Poročilo o delovanju cesarjevič Rndolfovega sadjerejskega društva za Spod. Štajar. (Konec.) Visoko c. kr. ministerstvo za poljedelstvo, kateremu gre topla zahvala slovenskega prebivalstva, je tudi društvu darovalo 50 iztisov te knjige na povoljno razpolaganje. Društvo je ta lep dar po slav. okrajnih šolskih svetih tako razdelilo, da ste v vsakem šolskem okraju v področju okrožne sodnije Celjske dobili dve šoli po en iztis. Visoko c. kr. ministerstvo pa ni samo s tem pokazalo draštvu svoje naklonjenosti, temuč ga je tudi izpoznavši njegove za blagor poljedelskega prebivalstva lepe namene visokodušno podpiralo, za kar se mu tukaj izreka iskrena zahvala. Pri tej priložnosti nam je radostno omeniti, da je vis. deželni zbor štajarski tudi podpiral društveno delovanje. ravno tako slav. okrajni zastopi v Celju, v Ptuju. v Kozjeni, v Slov. Gradcu, na Vranskem, v Oroiožu ter siav. posojilnice v Ceiju, v Sevnici in v Mariboru; pa tudi posarnezniki so, prepričani o blagem namenu društvenem, podpirali njegovo podjetje, med poslednjimi gre pač največa zahvala Nj. ekscelenci, premilostnemu gospodu dr. J. Maksimilijanu Stepisclmeggu, knezoškofu v Mariboru — vsem podpirateljem najtopleja zahvala ! Predno poročilo koučamo, nam je še navesti vodilo, po katerem se hoeemo ravnati v bodoče. Grlavni namen društva je stiskanemu kmetskemu stanu na pomoč priskočiti ter mu iz bede pomagati v blagostan — kmetski stan je eden najvažnejših stebrov v državi, kateri pa je dokaj nekdanjih dohodkov ali popolnoma izgubil ali pa so se mu zdatno skrčili; stroški pa so se mu obilno pomnožili. Sadjarstvo pa je krepka žila, katera bode — ako Bog da — odprla dohodkom v našo deželo novo pot, ter donašala lep dobiček. Z zadovoljnostjo opazujemo leto za letom vee domačih in tujih kupcev, ki obiskujejo zeleno Štajarsko ter kupujejo sadje, katero si je že pridobilo dobro ime na blizo in daleč. Društvo si lioče prizadevati, da si to dobro ime ne le ohrani. temuč ga še povzdigne. Le najbboljše ovočje (sadje), najskrbneje spravljeno, naj se razpošilja. Razven domačih treh plemen, po koji_ se največ povprašuje, sevuiške voščenke, štajarski mošanceij in tidika — zadnja se po- šilja v Italijo in Indijo, pa njena lepa unajnost jo več priporoča, kakor njen okus — naj se le malo drugili plemen vzgojuje. Priporočali bi angleško zimsko, zlato parmeno, kanadsko reneto, veliko kaselsko reneto. rumeni belefler, Ribstonov peping, od zgodnjih plemen pa astrakan, rudeči in plamenasti kardinal. Ne veliko število plemen. ampak od vsakega plemena — po večo innožino naj se postavi ua trg — na prodaj. Ce tudi naj bi bila jabolka glavni sad v naših vrtih. vender ne smemo druzili sadnih plemen popolnoma pogrešati. Po nekaterih legah bi se morda češnje, češplje, slive za izvažanje dobro sponesle. Tudi oreh ima svoje lege. kjer dobro obrodi; pozne hruške, breskve, donašajo tudi lep dobiček na posameznih krajili. Začasno povpraševanje po sadji, ki je za stiskanje (prešanje), da daje pijačo, naj nas nikar predaleč ne izpelje! Sadimo raji izvrstno namizno sadje, pri spravljanju in odbiraaja itak dosti odpade. kar pa je za stiskanje (prešanje) tudi dobro. In če bi se ta naš glas uresničil, potem cesarjevič Rudolfovo sadjerejsko društvo obilnim naročilom in zahtevam ne bo moglo več zadostovati, za to pa nasvetujemo, da naj se ustanove drevesnice v občinah, okrajih in pri grajščinah; mi bomo z veseljem postrezali z nepožlahtnjenimi dreveščeki, žlahtnimi cepiei in z drevesi za cepiče. Društvo je pripravljeno po vsej moči na roko iti se svetotn in dejanjem onim, ki hočejo takšni vrt ustanoviti. Da se plemena ia njih vrednost bolj spoznavajo, naj se napravljajo razstave : kdor vec ve, naj poduči soseda, da prej dosežemo večih uspehov. Naše društso ima samo in edino le povzdigo sadjarstva na Spod. Štajarju pred očmi. Z dnevnimi vprašanji, s politiko se uaše društvo ni nikoli pečalo, pa tudi zanaprej se ne misli spuščati na to polje. V krogu našega društva ima vsakdo prostor, kdor ima le veselje in ljubezen do sadjereje, naj že bo političnega mišljenja kakoršnega hoče. Naše društvo je v prvo namenjeno kmetijskemu stanu v podporo, zato se uljudno vabijo k obilnpmu pristopu vlč. duhovš'ina, posestniki in sploh vsi. ki pridejo v dotiko s kmetijskim prebivalstvom — da pospešujejo društvene namene. S tem koncamo poročilo o natanovljenji društva, katero naj bode s avojo neprestano delavnostjo neusahljiv vir izdatnib dobodkov ter naj spominja še v pozna leta na važen dogodek, za vsakega avstrijskega državljana ve8elo zanimivi dan. na — dan 10. inaja 1881. Št. Jurij ob juž. žel., meaeca oktobra 1887. Valentin Jarc,Dr. Gustav Ipavic, tajnik.ravnatelj. Hugo vitez Berks, ravnat. namostnik.