta, predsednik Horjak pa je še posebej pozval vse predstavnike društev, da se polnoštevilno udeležijo skupščine, ki bo 19. maja v Ilirski Bistrici.
Mirko Tovšak
60 LET PD KRANJ
V
Kranju so obeležili 60 let PD Kranj, 60 let delovanja GRS in Alpinističnega odseka AO Kranj.
Na jubileju so se ozrli po smereh in poteh kranjskega planinstva in njihovih vzponov. V letu 1946 so našli zapuščena pogorišča
Prešernove koče na Stolu, zgrajene v letu 1900, Valvazorjevega doma, prav tako sta bila uničena Šmarjetna in Jošt, kjer so bile aktivne planinske točke. Na srečanju so podelili spominske jubilejne listine in letošnja priznanja PZS.
Načelnik GRZS Kranj je med drugim orisal pot kranjskega gorskega reševanja in predstavil novo društvo GRZS, ki je bilo pogoj, da se vključijo v zvezo GRZS. Tako bodo lahko prejemali za dejavnost GRS potrebna sredstva. GRS pa še naprej ostaja v neposredni povezavi z matičnim društvom, kot tudi članstvom v PD Kranj.
PD Kranj ima sedaj v lasti planinski objekt na Krvavcu, Kranjsko kočo na Ledinah in Planinski dom na Kališču. Ima aktiven alpinistični odsek in vse bolj množični odsek za športno plezanje, z vrhunskimi dosežki. Društvo deluje vsestransko v javnem interesu s strokovnim in aktivnim delom markacistov in vodnikov PZS. Redno izvajajo planinske šole za osnovno
25	O	Letnik 33 / številka 6
Obvestila Planinske zveze Slovenije
šolsko mladino, skoraj 60 gorskih reševalcev pa je tudi aktivnih in vključenih v program dela PD. Izjemno delovna in organizacijsko dovršena je tudi planinska sekcija Preddvor. Letos bodo 28. julija praznovali 30 let Kranjske koče na Ledinah. Aktivno sodelujejo pri pripravi Zoisove botanične poti, Planinskega vodnika za območje Storžiča, Zaplate, Kočne, Grintovca, Kalškega Grebena. Obeležili bodo tudi stoletnico Karla Bajta, predvojnega zvestega in delavnega člana Kranjske podružnice SPD. Organizacijsko delo v velikem obsegu opravljata podpredsednika Jamnik Tomaž, načelnik GRS Kranj in Živko
Drekonja, ki je tudi načelnik planinske sekcije v Preddvoru.
Na sliki: legende svetovnega alpinizma, člani PD Kranja: Tomo Česen, vrhunski alpinist in športni plezalec, načelnik Komisije za športno plezanje; Andrej Štremfelj, prvi Slovenec na Everestu; Natalija Gros, športna plezalka in Marija Štremfelj, prva Slovenka, ki je osvojila Everest. Predsednik Planinske zveze Slovenije, Franci Ekar jim je podelil posebna priznanja.
info PD Kranj
OBČNI ZBOR OBALNEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA KOPER, 23. marec 2007
Uvodni folklorni nastop najmlajših članov društva pod vodstvom dolgoletne prizadevne mentorice Nevenke Furjan je bil imenitna vzpodbuda za uspešen potek 50. občnega zbora OPD Koper dne 23. marca letošnjega leta.
Velika udeležba, skoraj 150 ljudi vseh starosti s častnimi člani društva na čelu, je bila dokaz o pestri in obsežni dejavnosti društva v letu 2006, ki so jo v nadaljevanju predstavili predsednik društva Darko Butinar in vodje posameznih odsekov.
Povzemamo le ključne ugotovitve in podatke o razvejani dejavnosti društva v letu 2006: Število članstva se je ustalilo, bilo je 769 članov, od tega mladih 285. Delovanje odsekov, vodniškega, kolesarskega, mladinskega, alpinističnega in ostalih, je potekalo v glavnem po sprejetih programih oz. je bilo akcij še veliko več. Vse aktivnosti so bile tudi dobro obiskane. Mladinski odsek: društvo vseskozi daje velik poudarek delovanju pomladka. Po šolah je delovalo 11 planinskih skupin, ki so izvajale svoje programe, skupni program pa je obsegal različne aktivnosti; od zimskih in poletnih pohodov do tradicionalne čistilne akcije Cvetke brez smetke, kjer je 220 mladih planincev očistilo poti na Tinjan. Organizirana sta bila dva tedenska tabora. Tabora na Pokljuki, pod šotori, se je udeležilo 45
Letnik 33 / številka 6
j solskih
in predšolskih otrok s 15 mentorji, tabora v koči na Soriški planini pa 16 najmlajših planincev in 5 mentorjev. Vodniški odsek: Od predvidenih 36 izletov je bilo uresničenih 33 s 718 zvestimi udeleženci in 15 vodniki.
Izredno pester program je obsegal vsakoletne tradicionalne zimske in poletne pohode in nove zanimive cilje, od nezahtevnih poti do zelo zahtevnih zavarovanih poti. Vodniki so na pomoč priskočili planinski skupini pri Društvu Ozare in njihove člane vpeljali v skrivnosti hoje in planinarjenja.
Tradicionalnega, letos že 28. spominskega pohoda na Slavnik, se je, v ne najlepših vremenskih razmerah, udeležilo okoli 800 obiskovalcev iz obalnih mest in drugih krajev Slovenije ter iz hrvaške Istre, kar dokazuje priljubljenost te akcije, zato ostaja še naprej v programu.
Enajsto leto delovanja kolesarske sekcije je zaznamoval bogat in množično obiskan program izletov z gorskimi in cestnimi kolesi, družabnih in delovnih akcij ter izobraževalnih in množičnih prireditev. Delovanje so razširili s skupino za zahtevne cestne ture, predvsem maratone in s skupino upokojencev, ki kolesarijo med tednom. Sodelovali so pri projektih načrtovanja mestne in primestne kolesarske infrastrukture izgradnje ali obnove kolesarskih poti v občini Koper. Naj govorijo številke: skupaj je bilo izpeljanih 59 različnih akcij, s povprečno udeležbo 32 kolesarjev, ki so prevozili 6719 km. Alpinistični odsek: delo so si na začetku leta začrtali na občnem zboru na Slavniku in ga
26
Obvestila Planinske zveze Slovenije
uspešno uresničili. Alpinistične šole se je udeležilo in jo uspešno zaključilo 14 tečajnikov. Tradicionalnega tabora v Paklenici se je udeležilo več kot 20 članov. Organizirali so ledeniški tabor v Centralnih Alpah, plezalni tabor v Belih vodah, šli na Mont Blanc itd. Od 50 članov alpinističnega odseka je 32 članov registriranih pri Komisiji za alpinizem pri PZS (po 10 letih so 3 člani opravili državne izpite za alpinizem). Skupaj so opravilo preko 500 alpinističnih vzponov. Osrednja aktivnost pa je bila vsekakor odprava v nepalsko Himalajo, na 6189 m visok Island Peak, ki ga je doseglo 8 od skupno 13 članov odprave. Člani Markacijskega odseka skrbno obnavljajo oznake na delu SPP in drugih poteh, na Poti gradov pa so speljali in označili novo traso iz Zanigrada skozi Podpeč, mimo obrambnega stolpa na Zjat.
V letu 2006 je bilo še veliko večjih in manjših aktivnosti: planinski večeri s predavanji, srečanje starejših planincev s poudarkom na 80 letnici staroste obalnih alpinistov Sandija Blažine, priprava ponatisa Vodnika po Slovenski Istri, Čičariji in Brkinih, razna vzdrževalna dela na Tumovi koči itd. Program dejavnosti za leto 2007 je bil pripravljen in je bil na razpolago vsem članom že v decembru 2006. Pridno ga že izvajajo. Poleg bogatega programa pohodniških in kolesarskih izletov je v programu poudarek na jubileju 50. letnice otvoritve Tumove koče na Slavniku. Proslavili in zaznamovali ga bodo z različnimi prireditvami skupaj s Turističnim društvom iz Podgorja v vasi in na vrhu Slavnika.
Letošnji občni zbor je bil volilni. Prisotni so izvolili nov upravni odbor (večina članov je ostala iz preteklega obdobja, nekaj pa je tudi
novih moči) in predsednika društva. Darko Butinar, ki je vztrajal na tem mestu kar 8 let, se je poslovil. Izvolili so novega predsednika Alda Zubina, dolgoletnega sodelavca društva, dolgoletnega vodnika, ki vodi v najzahtevnejše zavarovane poti po Sloveniji in Italiji in je prizadeven organizator kolesarstva v društvu in občini Koper.
Po gromkem aplavzu je novi predsednik spregovoril:
»Društvo prevzemamo v odlični kondiciji, za kar gre zasluga dosedanjemu predsedniku Darku Butinarju in ostalim članom upravnega odbora, ki zaključujejo svoj mandat. Trudili so se, veliko so naredili in dolžni smo jim iskreno zahvalo.
Za v bodoče vam ne bom obljubljal visoko letečih razvojnih programov, ker so časi velikih prebojev dokončno za nami. Danes je potrebno vložiti ogromno energije za majhen korak naprej. To velja za vsa področja človekove dejavnosti in tako tudi za nas. Se bomo pa v novem odboru vsekakor maksimalno angažirali, da bo ta barka po sprejetih smernicah in programih uspešno plula naprej. Če bo plovba hitra ali počasna, če bo na krovu veliko ali malo potnikov, pa ni odvisno le od nas krmarjev, pač pa predvsem od vas, dragi člani in udeleženci naših akcij. Vsi skupaj bodimo ponosni na svoje društvo, spoštljivi in prijateljski v medsebojnih stikih, z močnim čutom pripadnosti. V čim večjem številu se udeležuj mo izletov in ostalih društvenih aktivnosti. Pritegnimo še kakšnega znanca in prijatelja in ga navdušimo za aktivnosti v naravi. Več nas bo, močnejši bomo.
Res je sicer, da množičnost sama po sebi še ne zagotavlja kvalitete, vendar so v močnem društvu pogoji za delo ugodnejši. Veliko število pohodnikov na primer omogoča bogatejši in bolj pester program izletov, poln avtobus pa nižje stroške prevoza.
Od vas tudi pričakujem povratno informacijo o pravilnosti naših usmeritev in odločitev, zato ne oklevajte z mnenji, predlogi in konstruktivno kritiko. To bodo korekcijski elementi pri našem delu. Vlogo predsednika sprejemam predvsem kot obilico dela in veliko odgovornost. V odboru, kjer želim biti le prvi med enakimi, bomo skrbeli za rast vseh segmentov društva, ki so, kljub drugačnemu mnenju nekaterih
27
O	Letnik 33 / številka 6
Obvestila Planinske zveze Slovenije
posameznikov, za društvo enako pomembni, posebno pozornost, pa bomo kot do sedaj posvečali mladini, ki je naša bodočnost. Če zaključim z malo simbolike: ne zadovoljim se s povprečnimi rezultati in cenenimi rešitvami, iščem visoke cilje in zahtevne smeri, sovražim spolzek teren, rad ustvarjam na trdni podlagi. Predvsem pa cenim prijateljski nasvet in krepak stisk roke.«
Dosedanjemu predsedniku so v zahvalo za uspešno vodenje društva izročili umetniško sliko kraške pokrajine. Kot je v navadi je
sledilo veselo družabno srečanje, ki so ga kot vedno pripravile marljive planinke, katerim ne zmanjka dobrih idej in prisotne vedno znova presenetijo z imenitnimi prigrizki. Stekel je pogovor o doživetjih v preteklem obdobju in o načrtovanih novih podvigih. Z gosti sosednjih društev iz Trsta, Sežane in Kozine pa smo modrovali, da se društva med seboj vedno manj družimo in udeležujemo občnih zborov.
Maruška Lenarčič
LOŠKI PLANINCI PLESALI DRUGIČ
Prvo soboto v mesecu maju, se je na Izletniški kmetiji Lopan v Ločah zbralo štirideset loških planincev, na njihovem tradicionalnem planinskem plesu. Zbrano množico je najprej nagovoril predsednik PD Loče Jože Gumzej in jim zaželel prijetno druženje, dober apetit ter iskre pete pri plesu. Seveda se ni pozabil zahvaliti Magdi Vidner, ki je nosila levji delež pri organizaciji. Sledila je večerja in takoj po njej ples. Plesalo se je na narodno in zabavno muziko, tudi na bratsko kolo niso pozabili. Glasbo je izvajal muzikant Emil Kitek. In ko so bila telesa ravno prav razgreta, so začeli s prodajo srečk. Dobitke so prispevali razni sponzorji, zbrani denar od srečelova pa bodo loški planinci namenili za obnovo planinsko - lovskega doma v Klokočovniku. Najbolj napeto je bilo okoli polnoči, ko so Vili Kovačič, Jože Žnidar in Stanko Kolar razdeljevali dobitke.
Na tisti dve glavni so kupci srečk morali počakati do konca. Poleta s helikopterjem in poleta z avionom sta se razveselila zakonca Vidner. Ples loških planincev se je po uspešnem srečelovu zavlekel do jutranjih ur.
Jože Gumzej
95 LET PLANINSKEGA DRUŠTVA TRBOVLJE
Dne 21. aprila tl. ob 10.30 uri je potekal v planinskem domu na Mrzlici redni letni občni zbor Planinskega društva Trbovlje. Udeležili so se ga številni člani društva ter predstavnika dveh planinskih, društev iz Zasavja. Potekal je v znamenju 95 letnice odkar je bilo društvo ustanovljeno daljnega leta 1912.
V uvodnem delu je namesto običajnega nastopa mladih planincev, tokrat seznanila z nameravano pripravo projektne naloge in
vsebino brošure o planinskem domu na Mrzlici (1122 m), ki jo pripravlja študentka Violeta Zupanc. Po izvolitvi organov občnega zbora, je poročal predsednik Vili Treven o opravljenem delu društva in vseh njegovih odsekov. Sledili so mu s kratkimi povzetki poročil, načelniki posameznih odsekov. Iz teh poročil je bilo razvidno, da je bilo delo društva na vseh področjih zelo uspešno tako na gospodarskem, kakor tudi na organizacijskem, mladinskem, alpinističnem, izletniškem, vodniškem, izobraževalnem, markacijskem, informativno propagandnem in še kakšnem področju. Zelo uspešna je bila
Letnik 33 / številka 6
28
Obvestila Planinske zveze Slovenije
tudi planinska skupina upokojencev ter klub ljubiteljev Mrzlice ter naravovarstvenih'. Posebej je treba omeniti, da je bila v preteklem letu dokončana obnova in adaptacija ter povečanje sanitarnih prostorov tako v pritličju, kakor tudi v obeh nadstropjih planinskega doma na Mrzlici. Opravljenih je bilo še vrsta drugih del na požarnem področju, varnostni razsvetljavi ipd. Izkazali so se pri tem delu nekateri člani in odborniki s prostovoljnim delom. Investicijska dela je bilo možno izvesti ob izdatnem razumevanju gospodarskih družb iz Trbovelj, Zagorja ter Savinjske doline. Število članov se je preteklo leto nekoliko dvignilo. Društvo je za občni zbor pripravilo v več izvodih natisnjeno poročilo o opravljenem delu v preteklem letu po posameznih, odsekih. Na občnem zboru je bila sprejeta dopolnitev društvenih pravil ob
upoštevanju zakonskih določil. Tokratni občni zbor je bil volilnega značaja, zato so navzoči na predlog upravnega odbora društva izvolili nove društvene organe. Za predsednika je bil znova izvoljen dosedanji predsednik Vili Treven, za tajnico Vladka Zalaznik, dosedanji dolgoletni tajnik Bojan Gorjup je bil izvoljen za drugega podpredsednika, sicer pa so odbori -upravni, nadzorni in častno sodišče ostali v glavnem v istem sestavu za naslednje štiriletno mandatno obdobje. Podeljenih je bilo vrsto društvenih priznanj - srebrnih in zlatih častnih znakov PDT zaslužnim članom. 95 letni jubilej bo društvo proslavilo v decembru letos. Društvo stoji na trdnih temeljih, kar je zasluga številnih sodelavcev ob uspešnem vodstvu.
Tine Lenarčič
NA ZDRAVJE! NA VRHU RESEVNE!
V nedeljo popoldne so šentjurski planinci v svoj krog povabili svojega prijatelja in člana upravnega odbora spoštovanega Franca Šeta iz Hruševca. Tokrat to ni bilo navadno povabilo, ampak tokrat so Franca želeli imeti v svoji sredini zaradi njegovega spoštljivega 90. rojstnega dne, katerega je imel 15 maja. S sorodniki in domačimi je že praznoval ta visoki jubilej toda to planinsko povabilo mu je bilo pravo zadoščenje in se ga je z veseljem odzval. Pri planinskem domu so ga navdušeno pričakali predsednik društva Ivan Straže in nekateri člani upravnega odbora, ter njegovi planinski prijatelji.
Po kratkem sprejemu so imeli v planu najprej sprehod na stolp. Seveda so s sabo vzeli polno steklenico dobrega ter nekaj kozarčkov. Rado je vzel tudi harmoniko. Naš slavljenec Franc je zadovoljno stopal med prvimi v skupini veselo na turn - kot se sam izraža. Franc je veliki ljubitelj narave in planin zato zna opazovati vse okrog sebe in tudi vidi tisto, kar drugi ne vidijo. Ko se je leta 1963 zrušil leseni stolp je vedno na vseh sestankih izražal željo, da se postavi na Resevni turn. Kar nekaj let je minilo, ko je prevzel mesto predsednika društva Ivan Straže in na občnem zboru leta 1991 obljubil realizacijo tega projekta. Franc je obljubil, da bo podaril zemljišče za te potrebe in res se je zgodilo, da je bil ta stolp in njegova ter želja mnogih planincev čudežno z mnogimi, mnogimi deli uresničena leta 1996. Obisk Resevne se je od takrat mnogokrat povečal. Tudi Franc se ob vsakem sprehodu v svoj gozd na Resevno sprehodi tudi na vrh stolpa. Tudi tokrat svojega zadovoljstva ni skrival. Zadovoljno je razlagal vse poglede po okolici, kajti on je zelo dober poznavalec vseh vrhov v bližnji in daljni okolici. Komaj so ga prekinili, da so natočili kozarce ter nazdravili na višini 702 m. Rado je raztegnil harmoniko, ostali so pa zapeli nekaj planinskih pesmi. Minilo je kar nekaj časa, ko je nekdo vprašal, koliko je ura, in predsednik pravi - poglejmo na šentjurski zvonik - in res naš slavljenec prvi
29
O	Letnik 33 / številka 6
Obvestila Planinske zveze Slovenije
pogleda brez očal skozi montirani daljnogled in pravi: » Moj duš, 12 minut čez 3, pa kako se fajn vidi ».
Nato so počasi odšli v dom, kjer se je miza že šibila od dobrot. Sledile so še čestitke predsednika, prijateljev Resevne in mnogih drugih ter podaritev spominčkov. Franc se je v dolgem nagovoru zahvalil vsem za pozornost in opisal mnoge dogodke iz planin. Saj je bil 10 krat na Triglavu, prehodil je pa večkrat Savinjske in Kamniške alpe. Obljubil je še, da
bodo sedaj njegovi sprehodi še vedno na Resevno, kjer je mir in lepa narava. Motijo ga pa odvržene smeti, plastične vrečke in steklenice v naravi, katere naj bi vsi obiskovalci planin odnašali nazaj v dolino in odlagali v smetnjake.
Prijetno, lepo sončno popoldne je prehajalo v večer, zato so odšli v dolino. Ob slovesu so si rekli srečno pot in nasvidenje v planinah.
Ivan Straže
PONOVNO NA VRH S KONJEM IN TOVOROM
Planinsko društvo Podbrdo je jeseni 1959 prevzelo v upravljanje kočo na Črni prsti. Bila je v izredno slabem stanju. Vse do leta 1975 so material za njeno obnovo, za vzdrževanje in oskrbo nosili na goro v koših požrtvovalni Podbrčani, zlasti mladina. Material so tovorili na goro tudi s konji. Najeli so jih v Podbrdu, pa tudi v Bohinju. 17. avgusta 1975 je prišel vodnik iz Bohinja s sedmimi konji preko Vrha Bače v Podbrdo. V Trtniku so konje natovorili s hrano, pijačo in drugim materialom v skupni teži 858 kg in vse to prenesli v kočo. Nato je vodnik vodil konje po transverzali do Vrha Bače in po gozdni poti nazaj v Bohinj. To je bil zadnji prenos tovora s konji na Črno prst.
3. avgusta 1976 je peljala na Črno prst prvi tovor novozgrajena tovorna žičnica, katere začetna postaja je v Stržiščah. Da je društvo prihranilo stroške, tega leta niso najeli konjev, ampak so mladinci prav tako, kot ob gradnji koče, vse potrebno na vrh znesli v koših. Letos praznuje Planinsko društvo Podbrdo 50-letnico delovanja. V spomin na nosače, ki so oskrbovali kočo na Črni prsti, so 26. maja 2007 trije zagnani podbrški planinci Livijo Dakskobler, Roman Dakskobler in Simon Drole
spet nesli tovor na Črno prst s konjem. Zjutraj so se napotili na goro iz Podbrda preko Trtnika in po dveh urah in pol prišli na vrh. Konj Urkob, ki ga je posodil gostilničar Vilko Šorli, se je dobro odrezal.
Kakih dvajset planincev, ki je tega dne obiskalo Črno prst, jih je navdušeno pozdravilo. Zaskrbljeno pa so spraševali, če se jim je pokvarila žičnica. Nekoliko težji je bil povratek. Kot nekoč, so s konjem v dolino prinesli prazno embalažo. Vsi trije planinci so bili veseli, da jim je prenos tovora s konjem po toliko letih uspel.
Olga Zgaga
PO E-6 OD LETALIŠČA TURISKA VAS DO SPODNJEGA RAZBORJA
P
laninska zveza Slovenije skupaj s Komisijo za evropske pešpoti in Zavodom za gozdove RS je organizirala srečanje
evropohodnikov na delu evropske pešpoti E-6 od letališča v Turiški vasi do gostilne Pečolar v Spodnjem Razobrju. Urejanje tega dela poti so prevzele markacijske skupine Planinskih društev Slovenj Gradec in Mislinja, zato se je tega srečanja udeležilo kar lepo število planincev - pohodnikov iz mislinjske doline,
Letnik 33 / številka 6
30
Obvestila Planinske zveze Slovenije
zelo številni pa so bili tudi planinci iz PD Lisca Sevnica, saj so v Turiško vas, od koder so pohodniki krenili na pot, prispeli kar z avtobusom. Na začetku poti je udeležence pozdravil predsednik Komisije za evropske pešpoti g. Prah in predstavnik PD Slovenj Gradec. Pot smo nadaljevali do gostilne Bučinek v Šmiklavžu, kjer smo si ogledali spominsko sobo slikarja Jožeta Tisnikarja. Ta del poti vodi tudi mimo znamenitega gradu Vodriž, ki ga je sicer že močno načel zob časa, ohranjen pa je še velik del obzidja, prav tako pa so posamezni detajli razvalin ohranjeni v prvotni obliki.
Takole smo hodili po cesti proti Spodnjemu Razborju
Zgodovino gradu nam je orisal znani zgodovinar prof. Jože Potočnik, nato pa smo pot nadaljevali mimo znane partizanske tehnike, se ustavili na kmečkem turizmu Rdečnik in pot nadaljevali mimo ekološke kmetije Rone. Tam so nam predstavili izdelavo »šikljev«, nas pogostili z domačimi dobrotami,
kupiti pa je bilo možno tudi ekološke pridelke s te kmetije. Zaključek štiriurnega pohoda je bil v znani gostilni Pečolar v Spodnjem Razborju, kjer so nam domačini pripravili prisrčen sprejem, predsednik komisije za evropske pešpoti pa je nekaterim pohodnikom, ki so v lanskem letu zaključili E-6 tudi podelil zaslužena priznanja. Za vse pohodnike je bila pripravljena tudi topla malica.
Predsednik PZS Franc Ekar in veleposlanik ZDA Thomas B. Robertson na prireditvi
Vso pot je bil z nami tudi veleposlanik ZDA g. Thomas B. Robertson, na cilju pa so nas pozdravili tudi predsednik PZS g. Ekar Franci, predsednik turistične zveze Slovenije g. Dominik S. Černjak in podžupan Mestne občine Slovenj Gradec g. Jurij Šumečnik..
Mirko Tovšak
17. NOČNI ROKOVNJAŠKI POHOD,
v organizaciji Meddruštvenega odbora Kamniško Bistriškega območja in Planinskega društva Kamnik, se je ob spremenljivem vremenu uspešno sklenil.
174 pohodnic in pohodnikov različnih starosti iz vse Slovenije se je v soboto, 26. maja 2007, ob 20.30 podalo na 41 kilometrov dolgo pot s Trojan, preko Lipovca, Špiljka na prelaz Kozjak v Tuhinjski dolini ter pod obronki Menine planine, preko Poljane do cilja na Črnivcu.
Da je pohod uspel ima zaslugo, poleg organizatorjev pohoda, vodnikov PZS, reševalcev Postaje GRS Kamnik, tudi prijazno osebje Gostinskega podjetja Trojane, ki vsako leto zagotovi prostor za vpis pohodnikov, vsakemu pohodniku pa za moč podari znani »trojanski krof«; utrujene in lačne pa je na cilju pričakal »rokovnjaški golaž«, ki so ga
Letnik 33 / številka 6	3823
Obvestila Planinske zveze Slovenije
skuhali v Gostišču 902 na Črnivcu. Zahvala gre trgovini NAKUP iz Kamnika, ki je s svojo ekipo poskrbela za okrepčilni »nočni obrok«, Občini Kamnik, Studiu Dataprint iz Kamnika in ne nazadnje prizadevnim članom Planinskega društva Kamnik za vsestransko pomoč pri organizaciji in izvedbi pohoda. Pohodniki so za prehojeno pot prejeli diplome in žig v pohodniško knjižico; štirje pohodniki pa za desetkratno udeležbo naziv »ROKOVNJAČ«. Najstarejši pohodnik je stopil v osemdeseto leto starosti, najmlajšemu udeležencu pa je bilo 15 let. Štirje pohodniki so se udeležili vseh sedemnajstih dosedanjih pohodov. Za šestinpetdeset pohodnikov je bil pohod prva preizkušnja, ki pa so jo uspešno prestali.
Med udeleženci so tudi tokrat po številu »vodili« Kamničani, čeprav po evidenci ugotavljamo, da je veliko število pohodnikov, ki niso člani nobenega, ne športnega in ne planinskega, društva in hodijo le sebi v veselje. Žal pa se še vedno najde tudi nekaj
takih, ki se pohoda, iz neznanih razlogov, "boje". Upamo, da jih bodo tele vrstice prepričale in se nam bodo na 18. nočnem Rokovnjaškem pohodu, v letu 2008, pridružili.
Jana Racman
■1 # OOl
OBČNI ZBOR PD LITIJA
V nedeljo, 22. aprila 2007, so dvorišče pred planinskim domov na Jančah napolnili člani PD Litija in njihovi gostje. Tradicija je, da je občni zbor litijskega društva dobro obiskan in tudi tokrat je bilo tako. Prav tako je tradicija, da občni zbor pričnejo pevci MPZ Lipa s planinsko himno Oj, Triglav moj dom Jakoba Aljaža, saj je pretežni del pevcev tudi članov društva. Poročilo o delu društva je podal predsednik Roman Ponebšek, sicer pa so vsa poročila izšla tudi v 31. številki glasila Prusik, ki so ga prejeli vsi udeleženci zbora. V Prusiku pa so objavljeni tudi programi izletov vseh sekcij in finančno poročilo društva. Za učinkovit potek zbora je skrbel delovni predsednik Janez Medved iz Cerovice. Planince je pozdravil in jim čestital za uspešno delo tudi litijski župan Franci Rokavec, pozdravili pa so jih tudi predstavniki prijateljskih planinskih društev iz Zasavja. Na občnem zboru so bile prvič podeljene plakete za 25 izpolnjenih kartončkov akcije V
štirih letnih časih na Janče. Pravila akcije so preprosta; v kontrolni kartonček, ki ga obiskovalci dobijo pri oskrbniku na Jančah, je potrebno odtisniti poseben žig za vsakega od štirih letnih časov. Za vsak potrjeni kartonček pohodnik prejme spominsko značko, za 25 kartončkov pa plaketo. Pobudo za akcijo mi je dal že pokojni Hinko Lebnikar iz Litije, ki je bil tudi v slovenskem merilu med najbolj znanimi ljubitelji obhodnic (takrat smo jim še rekli tranzverzale) in podobnih akcij. Prvi kartončki so bili razdeljeni na slovesnosti ob 90. letnici društva v septembru 1995, dobrega pol leta kasneje, na prvi pomladanski dan pa smo že prejeli prve izpolnjene kartončke. Kot prvega sem v evidenco zapisal Viktorja Čebelo iz Litije, ki je s 94 kartončki tudi nesporni rekorder akcije. Do letošnjega občnega zbora se je v evidenci nabralo že 2.225 vpisov. Kar 19 planink in planincev je v tem času poslalo 25 ali več kartončkov, med njimi jih je bilo 10 iz našega društva.
Na prav poseben način sta občni zbor počastila Lojze Kotar iz Dolskega in Sandi Jerant iz Podroj. V manj kot 24 urah sta prehodila celotno, več kot 100km dolgo Badjurovo krožno pot. Z Janč sta se odpravila v soboto ob
Letnik 33 / številka 6
32
Obvestila Planinske zveze Slovenije
9.50 uri, naslednjega dne pa sta ob 9.10 uri pred planinskim domom pozdravila najbolj zgodnje udeležence občnega zbora. Oba sta pot na tak način, torej v enem kosu, prehodila že četrtič. Oba pohodnika sta bila na občnem zboru deležna burnega aplavza, Lojze pa je kljub utrujenosti podal še poročilo nadzornega odbora, kar pa ni bilo pretežko, saj je društvo poslovalo uspešno in zakonito. Na občnem zboru smo se člani društva s simboličnim darilom, akvarelno upodobitvijo cerkve Sv. Nikolaja na Jančah, zahvalili Cveti Križaj za dolgoletno predano delo v našem domu. Polnih 21 let je bila Cveta v delovnem razmerju pri društvu kot oskrbnica, že na lanskem občnem zboru pa je bilo sklenjeno, da z letošnjim letom dom oddamo v najem. V teh 21 letih je Cveta kot oskrbnica vzorno skrbela za dom in dobro počutje planincev. Tudi po njeni zaslugi so Janče ves čas veljale za planincem prijazno postojanko. Dom je bil vedno urejen in čist, na oknih pa cvetje. S številnimi stalnimi obiskovalci so se v teh letih stkale prave prijateljske vezi, zato je bilo, vsaj za nekatere, slovo kar težko. Udeležencem občnega zbora sta predstavila tudi nova oskrbnika Leopold Jeras in Andreja. Z razvojem na Jančah imata velike načrte,
zagotavljata pa tudi, da bosta poskrbela, da se bodo planinci v domu dobro počutili in se vanj radi vračali. Izkazala sta se tudi kot gostinca, saj sta za vse udeležence občnega zbora, teh pa ni bilo malo, pripravila okusne enolončnice.
1 f? iT
Prejemniki plaket za 25 kartončkov V štirih letnih časih na Janče
Leto 2006 je bilo za PD Litija uspešno, saj smo v celoti realizirali bogat program izletov treh sekcij, v Kamniški Bistrici imeli mladinski in družinski tabor in za 8% povečali število članov.
Borut Vukovič, Foto Srečko Erjavec

POHOD LITIJA - GEOSS POD OKRILJEM PD LITIJA
18. pohod na GEOSS, ki bo soboto, 22. 9.
2007, bo prvič organiziralo PD Litija.
Dosedanje pohode je organiziralo društvo GEOSS oziroma izvajalci, ki jih je društvo pooblastilo. Pohod poteka od Litije čez Strešni vrh in Konja na Vače ter nato čez Slomšek do geometričnega središča Slovenije na Spodnji
Slivni pri Vačah. Prijetne hoje po gozdnih poteh je za tri do štiri ure. S cilja bo v Litijo organiziran avtobusni prevoz. Litijski planinci se bomo potrudili, da bi pohodu dali pravi planinski značaj, zato že sedaj vabimo planinska društva in posameznike iz vse Slovenije, da načrtujejo udeležbo na tem pohodu. Na pohodu bomo podelili priznanja za novo obhodnico Z GEOSS-a na sto slovenskih vrhov.
********************
SREČANJE PLANINSKIH VETERANOV MDO ZASAVJA NA KOPITNIKU
T
radicionalnega srečanja starejših planincev Zasavskega MDO se je 24.5.2007 na Kopitniku udeležilo okrog
60 zasavskih planinskih veteranov iz enajstih planinskih društev od Litije do Brežic. Prav prisrčen kulturni program so pripravili učenci osnovne šole iz Rimskih Toplic in podružnične šole Lažišč, uigrana ekipa članov PD Rimske Toplice pa je za vse pripravila nadvse okusno kosilo.
33
O
Letnik 33 / številka 6
Obvestila Planinske zveze Slovenije
Srečanja so se udeležili številni začetniki povojnega organiziranja planinstva v Zasavju, ki so dolga leta upravljali najbolj odgovorne funkcije v društvih in MDO, zato ni manjkalo obujanja spominov na skupne akcije. Obenem pa so se udeleženci srečanja seznanili z današnjim stanjem planinstva v Zasavskem MDO. Udeleženci srečanja so v času svojega aktivnega delovanja ogromno svojega časa in sil žrtvovali za gradnjo in vzdrževanje koč, zato se ni bilo mogoče izogniti vprašanju, kaj se danes dogaja s kočami v sredogorju. Nekatera društva razmišljajo celo o tem, da bi prodala svoje planinske koče. Nekaj posebnega, tudi v slovenskem merilu, je koča na Kopitniku, kjer je potekalo srečanje. Koča je sicer odprta samo ob vikendih, za napovedane skupine pa tudi med tednom, oskrbujejo pa jo dežurni člani PD Rimske Toplice. Tako zaradi idilične lege kot pristnega planinskega vzdušja, za katerega poskrbijo dežurne ekipe, je ta postojanka zelo priljubljena, ne le med zasavskimi planinci, temveč tudi širše.
Tudi tokrat se je pokazalo kako dragocena so takšna srečanja za utrjevanje prijateljskih vezi med člani planinskih društev, ki se združujejo v zasavski MDO. Rimljani (tako se pač reče prebivalcem Rimskih Toplic) so ustvarili izredno prijetno vzdušje, ki bo vsem udeležencem srečanja še dolgo ostalo v lepem spominu.
Borut Vukovič, foto Vinko Šeško

KRIŽEM KRAŽEM PO ZASAVSKEM HRIBOVJU
27. 5.2007 je bila na Kumu tretja podelitev priznanj tistim planincev, ki so obiskali vseh 64 kontrolnih točk obhodnice Križem kražem po Posavskem hribovju. V času od septembra 2006 se je nabralo kar 67 izpolnjenih dnevnikov in le petim planincem jih bo potrebno poslati po pošti, ker se srečanja niso mogli udeležiti. Dnevniki so bili prvič predstavljeni na občnem zboru PD Litija v letu 2005. Doslej pa smo prejeli 170 štempljanih dnevnikov, največ, kar pet, pa jih je poslal Štefan Sabač, član PD Trbovlje, ki je bil tudi prvi vpisan v evidenco.
Kdor je obiskal vseh 64 kontrolnih točk, lahko upravičeno reče, da kar dobro pozna Posavsko hribovje, to največjo slovensko pokrajino v geografskem smislu besede. Kot pove že ime, gre za hribovit svet, ki se razprostira na obeh bregovih Save od vzhodnega obrobja Ljubljanske kotline do hrvaške meje.
Letnik 33 / številka 6	34
Srečanje s podelitvijo priznanj je bila priložnost za prijetno druženje ljubiteljev obhodnic z vseh koncev Slovenije, prišli pa so tudi planinci s Hrvaškega. Številni planinci, ki so se doslej poznali le po podpisih v vpisnih knjigah, so se tokrat spoznali tudi v živo. Namen takšnih akcij je namreč tudi razvijanje planinskega prijateljstva.
Borut Vukovič, foto Srečko Erjavec
Obvestila Planinske zveze Slovenije
LETOŠNJE USPOSABLJANJE GORSKIH STRAŽARJEV NA KOROŠKEM
V okviru delovanja MDO za Koroško je aktivna tudi sekcija gorskih stražarjev, na čelu katere je že vrsto let nadobudni in vztrajni varnostnik narave Janez Juvančič. Na Koroškem sicer redno deluje 13 planinskih društev in 1 klub, ki se ukvarja s planinsko dejavnostjo, vendar je do sedaj v društvih registriranih le 5 odsekov za varstvo narave.
Areh Primož je imel zanimivo predavanje o ohranjanju narave v gorskem svetu
Letošnje usposabljanje gorskih stražarjev je bilo v koči Grohat pod Raduho. Poleg gorskih stražarjev so bili na usposabljanju prisotni tudi predsednik MDO za Koroško g. Drago Horjak, načelnica komisije za varstvo narave pri PZS ga. Rozi Skobe z možem pa tudi skoraj vsi dosedanji predsedniki MDO-ja s tega območja. Uvodoma je vse udeležence pozdravil predsednik MDO, nato še načelnica za varstvo narave, nato pa je imel zanimivo predavanje Areh Primož iz Zavoda za gozdove RS o pomenu ohranjanja narave v gorskem svetu. Še posebej je bil zanimiv tisti del njegovega podajanja, ko je na praktičnih primerih
nedopustnih posegov v naravo na Pohorju in ostalem hribovskem svetu na Koroškem poizkušal prikazati posledice takšnih nerazumnih dejanj. Kako pomembno je v naravi, še posebej pa v gorskem svetu, ohranjati naravno ravnovesje v živalskem in rastlinskem svetu, smo se dodobra zavedli tudi udeleženci tega posveta, ko nam je Primož nazorno predstavil nekaj takšnih neravnovesij, ki so posledica zavestnega poseganja človeka v naravo.
Ob koncu predavanja se je razvila tudi razprava na to temo. Načelnica za varstvo narave ga. Skobe je v svoji razpravi še posebej izpostavila pomen ustanavljanja odsekov za varstvo narave v vseh planinskih društvih in zato pozvala vsa tista društva na Koroškem, ki še tega niso storila, da odseke ustanovijo v bližnji prihodnosti.
Skupinska fotografija udeležencev srečanja
Veliko udeležencev je prisotnost na Grohatu izkoristila tudi za vzpon na bližnjo Raduho, saj so v tem času polno zacvetele tudi nekatere redke gorske cvetlice, med katerimi je na Raduhi kar veliko encijana.
Mirko Tovšak
D
35	Letnik 33 / številka 6
Obvestila Planinske zveze Slovenije
PLANINSKA DRUŠTVA OBVEŠČAJO
PD Kranj išče oskrbniški par za postojanko Dom na Ledinah. Delo v postojanki traja od 15. junija do 16. septembra. K sodelovanju vabimo par, ki obvlada kuhanje in strežbo. Pisno prijavo z osebnimi podatki in opisom dosedanjih izkušenj, pošljite na naslov: PD Kranj, Koroška 27, 4000 Kranj, v 15 dneh.
Obratovanje planinskih postojank PD Kranj v poletni sezoni:
Planinsko društvo Kranj sporoča vsem obiskovalcem gora, da bodo njihove planinske postojanke odprle vrata obiskovalcem v letošnji poletni sezoni v naslednjih terminih:
■	Dom na Krvavcu bo odprt od sobote 16. junija pa do konca avgusta
■	Dom na Kališču, ki je sedaj odprt le ob vikendih in praznikih, bo stalno oskrbovan od sobote 16. junija naprej, do zaključka poletne sezone v septembru
■	Dom na Ledinah bo redno oskrbovan od sobote 23. junija pa vse do sredine septembra. Do poletne sezone bo med vikendi oskrbovan od sobote 26. maja.
ŽIČNICA KANIN - POLETJE 2007
CENIK
	ODRASLI		OT	ROCI
	€	SIT	€	SIT
Povratna	11,50	2.756	7,20	1.725
Enosmerna	8,50	2.037	5,20	1.246
Enosmerna do "B"	4,00	959	2,00	479
Povratna s potrjeno planinsko izkaznico	10,50	2.516	6,50	1.558
Enosmerna s potrjeno planinsko izkaznico	8,00	1.917	4,30	1.030
Kolesarji - enosmerna do "B"	5,00	1.198	3,80	911
Kolesarji - dnevna	10,00	2.396	7,90	1.893
Kolesarji po 11. uri	6,50	1.558	5,20	1.246
URNIK OBRATOVANJA
junij: 9., 10., 15.-17., 21. - 25., 30	NA KANIN:	vsako polno uro, od 8.00 do 15.00 ure
september: 1., 2., 7.- 9., 15., 16., 22., 23., 29., 30.	S KANINA:	vsako polno uro, od 9.00 do 16.00 ure
		
julij, avgust: vsak dan	NA KANIN:	vsako polno uro, od 7.00 do 16.00 ure
	S KANINA:	vsako polno uro, od 8.00 do 17.00 ure
Letnik 33 / številka 6
36
Obvestila Planinske zveze Slovenije
OSTALO
G. Janez Bizjak nam je posredoval popravke aprilske številke Obvestil PZS: Na 3. strani (rubrika Aktualno) aprilske številke Obvestil je predsednik PZS Franci Ekar objavil prispevek o Valentinu Staniču in Jakobu Aljažu. Upam, da mi gospod Ekar ne bo zameril, če ga opozorim na nekatere netočnosti in napačne podatke:
-	Naslovnih besed "Moje največje veselje je v gorah" ni zapisal Valentin Stanič, ampak jeseniški kaplan Ivan Dežman ("narveči moje veselje je na gorah", 8. 8. 1809);
tako piše Evgen Lovšin v svoji knjigi V Triglavu in v njegovi soseščini.
-	Stanič je kot prvopristopnik in sam prišel na Watzmann leta 1800, in ne leta 1795, kot se
je zapisalo Ekarju. Še leta 1999, ko smo na koči Watzmannhaus odkrili dvojezično spominsko ploščo, smo bili prepričani, da je bil Stanič na vrhu leta 1799. Toda gospa dr. Tanja Peterlin je v Staničevem in Watzmannovem prazničnem letu (1999) pozorno preverila Staničeve zapise in ugotovila, da je bil veliki dogodek leta 1800. - Staniču v tujini priznavajo, da je bil med pionirji raziskovanja Vzhodnih Alp, saj je trem najvišjim, trem legendarnim in mitološkim goram, Velikemu Kleku, Watzmannu in Triglavu prvi izmeril višino.
Janez Bizjak
M
m intin stani i
cncfB EFi te \mmrrm w mmrnrn ¡\i\mmmv
mrmrni
AI priter m mtrm
\mm\m vmffmv*
MS»
r^F ^piJBur rjovel
D
Plošča v spomin Valentinu Staniču na Watzmannhutt
37	Letnik 33 / številka 6
Obvestila Planinske zveze Slovenije
OBVESTILO O KNJIGI »TRAGEDIJA V TURSKI GORI«
10. junija 1997 se je zgodila največja tragedija v zgodovini slovenskega gorskega reševanja - med vajo reševanja s helikopterjem nad Okrešljem se je smrtno ponesrečilo pet odličnih gorskih reševalcev: Mitja Brajnik, Luka Karničar, dr. Jani Kokalj, Rado Markič in Boris Mlekuž. Nesreča je pretresla slovensko in mednarodno javnost. Ob 10. obletnici nesreče bo junija 2007 v zbirki »Med gorskimi reševalci« izšla knjiga »Tragedija v Turski gori«. Z njo bomo počastili spomin preminulih prijateljev reševalcev, predstavili gorsko reševanje s helikopterjem v Sloveniji in prikazali dramatične dogodke med nesrečo, njihove vzroke in posledice. Značilnost knjige je zanimiva, napeta, odkrita in pretresljiva pripoved avtorja in sodelavcev ter bogato fotografsko gradivo.
Iz vsebine knjige:
-	oris zgodovine gorskega reševanja s helikopterjem v slovenskih gorah,
-	pričevanja očividcev, svojcev in udeležencev nesreče v Turski gori,
-	analize nesreče, dogajanje v Gorski reševalni službi Slovenije po nesreči,
-	življenjepisi ponesrečenih reševalcev,
-	priloga s članki o obremenitvah gorskih reševalcev, o najhujših nesrečah pri gorskem reševanju v Sloveniji in v tujini.
-	bogato fotografsko gradivo o nesreči, o preminulih reševalcih in o gorskem reševanju.
Tragedija v Turski gori
Avtor knjige je prim. mag. Iztok Tomazin, alpinist, himalajec, gorski vodnik in reševalec ter eden najbolj aktivnih	in
izkušenih zdravnikov Gorske reševalne zveze Slovenije. Je uveljavljen pisatelj in fotograf, avtor več knjig, ki so izšle pri znanih slovenskih založbah. Sodi med najpomembnejše akterje s helikopterskim reševanjem povezanega dogajanja v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih, bil je tudi med preživelimi udeleženci usodne vaje na Okrešlju. Med 40 sodelavci knjige pa so udeleženci in očividci nesreče, gorski reševalci, zdravniki, posadka helikopterja ter svojci ponesrečenih in drugi, ki so na razne načine povezani s tragedijo in z gorskim reševanjem.
Gorska reševalna zveza Slovenije
predsednik Miro Pogačar
O
Letnik 33 / številka 6	38
Obvestila Planinske zveze Slovenije
ZA KONEC ...
SLIKA
Našla se je slika, ki je nastala v juliju 1963 na vrhu 4000 m visoke gore Ulu Kare v Kavkazu, ob prvi slovenski alpinistični odpravi v Kavkaz: "Dva predsednika PZS, takratni Miha Potočnik in sedanji Ekar Franci."
Predsednik PZS, Miha Potočnik, se je prizadeval in uspel, da je Slovenija in PZS postala alpinistično planinska "velesila". Letos bo v septembru poteklo 100 let od Potočnikovega rojstva.
Oba, tako kot je bil Miha Potočnik in kot je Franci Ekar, sta gorska vodnika, planinska gorska reševalca in alpinista: Miha kot skalaš v navezi z Jožom Čopom, France pa letos praznuje 40 let prve slovenske in svoje osvojitve Pik Lenina. Preplezanih ima kar nekaj dobrih vzponov: v Mont Blanc-u Sentinele Rouge, Peutereyski greben..., doma Čopov steber v Triglavu, v Travniku "Ašenbrener", pa tudi precej prvenstvenih plezalnih smeri. Se vedno rad zaide v ostenja "klasike". Oba sta se pa že skupaj trudila, da se je z "obveznicami" financiral Triglavski dom na Kredarici.
Ekarju pa je pred 30 letu uspelo njegovo idejo tudi uresničiti - zgraditi na znameniti lokaciji na Ledinah ob Skutinem ledeniku pod Savinjskim sedlom sečišču treh dežel -Štajerske, Koroške, Kranjske - "Kranjsko planinsko kočo", ki letos praznuje 30 letni
jubilej od pričetka obratovanja. Prav tu so si pred desetletji nabirali kondicijo in se pripravljali na najvišje vrhunske dosežke alpskega smučanja Bojan Križaj, Jure Franko, Boris Strel, Jože Kuralt, Grega Benedik in drugi. Tudi sicer je okolica koče alpinistično, atraktivno in privlačno področje.
39
O
Letnik 33 / številka 6
Obvestila Planinske zveze Slovenije
STROKOVNA SLUŽBA PZS:
generalni sekretar:
Telefon:
FAX:
E-pošta:
E-naslov PZS:
Spletna stran PZS:
Danilo M. SBRIZAJ
01/43-45-682
01/43-45-691
generalni.sekretar@pzs.si
info@pzs.si
http://www.pzs.si
TELEFONSKE ŠTEVILKE STROKOVNE SLUŽBE PZS:
Tajništvo 43-45-680 Računovodja PZS	43-45-692
GK, KPP 43-45-682 Računovodstvo, PV	43-45-687
Planinska založba 43-45-684 Blagajna, KGP	43-45-688
MK, VK, KVIZ 43-45-689 KA, KOTG, KŠP, OP, KVGN	43-45-686 Koledar, Obvestila PZS 43-45-690
GORSKA REŠEVALNA ZVEZA SLOVENIJE in SKLAD OKREŠELJ
imata pisarno v Kranju (prostori Gasilskega doma): Bleiweisova 34, 4000 Kranj Telefon: 04/238-27-27, fax: 04/238-27-25, GSM: 031/374-725, e-pošta: grzs@siol.net
URADNE URE:
STROKOVNA SLUŽBA PZS:
PLANINSKA ZALOŽBA:
ponedeljek
sreda
petek
ponedeljek
sreda
petek
od 8. do 14. ure od 8. do 15. ure od 8. do 14. ure
od 8. do 17. ure od 8. do 15. ure od 8. do 14. ure
ODMOR ZA MALICO: od 10.30 do 11.00 ure.
Torek in četrtek sta namenjena predvsem strokovnemu delu, ki ga morajo opraviti delavci strokovne službe v določenih rokih. Prosimo, da navedeno upoštevate!
OBVESTILA PZS izhajajo enkrat mesečno.
IZDAJATELJ: UREDNIŠKI ODBOR:
TISK: NAKLADA:
PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, Dvoržakova 9, 1001 Ljubljana
Tone ŠKARJA (odgovorni urednik), Hedvika PETKOVŠEK (tehnična urednica)
ter člani: Jože MELANŠEK, Emil PEVEC in Vesna LENART
TISKARNA RAVNIKAR, Marko Ravnikar, s.p., Kajuhova 2 A, 1230 Domžale
1660 izvodov brezplačno, junij 2007
Za dodatne informacije smo dosegljivi na telefonski številki: 01/ 4345 690. Pišete nam lahko na naslov Planinska zveza Slovenije, Dvoržakova 9, 1001 Ljubljana (fax: 01/ 4345 691); e-pošta: info@pzs.si ali hedvika@pzs.si. Zaželeno je, da prispevke napisane z računalnikom, pošljete na naslov elektronske pošte ali na naslov PZS na CD ali disketi. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja prispevkov. Prispevki niso honorirani. Uredništvo sprejema prispevke do zadnjega dne v mesecu za naslednji mesec. Program informiranja o planinski dejavnosti sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport in Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji.
\
Fundacija za šport
wwwfrindaeiJazasfHr t .ury
Letnik 33 / številka 6
O
40
Mladinska priloga Obvestil PZS
UVODNIK
Najbrž mi ni treba poudarjati, kako je poletje res prišlo v našo malo lepo deželico. Saj čutite te prijetno tople temperature, popoldanske nevihte in vonj po počitnicah, morju... Zdaj je v ozračju tista energija, ki nas naredi še posebej živahne in vesele. Poletje je ravno zato tako zanimiv čas; v šolah se vse zaključuje, ampak to nam ne vzame veselja. Res pa je, da smo planinci še posebej veseli zato, ker vemo, da bomo šli v soboto ali nedeljo v gore, kjer se bomo lahko nastavljali toplim sončnim žarkom ter opazovali gozdne živalce. Seveda se bomo morali tudi navaditi na dejstvo, da v hribih ne bomo več sami, tako kot pozimi. Vendar je tudi to dobro. Nikoli ne veš, koga vse lahko srečaš; svojega učitelja iz osnovne šole, prijatelja iz sosednje ulice ali samo veselega starega človeka, ki počasi, a vztrajno, napreduje proti vrhu.
Poletje je čas, ko morate veliko opazovati okoli sebe. Tako kot živali pridejo na plano tudi veseli ljudje, ki so se skrivali. Videli boste, kako smo si med sabo različni. Zato vam predlagam, da zdaj, ko je prišlo poletje, postanete še bolj živahni in se hitro podate naokoli po hribih, spoznat kakšnega novega prijatelja.
Vesna Lenart
Mentorje planinskih skupin želimo opomniti, da je, kot vsako leto, tudi letos rok za oddajo poročil o delu v preteklem šolskem letu za registracijo (za potrditev licence) 15. 07. 2007. Poročilo naj vsebuje izpolnjen obrazec, ki ga najdete na 8. strani mladinske priloge in vsebinsko prilogo. Pošljite tudi izkaznice v potrditev.
Odbor za mentorje planinskih skupin
Mladinska Komisija pri PZS želi v letošnjem letu izdati razglednico, dve ali tri. V ta namen razpisuje natečaj z naslovom V hribih je svet lepši', namenjen otrokom do
15. leta starosti. Koliko razglednic bo ugledalo luč sveta, je odvisno tudi od vas otroci, zato veselo na delo!
Glede vsebine in tehnike ni posebnih omejitev, pomembno je le, da je v povezavi s planinstvom in da je mogoče izdelek skenirati (*NAMIG). Torej lahko na natečaju sodeluje tako z voščenkami narisan kozorog, kot črno-bel strip o divjem vzponu na Šmarno goro, morda kolaž... Na natečaju lahko sodelujete z največ tremi (3) izdelki. Sodelovanje je brezplačno.
Izmed prispelih motivov bo komisija izbrala kolekcijo, ki bo objavljena na spletni strani http://www.pzs.si/mk , pet »najlepših« bo lepo nagrajenih. Nagrajenci bodo pisno obveščeni do konca oktobra. Izbrani motivi bodo objavljeni v novembrski Mladinski prilogi obvestil PZS, iz tistih posebej lepih bodo narejene razglednice.
Komisijo bodo sestavljali člani upravnega odbora Mladinske komisije in predstavnik s področja likovne umetnosti.
Pomembno:
•	Izdelke pošljite na naslov Mladinska Komisija PZS, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana, v zaprti kuverti s pripisom »ZA RAZGLEDNO RISBICO, NE ODPIRAJ!« ali po elektronski pošti na natecaj. MK2007® gmail.com do 15. oktobra 2007
•	Če pošljete motiv po elektronski pošti, naj priponka ne presega 5 MB, original shranite za morebitno ponovno skeniranje ob izdelavi razglednice.
•	Ne pozabite pripisati podatkov: ime, priimek, starost in naslov avtorja. Pripišete lahko tudi planinsko društvo in kontaktne podatke mentorja.
•	S sodelovanjem na natečaju avtor dovoljuje objavo izdelka v Obvestilih PZS in Planinskem vestniku in uporabo za izdelavo razglednice ter potrjuje, da je avtor poslanega izdelka.
•	NAMIG: izdelek lahko digitalizirate tudi tako, da ga fotografirate. Pomembno je, da izdelek posnamete zunaj v senci ali oblačnem vremenu!
OBVESTILO!
LIKOVNI NATEČAJ »V HRIBIH JE SVET LEPŠI«
1
Letnik 11 / številka 6
Mladinska priloga Obvestil PZS
19. DRŽAVNO TEKMOVANJE MLADINA IN GORE 2007/08

Za nami je že 18. državno tekmovanje Mladina in gore. Pred nami pa novi cilji, nova pričakovanja. Tudi mladi tekmovalci - planinci in njihovi mentorji so izrazili, da se z vnovično željo zopet srečajo na 19. državnem tekmovanju MLADINA IN GORE.
Regijska tekmovanja se bodo odvijala 10. NOVENBRA 2007 in sicer v treh regijah:
1.	regija: Podravje, Pomurje, Koroška, Savinjska dolina
Izvajalec: OŠ GORNJA RADGONA IN PD GORNJA RADDGONA
2.	regija: Primorska, Notranjska, Posočje Izvajalec: PD PODNANOS IN OŠ DRAGA BAJCA VIPAVA - PODRUŽNICA PODNANOS
3.	regija: Ljubljansko območje, Gorenjska, Dolenjska in Bela Krajina, Kamniško -bistriško območje, Zasavje
Izvajalec: OŠ LOKA ČRNOMELJ IN PD ČRNOMELJ
Državno tekmovanje bo potekalo v Škofji Loki, 12. januarja 2008. Izvajalec: OŠ IVANA GROHARJA ŠKOFJA LOKA IN PD ŠKOFJA LOKA
Lep gorniški pozdrav!
Ljubljana, 24. maj 2007
Vodja tekmovanja: Brigita Čeh
»Vprašaj se, če te to, kar delaš danes, vodi tja, kjer želiš biti jutri.«
Tole misel sem zadnjič nekje prebrala (žal pa si pozabila zapomniti avtorja). Zdela se mi je zanimiva, tako da jo delim tudi z vami. Je misel, ki te kar ne spusti skozi... Morda vas bodo naslednje poti vodile tudi proti kakšnemu mednarodnemu taboru, morda tudi na Kazbek, kamor vas vabim tokrat.
© GORNIŠKI TABOR - KAZBEK (GYS camp): Planinska zveza Gruzije (MCAG, Mountaineering & Climbing Association of Georgia) vas od 15. - 22. 7. 2007 vabi na
Letnik 11 / številka 6	2
gorniški tabor na Kavkaz, natančneje na goro Kazbek (5033 m), enega najvišjih in najlepših vrhov v vzhodnem delu centralnega Kavkaza v Gruziji. Prvi pristop na vrh Kazbeka oz. na Mkinvartsveri, kot se imenuje vrh v gruzijskem jeziku, je uspel leta 1868 D. Freshfieldu. Nastanitev bo v šotorih in v vremenski postaji na 3600 m. Pred samim vzponom na Kazbek bo opravljen tudi aklimatizacijski vzpon. V ceno 230 EUR je vključen polni penzion, malica za na ture, celotni program in strokovno vodstvo. Sicer pa naj bi se dobili v Tbilisiju (gl. mesto Gruzije), nato pa krenili proti Kavkazu in doživetjem naproti. Med obvezno opremo sodijo planinska (višinska) oblačila za mrzlo in vetrovno vreme, dobra obutev, spalna vreča, cepin, dereze, čelada, pas, rokavice, zaščitna krema in očala, čelna svetilka itd. Torej vabljeni vsi mladi nad 18. letom starosti! Prijave sprejema MK PZS, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana oz. mladinska.komisija@pzs.si do 15. 6. 2007. V prijavi navedite vse svoje podatke (ime, priimek, naslov, telefon, e-mail, rojstni podatki, PD) ter tudi izkušnje v zimskem gorništvu ter vašo dejavnost v hribih nasploh. Vse dodatne informacije: Zdenka Mihelič, 041/ 222 358 ali zdenka.mihelic@siol.net
Ne pozabite tudi na tiste mednarodne tabore, ki so že bili objavljeni v letošnjih Mladinskih prilogah Obvestil PZS - od plezanja brez meja na Uralu, pustolovskih in gorniških dogodivščin na dveh taborih v Romuniji, vzpona na najvišjo goro Evrope, Elbrus, pa do plezanja v Nemčiji (ob Elbi) in plezalsko-pustolovskega tabora Vroče stene -divje reke prav tako v Nemčiji, pa
NEKAJ MEDNARODNIH
Mladinska priloga Obvestil PZS
plezalskega tabora v Dolomitih (Južna Torilska/ Italija), in naslednjega v Makedoniji ob Ohridskem jezeru ter do družinskega tabora v Avstriji. Organizatorji vas na vse tabore res lepo vabijo, saj zagotavljajo polne in doživete gorniške dneve v krogu novih prijateljev. Zanimivo je, da se kar nekaj mladih že zanima za udeležbo na teh taborih, na dveh pa že imamo tudi prijave - na Treking taboru v Italiji (zmagovalci Državnega tekmovanja Mladina in gore) ter na plezalskem taboru z urejanjem novih smeri v Makedoniji. Tudi ti morda še razmišljaš o katerem mednarodnem mladinskem taboru? Pridruži se in uživaj! Za vse informacije v zvezi z mednarodnimi mladinskimi tabori lahko pokličeš 041/ 222/ 358 ali pišeš na zdenka.mihelic@siol.net (Zdenka Mihelič).
Uspešno na izpitih in tudi sicer... Pa srečno in varno, kjerkoli vas bo pot vodila v tem mesecu!
Zdenka Mihelič
Jutro ni bilo spodbudno. Dežne kaplje so tu pa tam preletele oblačno nebo in kar nič me ni vleklo, da se odpeljem v Celje. Z Nejcem sva bila oba kar malo živčna, saj nisva povsem vedela, kaj in kdo nas čaka. Še vedno nekoliko vznemirjena zaradi odjav v zadnjem trenutku, nisva govorila veliko, tudi moj oče, ki je vozil ni bil ravno gostobeseden. Prispeli smo v Celje, najbolj neznosno čakanje. Pridružila se je Nina in vsi skupaj smo pogledovali, ali se bo v tem slabem jutru sploh našel kdo s planinskim nahrbtnikom, ki bo bodisi prišel z vlakom, avtobusom ali avtomobilom. Celje, nareč, je bilo eno od dveh zbirnih mest za otroke iz vse Slovenije, ki so napolnili Dnevnik mladega planinca in si prislužili Zlati znak, ostali so se zbrali v Ljubljani, kjer sta čakali Alenka in Maja, ki je že navsezgodaj prek telefona sporočila, da stanje s prijavljenimi v Ljubljani ni bilo najbolj rožnato. Končno, na dogovorjeno mesto se pridruži skupina ljudi, opremljena za planinski izlet. Bili so otroci iz Gornje Radgone, skupaj s svojo
3
mentorico. No, za njih se je dan začel že par ur prej in so bili v tistem trenutku že veliko bolj budni. Kasneje se je pridružila še skupina otrok iz Celja in Mariborčani, ki so bili zadnji, ki smo jih še čakali, saj je njihov vlak prišel z majhno zamudo. Odpeljali smo se v Zgornjo Savinjsko dolino.
Vreme je bilo nehvaležno, predvsem za nas, ki smo organizirali izlet. Prav takšnega vremena si ne želiš, saj se nismo mogli odločiti. Na eni strani slaba vremenska napoved, nekaj čudno velikih oblačnih kop, ki so grozile z nevihto, ter planinska previdnost te kar silita v to, da se odločiš racionalno in vrhove ta dan izpustiš, rezervni plan je bil namreč Logarska dolina. Na drugi strani pa ti je kar malo žal, če bi se dan vseeno razvil v bolj prijetno pesem in bi namesto vrhov osvajali čaje v planinskem domu. Res težka odločitev podkrepljena z dejstvom, da so se zbrali planinci cele Slovenije in so sedaj vse oči uprte v nas, no, pomaham se nasmejim in si rečem, gremo na Lepenatko. Ta vrh sicer ni bil v prvotnem načrtu, vzpeti bi se mogli na Rogatec, vendar smo se zaradi številčnosti akcije odločili, da se podamo na bližnjega soseda Mrtvega meniha (drugo ime za Rogatec), ki je bil tudi zaradi vremena bolj primeren. Pot smo začeli malo nad Lučami, kjer so se nam pridružile še Ljubljanska naveza, otroci iz Nazarja in Tržiča. Jaz sem, kar zadeva prvo uro hoje, najbolj razmišljal o vremenu. Ni mi bila všeč ideja, da bi nas ujela nevihta in bi se potem udeleženci iz Gornje Radgone premočeni še cel dan vozili domov, najbrž bi si lahko njihovo pljučnico dal kar na svoj odškodninski račun. Vendar, saj veste, kako je svež zrak odpre misli, jezik se začne sukati in kmalu sem navezal prve stike si se
Letnik 11 / številka 6
IZLET ZA ZLATI ZNAK LEPENATKA
Mladinska priloga Obvestil PZS
spustil v daljše debate z udeleženci izleta. Pot je minevala in ob prvem daljšem postanku smo zrli na eni strani na Raduho in Luče, na drugi pa so se zvrstili Velika planina, Menina, Golte, Smrekovec in še drugi. No, lepa hvala, saj priznam vrhove sem se na pamet naučil na ogledni turi, saj bi me bilo sram, če ne bi znal odgovoriti na vprašanja mentoric, sam pa priznam, nisem kakšen poznavalec gora, saj jih gledam bolj z vrha kot iz žabje perspektive. Po novem ciklu hoje smo bil že tik pod vrhom, tam smo udeležencem pokazali pot na naš nesojen cilj in krenili proti Lepenatki, ki je že kar nekoliko godla v soncu. Ugotovil sem, da sem le polovično opravil svojo domačo nalogo, saj sem popolnoma pogorel v poznavanju rož in tako izvisel v debati mentoric. Kaj naj rečem, nimam časa za tako podrobne študijske projekte, sem pa zato na vrhu spet razlagal: »Tam je Ojstrica, pa Kamniško sedlo, Skuta, Grintovec, ki je mimogrede najvišji vrh....« Saj veste, kako pravijo, izkoristi, kar znaš!
Sam sem si dokončno oddahnil, ko sem po dveurnem povratku pri turistični kmetiji zagledal avtobus, saj je vreme zdržalo, pa tudi sam sem priganjal še zadnja dva planinca, ki sta hodila bolj v »štric« ali pa celo za mano. Vsekakor zgovorna mladeniča sta na vsak način popestrila moj dan, zabavali smo se na svoj način, vendar so me na koncu ušesa že kar malo bolela, saj sem se tudi sam, kar nekoliko utrudil na tem izletu. Sem si pa zato toliko bolj zaslužil golaž, ki je imel po tako nezadostnem prehranjevanju v dnevu v mojem trebuhu zelo veliko prostora. Nekoliko smo še pokramljali ob jedači in pijači, nato pa smo si stisnili roke v pozdrav, ko so se ostali
Letnik 11 / številka 6	4
odpeljali z avtobusi, z Nejcem sva namreč hitela na Polzelo, kjer naju je čakal koncert z oktetom. Utrujena sva se zavedala, da še nekaj časa ne bo spanca, vendar sva bila vesela, da se je vse dobro izteklo. Izlet je vsekakor povsem nekaj drugega kot priznanje, diploma ali majica, navsezadnje nikoli ne veš, na katerem vrhu boš znova naletel na planince, ki si jih tokrat popeljal na Lepenatko, morda se naša pota še združijo in bomo skupaj ustvarjali nekaj edinstvenega - ljubezen do gora.
Uroš Kuzman
NOVICE I Z PO MO
> PO MO POSOČJE
SPOMLADANSKO SREČANJE POMO POSOČJA - ČAVEN IN PARADANA
V soboto 19.05.2007 smo se zbrali v vasi Predmeja nad Vipavsko dolino. Prišli smo z vseh koncev Posočja, in sicer iz Ajdovščine, Kobarida, Cerknega, Kanala, Tolmina in Križne gore. Nabralo se je približno okrog 90 udeležencev. Približno ob 9.00 smo se počasi odpravili iz Predmeje po gozdni markirani stezi proti Čavnu (1242 m). Hodimo in hodimo, pot se vije skozi mešani gozd, opazujemo cvetje, kar naenkrat po približno 1.30 h hoda prispemo na krasno razgledno točko, ki nam je razkazala zgornji del Vipavske doline s pogledom na Nanos in Ajdovščino. Vodnik PD Ajdovščina Andrej Špacapan nam je razkazala okolico, kar smo jo lahko videli. Pred odhodom proti koči na Čavnu, smo se še skupinsko fotografirali.
fflmwrmM)
Še 5 minut pa prisopihamo do koče na Čavnu, kjer nam je oskrbnik skuhal čaj. Tu smo naredili daljši postanek za počitek in malico. Pot smo nadaljevali proti Golakom. Zopet nas je pot vodila skozi gozd. Med
Mladinska priloga Obvestil PZS
potjo smo zagledali star zvit javor, ki je nekaj posebnega oz. znamenitost tega predela. Javor ima namreč vijačno strukturo rasti.
Pot nas še naprej vodila po gozdu in kmalu smo prispeli na makadamsko cesto. A zgodbe še ni bilo konec, namreč malo naprej smo zagledali odcep, ki nam je pokazal še nadaljnjo pot, ki jo bomo morali prehoditi. Pa gremo še naprej, hodimo in hodimo, a glej v daljavi se začne odbijati pločevina in ugotovimo, da nas tam čaka prevoz. Prispeli smo do avtobusov. Tud smo naredili daljši počitek, se naložili vsak v svoj avtobus in se odpeljali po makadamski cesti do Male Lazne. V Mali Lazni smo izstopili iz avtobusov, kar pomeni, da nas je čakal še koščen ne prehojene poti, ki je bil v planu za današnji dan. Kaj pa nas zdaj še čaka, se pojavi vprašanje.
Pustimo se presenetiti in zakorakamo po makadamski cesti, ki nas je spremljala približno 3 kilometre. A glej zagledamo smerokazno tablo, na kateri piše ledena jama. To je Ledena jama v Paradani, od kjer so včasih vozili led na jug za ohlajanje določenih živil. Ta makadamska cesta nas je pripeljala, da bi si ogledali še Ledeno jamo v Paradani.
Značilnosti jame:
Globina: 650m Dolžina:4090m
Nadmorska višina vhoda: 1135m
Razdelili smo se v več skupin po 15 udeležencev in se vsak posebej spustili 5 minut iz glavne ceste proti jami. Vodja srečanja Blaž Kodelja (MO PD Ajdovščina) je vsaki skupini razložil nekaj pomembnih značilnosti o jami in kaj je včasih ta jama služila. Zapomnili pa smo si, da je v jami čez leto približno 1°C.
Zgodovinska plat jame: Ledene jame v Trnovskem gozdu in na Hrušici, so imele v drugi polovici 19. stoletja velik gospodarski pomen. K. Czoring v svojem delu z naslovom Das Land Gorz und Gradiska leta 1873, poroča, da so iz Trnovskega gozda vozili led v Gorico, Trst, in celo Aleksandrijo. V letu 1867 so ga izvozili preko 16.000 centov.
5
V zvezi s kopanjem ledu v Veliki ledenici v Paradani je Egon Pretnar 5.10.1952 zapisal: "Tam, kjer se konča vozna pot v dolino, je stal motor, ki je vlekel vagonet žične železnice iz jame, ven. Podjetje "RASTLINA" iz Šempetra pri Gorici je zgradilo cca 100m dolgo žično železnico od konca ceste v dolini, do grla med vhodno dvorano in drugo dvorano. Vagonet prinese naenkrat cca 200 do 250 kg ledu in ga izprazni naravnost na kamion. Delavci so povedali, da so začeli z delom začetkom julija 1952 in da so izvozili do sedaj približno 120 ton. Led rabijo za hlajenje pošiljk sadja v Avstrijo in Anglijo. Če se vrnejo prazni vagoni po 4 ali 5 dnevih nazaj, je v njih še nekaj ledu. Ta led se ne topi tako hitro kakor umetni led. " V Paradani so kopali led vse do leta 1962.
Glavni razlog za nastanek ledu je mrzel zračni tok, ki pozimi teče v jamo in jo močno podhladi. Voda, ki v spomladanskem času priteče v jamo tam, zaradi nizkih temperatur, zmrzne, zato se prične kopičiti led. Močnim prepihom je moč slediti prav do dna jame. Predvidevamo, da zrak odteka v večje podzemne prostore, ki so v globini od 650 do 800m.
Poleg jamarjev jamo obiskujejo tudi živali. Poleg netopirjev smo na dveh mestih (v Mačjem kraju) in v globini 350m našli tudi kosti KUNE ZLATICE.
Ogled jame je bil zadnji plan našega srečanja, zato smo se po ogledu poslovili in se odpravili nazaj na vsak svoj konec Posočja.
Zahvaljujem se organizatorjem MO PD Ajdovščina za uspešno izvedeno srečanje, MDO Posočja za finančno podporo.
Lep planinski pozdrav,
Gorazd Lapanja POHOD IZ HRASTNIKA NA GORE
Po treh letih mirovanja mladinskega odseka v PD Slovenska Bistrica smo na OŠ Pohorskega odreda ponovno oživeli planinstvo med mladimi. V soboto, 19. 5. 2007, smo se z vlakom odpeljali proti Hrastniku. Za mlade planince nekaj dolgo pričakovanega ni razburljivega,
Letnik 11 / številka 6
Mladinska priloga Obvestil PZS
saj se jih je z vlakom večina peljala prvič. Težko je bilo sedeti pri miru in praznih ust, ko je pokrajina drvela mimo nas. Iz železniške postaje Hrastnik, kjer se je začela naša pot, smo krenili skozi gozd po markirani poti do Planinskega doma v Gorah (762 m). Na poti smo opazovali bogatost in raznolikost rastlinstva in živalstva. Uživali smo v sončnem, jasnem in lepem razgledu proti Kumu, Radečam z reko Savo, Šmohorju in drugih vrhov Posavskega hribovja.
Po daljšem postanku pri domu, kjer smo malicali, smo se polni dobrih vtisov in občutkov vrnili po markirani poti nazaj v Hrastnik, od koder smo se z vlakom odpeljali proti Slovenski Bistrici. Največje doživetje planinskega izleta so bili za mlade planince vožnja z vlakom, ogled planinskega doma, prvo žigosanje planinskih dnevnikov, premagovanje strme poti in doživetje vrha.
Matej Horvat Načelnik MO PD Slov. Bistrica
ZASAVSKA SVETA GORA (849m)
V nedeljo, 15.4.2007, smo se mladi planinci OŠ Ob Rinži, OŠ Zbora odposlancev in OŠ Stara Cerkev odpravili na Zasavsko sveto goro.
Tistega lepega sončnega jutra smo se iz Kočevja z avtobusom odpeljali do vasi Sava. Tam nas je čakal vodič Simon. Popeljal nas je do vasice Tirna, kjer stanuje njegovo dekle. Pričakala nas je z okusno potico in sokom. Ob pogledu na cvetoče jablane in hruške smo si nabrali novih moči.
Cez eno uro smo že bili očarani nad razkošnimi pogledi na Kamniške Alpe, ki so bile še vedno odete s snegom. Videli smo prelepo romarsko cerkev, ki je stala ob pokopališču. Odpočili smo si in pojedli malico, nato pa se odpravili nazaj v dolino. Tam nas je pričakal avtobus, s katerim smo se odpeljali na Geometrično središče Slovenije, ki je v Spodnji Slivni. Poklonili smo se slovenski zastavi, ki so jo že desetič zapored razvili v počastitev praznika zastave. Okoli četrte ure smo se iz Vač odpeljali proti Kočevju.
Tamara Tomič, 8.C OŠ Ob Rinži Kočevje
ČISTILNA AKCIJA PD PODNANOS
V soboto, 19. 5. 2007 je PD Podnanos organiziralo čistilno akcijo z geslom »Očistimo gorske poti okrog Podnanosa in Podnanos«. Akcije so se udeležili po večini člani društva, so pa k njej pristopili tudi drugi krajani, saj so bili k akciji povabljeni vsi krajani in sokrajani ter vsa aktivna društva.
Letnik 11 / številka 6
6
Mladinska priloga Obvestil PZS
Štirje tako napolnjeni kontejnerji pa so čakali, da jih pride Komunala Ajdovščina iskat.
Odrasli so se razdelili v več skupin in čistili potok Močilnik, Pasji rep, cesto na Nanos, stezo na Nanos, polja med Podnanosom in Orehovico, grapo na poljih med Podnanosom in Podrago, pot proti sv. Nikolaju. Skupini otrok pa sta se odpravili proti sv. Trojici in Kjeclu. Napolnili smo docela štiri kontejnerje, polna železja, najlonov, papirja ... Po napornem čiščenju pa se je odlično prilegel lovski golaž s polento. Otroci pa so poleg čiščenja izdelovali mozaike iz kermičnih ploščic. Pogostili pa smo jih s palačinkami.
Akcije pa zagotovo ne bi bilo brez zagnanih planincev, krajanov ter lovske družine Vojkovo, ki nam je priskrbela pomembne sestavine za golaž. Zahvala gre tudi TRG Vipava, ki nam je priskrbel vreče, Metisu, kateri nam je pomagal z materialom za izdelavo keramičnih mozaikov in osnovni šoli Draga Bajca Vipava, podružnica Podnanos, ki so nam priskrbeli prostor za izvajanje določenih aktivnosti.
V drugem delu programa pa so otroci izdelovali mozike iz keramičnih ploščic. Nastajale so prave umetnine.
Hvala še enkrat vsem udeležencem čistilne akcije.
Maja Koritnik, PD Podnanos
Mladinsko prilogo izdaja:
Mladinska komisija PZS
Za vas so se v tokratni številki trudili: Vesna Lenart, Zdenka Mihelič, Andrej Rožič, Nina Ozimic, Boris Ban, Aleš Pregel
Na 8 strani papirja je prispevke spravil: Aleš Pregel
Kratke prispevke, pohvale, ideje in pobude, pošljite	po	e-pošti:
Mladinska.komisija@pzs.si ali pa po »navadni pošti« na naslov MK PZS, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana

Letnik 11 / številka 6
Mladinska priloga Obvestil PZS
PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE	Pregledal: _
MLADINSKA KOMISIJA, OMPS	Datum: _
Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana	Podpis: _
POROČILO ZA REGISTRACIJO MENTORJA PS za leto
A: OSNOVNI PODATKI
Ime in priimek:	St. izkaznice.:
Mentor planinske skupine od leta:	Datum in kraj rojstva:
Naslov stalnega bivališča:	
Naslov začasnega bivališča:	
Telefon doma:	Telefon služba:
E - pošta:	GSM:
Poklic:	
PD:	MDO:
Doseženi strokovni nazivi v PZS:	
	
B: IZPOPOLNJEVANJE
Z. št.	Datum	Kraj izpopolnjevanja	Organizator	Akt.
				
				
				
Organizator: OPLV, OVIZ - MK, MDO (verificiran), Fakulteta za šport
Aktivnost: P - predavatelj, inštruktor, demonstrator, organizator U - udeleženec akcije, slušatelj
C: OSTALA AKTIVNOST, KI NI ZAJETA V MENTORSTVU (tečaji, markiranje, varstvo narave, urejanje glasila...)_
D: OBVEZNA PRILOGA: POROČILO O DELU PLANINSKE SKUPINE V TEKOČEM ŠOLSKEM LETU.
Datum: __žig	Potrjuje PD/vzg.-izob. org.: _
Izjavljam ,da sem član PD_s plačano članarino.
Podpis MPS: __žig	Potrjuje PD: _
Letnik 11 / številka 6	8
O