POSTNI QL,
j
jL»
n:.'	;
PHRi ■	11
'j#-**'.
afli %
Stanovsko in strokovno slasilo Zveze poštnih orsanizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Cena 24 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej Rokopise na uredništvo .Poštnega Glasnika* v Ljubljani. Reklamacije, oglase plačuje. — Oglasi po dogovoru. — Poštnina plačana v gotovini.	in drugo pa na upravništvo lista. Rokopisi se ne vračajo.
Letnik V.	V Ljubljani, dne 1. marca 1925.	5. številka
Uradništvo in strankarstvo.
Zagrebške »Novosti« prinašajo pod tem naslovom resen in objektiven članek, ki zasluži, da ga ponatisnemo tudi v našem listu. V glavnem izvaja pisec sledeče:
Problem ureditve države, to kardinalno vprašanje obstoja naše države, smo napravili za sredstvo strankarske taktike in borbe za oblast. Nič ni čudno, da smo, ko smo storili enkrat to fatalno pogreško, šli logično po tej poti še dalje in uporabili tudi upravni aparat kot borbeno sredstvo za oblast. Koliko smo s tem škodili gradnji države, o tem malokdo razmišlja. Seveda, če se postavlja kot princip, da se politiki in politične stranke identificirajo z državo, potem niti ni mogoče, da se o tem razmišlja Napravimo majhen poizkus bilance, ki nam kaže aktiva in pasiva tega aparata, z našim uradnikom.
Povojne gospodarske zmede so napravile iz uradnika materialnega kruhoborca. Uradnik je duševni delavec, a znano je, da je plača intelektualnega dela daleč zaostala za plačo ročnega delavca. Naš kmet, obrtnik in trgovec so izšli iz vojne krize ojačeni, se-
dania kri^a s-anim po prirodnom oakonu
odstranila ono, kar je nesposobno za življenje in kar je prišlo na površje samo po spekulativni hiperprodukciji. Ročni delavec si je zagotovil potrebni življenski minimum z močjo svoje organizacije. Duševni delavec, zlasti pa javni nameščenec, tega ni mogel storiti. Allada država je začela svoje novo življenje z mnogimi težkimi potrebnimi in nepotrebnimi napakami. Tak defekt je bil tudi ta, da je imela materialno obubožani in ne-skrbovani upravni aparat. S tem defektom so se borile tudi mnoge druge nove ali pre-menjene državne tvorbe in se trudile, da to zlo odpravijo, kakor se najbolje da. Pri nas se ni moglo iti po tej poti, ker ni pustila tega borba za oblast. Razsipno smo si naprtili na rame večji aparat, kakor so nartu razmere dovoljevale in zahtevale. Valutne izprcmcm-be so zahtjevale vedno večjo obremenitev proračuna, pametne redukcije pa ne moremo izvesti, ker je to delo politične taktike in borbe za oblast.
Zato imamo tudi sedaj samo ta uspeh, da požre vzdrževanje tega aparata ogromne stroške za državo in za državljane, a kljub vsemu temu nismo mogli uradnika materialno osigurati.
Nemogoče je zahtevati od aparata, ki često nima zagotovljenega niti potrebnega življenja, da normalno funkcionira. Marsikatero slabo stran ali pomanjkljivost tega aparata si morete razlagati kot posledico mate-rialne bede. Pa vendar ni ta najhujša in najtežja. Ne moremo iti vsi intelektualci v svobodne poklice ali med ročne delavce. Moramo tudi v državno službo in gremo s prepričanjem, da pridejo boljši dnevi, dnevi po-mirjenja in uvidevnosti, ko bo mogla tudi država plačati svoje nameščence tako, kakor razmere zahtevajo. Resnica, težko se prenaša prezir in vsa ona ponižanja, ki jih prinese
seboj revščina. Če se pojavi v tej borbi kot reakcija korupcija, ni čudno. Zakon samoobrane je v življenski borbi močnejši od vseh drugih pisanih in nepisanih zakonov. Ni škandal, če postane posameznik korupten. Škandal je, kadar vpijejo nad to korupcijo in kažejo s prstom na njo oni, ki od te uradniške korupcije žive in z njeno pomočjo dobičke delajo; oni, ki bi mogli to zlo ozdraviti z zdravilom, s katerim edinim se da ta bolezen ozdraviti.
Enako težka, če ne še težja je ona moralna beda, kateri je izpostavljen naš uradnik. Bili so časi, v katerih je bil uradnik ne samo materialno preskrbljen, nego ko je bil v pravem smislu besede nameščenec države. Vršil je svojo službo in služil s tem državi in narodu. Vlade so se menjavale, odhajali so stari, pa prihajali novi ljudje na čelo uprave; menjavali so se politiki in najvišja mesta s političnim značajem. Toda ni se izmenjal aparat, niso se menjali uradniki. In samo na ta način je mogel birokratski aparat neovirano delati in državna uprava funkcionirati normalno. Takrat ni aparat in posamezni uradnik kot tak odgovarjal za politično delo vlade, nego oni, ki so po zakonu In ustavi za to odgov orni. Bili so taki časi, pa še danes so država, kjer sc tako dela.
Mi smo z materialno bedo napolnjeni birokratski aparat inficirali še z enim zlom, vnesli smo vanj prisilno partizanstvo.
Uradnik je samo po papirnati črki zakona nameščenec države in naroda, on mora biti sluga stranke, mora se »opredeliti« in goniti politiko ne samo izven svojega urada, nego tudi v uradu. Če tega ne stori ali ne zna storiti, je njegova sodba zapečatena. Strokovna kvalifikacija, sposobnost in marljivost ne velja danes toliko, kolikor pripadnost stranki in pripravljenost, da potom svoje oblasti in delokroga služi svoji stranki. Danes se strankarski ljudje ne zadovoljujejo več s tem, da iščejo protekcijo in dobrohotnost potom ministra, pa da on ali njegovi politični somišljeniki na čelu uprave uvažijo ali ne uvažijo zahteve svojih partizanov in jih izvedejo po svoji odgovornosti in vesti. Danes ima celo v najmanjšem srezkem gnezdu vsaka stranka svoj klub in svoje ljudi, ki zahtevajo v imenu politike od uradnika ne samo, da ustreza, nego da se pokorava navo-I dilom teh voditeljev in klubov.
Prečani so očitali Srbom, da so ti uvedli ta sistem politične korupcije v državni aparat. Toda to jih ni niti najmanj oviralo, da ta sistem osvoje in da ga skrbno prevedejo na vsakem koraku ravno tako kakor Srbi. Nikdo ne vpraša, koliko škode napravi ta politična korupcija uradnikov državi in dr-žavljenom. Le poglejmo, kako je delovala ta korupcija na uradnika samega. Ker se skoro vsaka naša stranka istoveti z državo, svoj politični program in pravec delovanja na državnem krmilu pa z interesi države, zahteva ona od uradnika ne. da v mejah delokroga in prisege vestno izvršuje svoje posle, ampak
da se opredeli in da kot strankar podpira stranko v izvrševanju njenega strankarsko-političnega programa. Uradnik se torej mora »opredeliti«.
Naše politične stranke nimajo niti toliko čuta odgovornosti, da bi ta sistem politične korupcije v državnem aparatu tajile. Pri vsaki izpremembi vlade vidimo, da ni prvi posel reševanje neodložljivih gospodarskih, socialnih in drugih problemov. Prvo in najvažnejše je izmenjanje uradniškega aparata z odpuščanjem, upokojanjem, premeščanjem in preganjanjem. Vsaka vlada opravičuje to z interesi države.
Kaj znači ta korupcija? Znači, da uradnik ne samo da nima materialnih pogojev za primerno življenje, nego da nima niti one svobode, ki jo ima drugače vsak državljan, svobode političnega prepričanja. Te svobode bi uradnik ne mogel manifestirati niti tako brez potrebnih in upravičenih omejitev, ki jili zahteva njegov značaj in javnopravni položaj kot organ državne oblasti. Toda on nima te svobode niti izven svojega urada kot navaden človek, on je prisiljen, da računa s politiko in stranko kot s faktorjem, ki ouločuje o njegovi eksistenci. Kdor zna oolj-še »secirati«, boljše »skozi pride«. Uradništ-vu manjka samozavesti, ponosa, potrebne sigurnosti in ljubezni za delo, narod pa izgublja vero v objektivnost in pravico vsega upravnega aparata, ker visi i nad tem aparatom i nad tem uradnikom stranka in partizanstvo. Pojdite po zaprašenih uradih vse države ob času izpremembe režima, poglejte one namršene obraze padlih, pa vesele obraze onih, ki prihajajo; poslušajte vsa ona izpodkopavanja, spletkarenja in denunciranja! Potem boste mogli pojmiti vso tragedijo, ki jo preživlja državni uradnik. Razumljivo vam postane, zakaj ni naša uprava za nič in zakaj ne more funkcionirati tako, kakor bi morala. In kadar boste ob izpremembi režima čitali v listih napade na uradnike in grožnje z odžaganjem, ne mečite vsi kamenja na te reveže. Niso oni krivi tega zla, nego vse naše politične stranke in njihovi dopisniki, ki so napravili vijake! birokratske mašine za svojo domeno.
Naši strankarski ideologi imajo tudi za to opravičila. Pravijo, da drugače ne more biti v demokratični državi s parlamentarno vladavino. Kot tipičen primer nam navajajo Ameriko, kjer prinese izprememba režima izpremembo uprave. Toda, kakor ne pristoja vsak čevelj na vsako nogo in kakor naša država ni ne Angleška, še manj pa Amerika v vsakem pogledu, tako ni to njihova skrb. Sicer pa, kaj če nam Amerika, ko pa mi kot Balkanci čutimo, da to ni dobro, ko se naša državna mašinerija čedalje bolj zatika in ustavlja in ko se o njej pripovedujejo po Evropi stvari, ki nas vse preveč spominjajo na Turško. Nismo mi edini, o katerih se to govori. Toda zakaj bi morali biti ravno mi vedno v taki družbi? Ne bi li prišle tudi naše politične sfranke do prepričanja, da bi bil že čas, da se premeni zrak, metode in politika,
da postanemo iz politične decc politični ljudje?
Postavimo uradnika na ono mesto, kamor spada, depolitizirajmo upravo, dokler se dd to še napraviti. Ne zahtevajmo od uradnika, da tira politiko, da naj bo partizanski agitator, ampak da vestno vrši svojo dolžnost, rešava spore in spise in da uporabi vso svojo energijo, sposobnost in iniciativo za fegeneracijo in funkcioniranje aparata v duhu časa in narodnih potreb.
Znana ugledna tvrdka
Drago Schwab
javlja vsem cenj. poštnim uradnikom (cam),
da prodala vsa oblatila na mesečne Obroke. Tozadevna pojasnila in drugo rešuje tvrdka obratno.	36
Organizatorižno gibanje.
OBČNI ZBOR
Sekcije poštnih, telegrafskih in čekovnih činovnikov.
(Konec.)
3.	) Poročilo blagajnika Po poročilu blagajnika tov. B r č o n a so znašali dohodki Sekcije v računskem 1. 1924 43.990 37 Din, izdatki pa 31.731-50 Din. Poleg inventarja obstoji društveno premoženje koncem leta 1924. iz vlog pri denarnih zavodih in nominal 7% drž. posojila v skupnem znesku 29.152-95 Din. V tem poslovnem letu je društveno premoženje naraslo za 11.757-11 Din. Da izkazuje proračun tako lep prebitek, je pripisovati zavednosti in požrtvovalnosti tovarišev in tovarišic, ki so izkazali organizaciji svojo hvaležnost ob priliki prevedbe po novem zakonu s prostovoljnimi prispevki. Blagajnik omenja pohvalno zlasti tovariše in tovarišice iz Maribora, ki so prispevali skoro toliko, kakor vseh ostalih 500 članov Sekcije. Največ zasluge za ta vzorni pokret ima neumorni vodja in organizator mariborske skupine tov. Kunst. Njemu in pa tovarišu Plausteinerju izreka prisrčno zahvalo. Dosti članov pa je še,- ki niso poslali Sekciji nikakih prispevkov; blagajnik pričakuje, da se tudi ti še spomnijo svoje organizacije.
Želja blagajnika, da pride Sekcija do kolikor mogoče lepega premoženja, se je deloma izpolnila. Ko je pred šestimi leti nastopil v društvu blagajniško mesto, je prevzel bla*-gajniško knjigo s 475 Din; danes pa polaga pred občnim zborom račun v prijetni zavesti, da more izročiti svojemu nasledniku skoro 30.000 Din premoženja.
4.	)	Poročilo pregledovalcev
računov. Tov. Hameršak poroča, da sta s tov. Rozmanom pregledala račune in našla vse v najlepšem redu, zato predlaga blagajniku in odboru absolutorij. Sprejeto.
5.	) Vo 1 i t e v predsednika. Za predsednika Sekcije je bil soglasno izvoljen zopet tov. Dular Joža.
6.	) Volitev odbora Izvoljeni so bili v odbor tovariši in tovarišice, katerih imena smo objavili v 3. številki »Poštnega Glasnika« od 1. februarja t L
7.	) Slučajnosti. Občni zbor pozdravi v imenu »Društva poštnih upravnikov« njegov predsednik tov. Lichteneker iz Brežic. Poudarja, da želi društvo upravnikov delovati v slogi s Sekcijo, kateri želi mnogo uspeha pri njenem delu. Naj voditeljev organizacije ne straši trenotno mrtvilo članstva, ki je v vseh organizacijah državnih nameščencev splošno, kajti ljudje ne gledajo v bodočnost in se ne zavedajo, da prihajajo
za državne nameščence vedno slabši časi in novi udarci. Organizacija mora biti kakor straža, ki opazuje in opozarja na preteče nevarnosti ter se stavi v bran vsem udarcem. Novi odbor naj gre odločno v borbo za pravice in koristi celokupnega članstva. Članstvo pa naj podpira odbor gmotno in moralno. Tistim ljudem, ki jedo kruh, ki so jim ga drugi priborili in ki žive od tujih žuljev, pa povejmo odločno, da so ne samo naši nasprotniki, temveč tudi naši izdajalci in balast v naših vrstah.
Predsednik Dular se tov. Lichtenekerju zahvali za lepe besede in ugotavlja, da sta sl Sekcija in Društvo upravnikov najbližji poštni organizaciji. Imamo skupne in iste težnje, iste potrebe in iste zahteve; uspehi obeh so naši skupni uspehi. Zato je Sekcija stremela in delovala na to, da se obe društvi strneta zopet v eno samo društvo. Za tem ciljem bo šla Sekcija tudi v svojem bodočem delovanju, obžalovati je le, da ne kaže tega umevanja društvo upravnikov.
Tov. Žnidaršič brani članstvo pred očitki, da se vdaja mrtvilu in nezanimanju za organizacijo. Visoko število organiziranih tovarišev in tovarišic ter gmotno podpiranje organizacije od strani članstva spričuje, da se tovariši po deželi zavedajo važnosti organizacije, dasi aktivno ne sodelujejo, ker za to nimajo prilike.
lov. Bizjak govori o meščanskih šolah, ki jih poštno ministrstvo ne vpošteva za predpisano izobrazbo v dosego III. kategorije, kar nasprotuje odločbam prosvetnega ministrstva.
Na predlog tov. Mlača je bila odposlana pozdravna brzojavka dolgoletnemu voditelju, odličnemu borcu, organizatorju in predsedniku bivšega Društva poštnih uradnikov in uradnic, sedanje Sekcije, tov. Ulepiču, ki je stopil s 1. decembrom pretečenega leta v pokoj.
Občni zbor je sklenil, da bo prihodnji občni zbor Sekcije v Mariboru.
Tov. Bizjak prečita v imenu pripravnikov, bivših aspirantov, daljšo spomenico, ki slika velike krivice, prizadete tem tovarišem in tovarišicam. Prikrajšani so bili v vseh ozirih od prevrata sem pa do danes, ko po 6—7 letih še vedno niso stalni. Razen tega jim preti še strokovni državni izpit. Ugotavlja, da je postopanje napram tem pripravnikom — bivšim aspirantom — nepostavna in nečuvena krivica, ki jo je zakrivila in za katero nosi odgovornost naša direkcija, ker jih ni imenovala ob svojem času za oficiante, kai bi bila direkcija takrat brez vse škode lahko storila.
Tov. Pangre poživlja organizacijo, da naj se najenergičnejše zavzame za odpravnike, ki so izmed vsega poštnega osobja največji trpini in najbolj potrebni pomoči.
Tov. Jakše graja nezanimanje članstva za delovanje organizacije. Žalostno je, da se ne udeleže člani občnega zbora v večjem številu in da se sploh ne zanimajo za prireditve svoje organizacije, dočim tvegajo voditelji v dandanašnjih težkih in nesigurnih časih celo svojo eksistenco s tem, da se izpostavijo za dobrobit vseh tovarišev in tovarišic. Priporoča Sekciji, da posveča svoje zanimanje zabavnim prireditvam, ki bodo za članstvo morda bolj privlačne. Predlaga, da odpošlje občni zbor. predsedniku Saveza tov. Tomi Jovanoviču v Beogradu pozdravno brzojavko. Sprejeto.
Tov. Staut: Organizacija se ustanavlja in obstoja po hotenju in v korist članstva. Zato jo mora članstvo podpirati vsestransko. Slaba udeležba današnjega občnega zbora ne kaže baš lepe slike o moralni opori od strani članstva. Po tej sliki bi človek sodil, da ljudje mislijo, da nam organizacija ni po-
trebna. Ce je temu tako, zafcaj potem nalagati nekaterim idealnim delavcem bremen« na ramo in jih izpostavljati nevarnostim? Članstvo bo nosilo samo krivdo, če bo imela organizacija neuspehe, in naj pripiše posledice samemu sebi, če bi se utegnilo v bodočnosti kaj pripetiti, kar bi ne bilo ljubo nikomur v naši skupini.
Ker je dnevni red izčrpan in se ne oglasi nihče več k besedi, zaključi predsednik občni zbor. Po občnem zboru je sledila animirana zafoava.
POTEK IN SKLEPI OBČNEGA ZBORA »DOBROTE«.
Občnega zbora »Dobrote, obsmrtneg» podpornega društva poštnih nameščencev v Ljubljani«, ki se je vršil 15. februarja t. 1., se je udeležilo 44 članov. Iz odborovega poročila je navesti, da je imelo društvo v preteklem poslovnem letu 574 rednih in 80 izrednih članov. Umrla sta 2 redna in 1 izreden član. Podpor se je izplačalo 1700 dinarjev.
Dohodkov je imelo društvo 8093,21 Din, izdatkov 4381'25 Din. Prebitek 3711-86 Din je lansko društveno imovino 8152-23 Din zvišal na 11.864 09 Din. K imovini je prišteti še 1220 dinarjev na prispevkih za 14. smrtni slučaj, ki še niso bili vplačani.
Na občnem zboru je bil v glavnem izvo-jlen prejšnji odbor, ki se je konstituiral takole: predsednik Miroslav Matjašič, podpredsednik Rado Jeglič, tajnik Adolf Pipan, blagajnik Josip Kavs, odbornika: Franc Jurman in Iva Crnjačeva. namestnika: Vinko Janežič in Avgust Jeršek, pregledovalca, računov Ivan Korun in Franc Ferjančič.
Občni zbor je sklenil, da se izpremene Členi 3, 4 in 5 društvenih pravil takole:
Cletn 3 naj se glasi:
V ta namen -se nabirajo denarna sredstva iz članskih pristojbin, ki jih mora plačevati vsak član, in iz raznih drugih dohodkov.
Članske pristojbine so: pristopnina, letna članarina in obsmrtni prispevek. Višino članskih pristojbin določa od časa do časa občni zbor, ki odloča tudi o tem, kako in kdaj se pobirajo.
Člen 4 naj se glasi:
Društvo ima redne in izredne člane.
Redni član je lahko vsak aktivni nameščenec pri kateremkoli zavodu poštne stroke, pa tudi njegov zakonski drug.
Otroci rednih članov od izpolnjenega 2. leta naprej so lahko člani društva, a samo izredni; zato plačujejo nižje prispevke in prejemajo njih preostali tudi sorazmerno nižje podpore. Po izpolnjenem 21. letu, na željo tudi prej, postane otrok lahko redni član. Za otroke v smislu teh pravil je smatrati zakonske, nezakonske, pozakonjene in osvojene otroke, pastorke in rejence.
Občni zbor lahko sklene, da se sprejemajo v društvo kot redni ali izredni člani tudi:
a)	upokojeni poštni uslužbenci, vdove in sirote po poštnih uslužbencih ter njih zakonski drugi in otroci;
b)	drugi aktivni ali upokojeni javni nameščenci, vdove in sirote po njih ter njih zakonski drugi in otroci;
c)	drugi rodbinski člani rednih članov, ki so z njimi v ožjem sorodstvu ali svaštvu in žive z njimi v skupnem gospodinjstvu ali so nanje gmotno navezani.
Občni zbor določa, zvišuje ali znižuje starostne meje in predpisuje dnigei pogoje za vstop v društvo.
Člen 5 naj se glasi:
Pristop se mora pismeno naznaniti odboru. Hkrati je treba plačati pristopne pristojbine, kakor jih j«) določil občni zbor.
O sprejemu odloča odbor. Ce odbor koga odkloni, mu ni treba povedati vzroka.
Proti odklonitvi ni priziva. Odklonjenemu prosilcu se vrnejo vplačane pristojbine.
Dalje so bili na občnem zboru sprejeti naslednji predlogi:
1.) Višina podpor:
Od 15. februarja 1925 dalje, pa do izpre-membe po sklepu kakega občnega zbora, se izplačujejo naslednje obsmrtne podpore:
a)	ob smrti rednega člana, ki je že vsaj eno leto društveni član, se izplača preostalim podpora 2500 Din, ob smrti otroka ob istih pogojih pa polovica, to je 1250 Din;
b)	ob smrti rednega člana, ki ni še eno leto društveni član, se izplača preostalim podpora 1000 Din, ob smrti otroka ob istih pogojih pa polovica, to je 500 Din.
2.) Višina članskih pristojbin.
Obsmrtni prispevek se zviša za redne
člane od 2 na 4 Din, za izredne člane (otroke) od 1 na 2 Din.
Letna članarina ostane neizpremenjena.
Tudi prostopnina sama se ne zviša. Pač pa se k njej prišteje trikratni obsmrtni prispevek, ki se je doslej še posebej pobiral ob vstopu, ter se mesto obeh teh zneskov pobirajo kot pristopnina naslednji zneski: za otroke v starosti . redne člane v starosti ■	•	•	•	•
•	»	•	•	•
9	•	•	•	•
9	9	9	9	9
Ob pristopu plačajo osebe do 45. leta starosti poleg pristopnine samo še letno članarino v znesku 2 Din. Nad 45 let stare oseb pa morajo ob pristopu plačati naslednje pristopne pristojbine:
od	2.—21.	leta	8 50	Din
.	17.-25.	.	17—	.
.	25.—30.	.	19 -	.
.	30.—35.	.	21 —	.
.	35.—40.	.	24.—	.
.	40.—45.	.	27-—	.
V starosti od	do	Plača za nazaj za leto	Obsmrtni prispevek		Letno članarino		Pristopnino		Skupaj	
		Din	P	Din	P	um	p	Din	P
45-46 let	1925	6			2			30	—	38	—
46-47 ,	1924—1925	11	—	4	—	30	—	45	—
47—48 .	1923-1925	24	50	6	—	30	—	60	50
48-65 .	1922—1925	27	50	8	—	30	—	65	50
Oseba, ki vstopi po 1. marcu 1925, plača za vsak mesec, ki preteče po tem dnevu, še po 4 dinarje.
3.) Pobiranje članskih pristojbin.
Obsmrtni prispevek se pobira od 1. marca 1925 dalje mesečno in ne več ob vsakem smrtnem slučaju; le za 15. smrtni slučaj, ki je bil pred občnim zborom, se pobere še po-sebe obsmrtni prispevek v prejšnji višini.
Letna članarina se pobira 1. januarja vsakega leta. Oni, ki pristopijo nanovo, plačajo članarino za tekoče leto ob vstopu.
Aktivnim poštnim nameščencem se odtegne obsmrtni prispevek in lefha članarina za nje in za rodbinske člane, za katere plačujejo pristojbine, pri računsko - kontrolnem odseku direkcije pošte in telegrafa ali pri računovodstvu poštnega čekovnega zavoda v Ljubljani, od njihovih mesečnih prejemkov (če in dokler ta zaivoda pristajata na to).
Drugi člani morajo plačevati te pristojbine mesečno s položnico.
Pristopne pristojbine se vplačujejo s po« ložnico naravnost društvu brez posredovanja računskih odsekov.
Za vplačevanje pristopnih pristojbin dovoljuje odbor na željo primerne obroke.
4.) Razširjenje pravice za vstop v društvo.
Kot izredni člani se morejo sprejemati v društvo otroci rednih članov že od izpolnjenega drugega leta naprej.
Poleg upokojenih poštnih uslužbencev vdov in sirot po poštnih uslužbencih ter njih zakonskih drugov in otrok ter poleg drugih aktivnih in upokojenih javnih nameščencev, njih zakonskih drugov in otrok, ki se po sklo pu I. rednega občnega zbora smejo sprejemati v društvo, se smejo odslej sprejemati
tudi drugi rodibnski člani rednih članov, ki so z njimi v ožjem sorodstvu ali svaštvu in žive z njimi v skupnem gospodinjstvu ali ao nanje gmotno navezani.
Dalje s« smejo sprejemati tudi nad 45 let stare osebe, ki izpolnjujejo druge predpisane pogoje, če plačajo ob pristopu razen redne pristopnine in članarine za nazad vst obsmrtne prispevke in letne članarine tako, kakor bi jih morale plačati, ako bi bile že od ustanovitve društva ali od dne, ko so bile 45 let stare, vpisane v društvo. Odbor mora gledati na to, da ne sprejema v društvo že bolnih oseb.
Odboru se zdi potrebno poudariti, da je bilo vse to soglasno sklenjeno na občnem zboru in da so ti sklepi obvezni za vse člane. Ker pa se je občnega zbora udeležil le majhen — komaj trinajsti — del vseh članov, naj bi člani, ki niso bili na občnem zboru in ki imajo k tem sklepom kaj pripomniti, pismeno navedli odboru svoje pomisleke, da odbor ve, kakšno je razpoloženje med članstvom. Zlasti naj bi člani, ki ne bi bili zadovoljni, da se jim obsmrtni prispevki odtegujejo od njihovih mesečnih prejemkov, to v desetih dneh po prejemu te okrožnice pismeno naznanili odboru. Takim članom bo poslal odbor položnice in bodo dolžni potem redno vsak mesec plačevati dospele pristojbine. Kdor. v 10 dneh ne bo ugovarjal, tega bo smatral odbor, da se s postopanjem povsem strinja.
Vse člane prosi odbor, da obveste o sklepih občnega zbora tudi vse, ki še niso člani. Novi člani se še vedno sprejemajo, vendar pa morata za novo priglašene osebe na pristopnih izjavah oziroma na osebnih popisih po dve nepristranski priči s podpisi potrditi, da priglašenec ni bolan.
To in ono.
Novi direktor pošte in telegrafa. Po neoficiel-nih vesteh iz Beograda je imenovan za direktorja ljubljanske direkcije g. Alojzij Gregorič, do sedanji pomočnik direktorja. Za pomočnika direktorja pa je imenovan g. ing. Marij O s a n a, dosedanji šef tehničnega odseka poštne direkcije. Za danes pravimo samo: Bog daj, da je to res!
Po zasebnih vesteh, ki smo jih dobili iz Beograda, so sedanje politične razmere prililile predsednika Saveza ptt. nameščencev g. Tomo Jovanoviča, da je moral odstopiti od predsedstva. Za resničnost te vesti ne moremo jamčiti, obrnili smo se v Beograd za informacije, v prihodnjem »Glasniku« poročamo o tem natančnejše.
Zabavni večer Sekcije ptč. činovnlkov. Sekcija priredi, kakor lani, tudi letos zabavni večer z godbo plesom in šaljivimi prizori, ki bo v četrtek 5. marca t. I. v salonu restavracije pri Le-#vu na Gosposvetski cesti. Začetek ob 8. zvečer, konec ob 2. zjutraj. Vstopnine ni. Vabljeni so vsi tovariši poštne, brzojavne in telefonske stroke In po njih vpeljani gostje.
Sekcija ptč. činovnlkov priredi letos več sestankov po deželi, da informira svoje članstvo o važnejših tekočih zadevah. V nedeljo 8. marca L I. priedi dva sestanka, in sicer v Celju (poročevalec tajnik Zveze tov. Čampa) in v Kranju (poročevalca predsednik in tajnik Sek. tov. Dular in Jakše). Naslednjo nedeljo 15. III. t. 1. se vrše taki
sestanki v Krškem, Murski Soboti in v Ptuju. Vse tovariše le tovarišice, ki so v kraju samem ali do 20 km od kraja Jcjer bo sestanek, pozivamo, da se teh sestankov sigurno udeleže. Vsem smo poslali še posebna povabila. V »Poštnem glasniku« bomo prinesli pregled, nekako statistiko, katera središča so se procentualno najboljše odrezala, kakor tudi, kateri uslužbenci se niso udeležili sestanka, ki bi se bili lahko.	/
Uradništvo p ošte Maribor 1 je poslalo društvu »Dobrota« znesek 510 Din mesto venca na grob pokojnemu direktorju dr. Debelaku. Prisrčna hvala-! — Odbor »Dobrote«.
Nadal]ni izkaz prostovoljnih prispevkov za Sekcijo ptč. činovnlkov. Osobje pošte Maribor 1: tretji obrok 680, četrti obrok 620, peti obrok 620 dinarjev; osobje pošte Kranj 60 Din, Kappus Franja Kamna gorica, 60 Din, Šoti Lea, Laško, 30 Din, Zablačan Valentin, Maribor, 20 Din ( v spomin rav. Debelaka), Gselman Rika, Sv. Barbara v Ha« ložah, 4 Din, skupaj 2094 Din. Zavednim darovalcem prisrčna zahvala!
Predstojniki pošt se opozarjajo, da ima Sekcija v zalogi obrazce »Spremni list« o nakazni-ški službi in »Zapisnik« pogodbe in nabave potrebščin v korist društvene blagajne.
Nošnja političnih znakov v službi Nemško poštno ministrstvo je prepovedalo, da bi smeli uslužbenci nositi politične znake, kadar so v službi. Po odredbi, ki jo je izdalo ministrstvo vsem višjim poštnim direkcijam, se je nošenje političnih znakov v službi zato prepovedalo, ker so se ponovno dogodili primeri, da so si uradniki pripeli v službi znake društev in udruženi, ki zastopajo načelno nasprotno nazore, kar je dalo povoda neljubim debatam in prepirom med službujočimi uradniki in med občinstvom. Ministrstvo v svoji naredbi naglaša, da je vzeti pojem »politični znaki« čim najširše in da se razteza na vse znake, ki imajo po nazorih ljudstva političen pomen. Pripominjamo, da velja prepoved nošnje političnih znakov v službi za celokupno osobje nemške poštne uprave. ■
Prisega poštnih uslužbencev. Poštno ministrstvo se je obrnilo glede polaganja službene prisege po členu 88 uradniškega zakona na ministrstvo pravde, ki je izdalo pojasnilna določila o tolmačenju člena 88. Na podlagi tega pojasnila je izdalo pt. ministrstvo glede prisege pt. uslužbencev naslednja navodila: 1) Uradniki in služabniki v resortu ministrstva pošte in telegrafa polagajo prisego takole: osobje posameznih oddelkov ministrstva pred svojim načelnikom; osobje direkcij, poštne hranilnice in čekovnih zavodov pred direktorjem odnosno njegovim zastopnikom; osobje ostalih pt. ustanov in uradov pa pred predstojnikom tistega urada odnosno njegovim zastopnikom. 2) Prisego polaga vsak uradnik ali uslužbenec posebej. 3) Zapisnik o položeni prisegi podpiše uslužbenec, ki je prisegel, overi ga pa predstojnik, ki je uslužbenca zaprisegel. 4) Zapisniki o položeni prisegi se prilože in hranijo v originalnem uslužbenskem listu. 5) Prisega še nezapriseženih uslužbencev se mora izvršiti takoj, kajti prisega je predpogoj za opravljanje poverjene jim dolžnosti. 6) V bodoče se morajo na novo sprejeti uslužbenci takoj zapriseči po teh navodilih, in sicer prej, predno se uvedejo v službo, ako niso že kdaj prej polagali prisege, o čemur se mora predstojnik službenim potom prepričati.
Kako skrbi sovjetska Rusija za državne nameščence. Medtem ko nima naša vlada za svoje uslužbence nobenega čuta, saj jim ne da niti tega, kar je v zakonu utemeljeno, so sovjeti v primeri z beograjsko vlado svojim nameščencem vzorno naklonjeni. Sovjetska vlada pošteno plačuje delo državnih nameščencev ter jim zida v izboljšanje gmotnega stanja tudi stanovanjske hiše. Tako je bilo lansko leto sezidanih 55 hiš, 3 bloki in del kolonije za 739 stanovanj. Vse to bo stalo sovjetsko vlado 671,650.000 naših kron. K temu pridejo še hiše, ki se imajo zgraditi letošnje leto, in sicer: 20 hiš, 8 blokov in del kolonije s 554 stanovanji, kar bo stalo vse skupaj 506,500.000 jugoslovanskih kron. Tako se skrbi za državne nameščence celo v sovjetski Rusiji, kjer so razmere vse prej ko urejene. O naši državi pa piše inozemsko časopisje, da država dolguje (kakor svoje čase Turčija) svojim uslužbencem plačo že leto dni, kar nikakor ni v čast in ponos bogati Jugoslaviji.
•
L MlkUS,
Tvornica dežnikov
UUBUANA,
Mestni trg Številka 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in sprehajalnih palic.
■Modna manufakturna trgovina
Fabiani & Jurjevec
Ljubljana	Stritarjeva ul. 5
Priporoča se pri nabavi blaga za obleke Cene zmerne.	Postrežba točna in solidna.
Vse pisarniške potrebščine en groš en detail, pisemski papir in kuverte, raz-predelnike za pisma, vložne mape domačega izdelka itd. priporoča trgovina
Iv. Bonač9 Ljubljana,
Šelenburgova ulica 5.	37
Manufakturna veletrgovina
FELIKS URBANC, UUBUANA
Sv. Petra cesta štev. 1
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah.	(72
Priporočamo najboljše šivalne stroje
Grifizner in Adier
za rodbinsko In obrtno rabo posamezne dele za stroje in kolesa, igle, olje, potrebščine za šivil je, krojače in čevljarje, brivce in sedlarje, nogavice, palice.
Edino le pri JOHP PSlSl HC Ljubljana,
ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
Sprejemajo se popravila strojev. (17)
LjubljaDska grabna Maru
LJUBLJANA, Rimska testa 13, telefon 527
Gradbeno podjetje, tehnična pisarna parna žaga, tesarstvo za stavbe in pohištva.
„SVETLA“ D. D.
Centrala i Ljubljana, Hilšerjeva ulica ulica 5. Podružnica: Beograd, Kne/. Mihajlova ulica 1.
Tovarniška zaloga polnogumljastih obrobčev, pnevmatike, gumiievih cevi in avtumaterijala. Lastne stiskalnice za nategnenje polnogumljastih obročev. Velika zaloga elektromaterijala. Komisijske zaloge svetovnih tovarn. Solidna in točna postrežba 1 Cene brezkonkurenčne!
Sluoenslža
centrala
Stritarjeva ul. LJUBLJANA Stritarjeva ul.
v lastni palači.	^
Delniška glavnica Din 7.500,000’— Rezerve	Din 1.500,000 —
Podružnici:	Ljutomer, Doljna Lendava
Afilijacija:	Slavenska banka d. d. Zagreb
Izvršuje vse bančne posle, obrestuje vloge na vložne knjižice po najvlšjl obrestni meri.
Mannlaktnrna veletrgovina
Hedžet & Koritnik
Brzojavi: Hedžet. Ljubljana Telefon št. 75
Konfekcijska tovarna
FRI DUNDI i CIE. mim
Pisarna	Tovarna
Emonska cesta 8.	Erjavčeva cesta 2
313	Telefon interurban	249
Najmodernejša in največja tovarna moških, dečjiti In fantovskih oblačil.
KONKURENČNE CENE.
The Rex Co.
Ljubljana	Zagreb
Gradišče 10.	Sajmište	56.
Telefon št. 268 int. — Ustanovljeno 1906.
Špecijalna trgovina prvovrstnih pisalnih in kopirnih strojev, razmnoževalnih aparatov jn raznovrstnih pisarniških potrebščin. Pisalni stroji na obroke.
Pri nakupu zimskih potrebščin za ženske in moške obleke se priporoča
manufakturna trgovina
Janko Česnik
LJUBLJANA
Lingarjeva ul. — Stritarjeva ul.
SE Cene zmerne!
Odgov. urednik Konrad Šegula, Ljubljana.
izdaja Zveza poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Tiska »Narodna Tiskarna, v Ljubljani.
ZORA«
družba z o. z.
Ljubljana, Kralja Petra trg št. 2
(nasproti sodnije)
nudi
najceneje
prvorstni bencin in petrolej amarikanska otrojna, mazilila in oilinder-olja, karbotinej atrojne masti, modro palico, žveplo itd.
p * DA, DA.
srnsm*
ČAJNE MEŠAVINE VRLO FINE!
IV9N JELAČIN, Ljubljana,
veletrgovina špecerijske in kolonialne robe.
Solidna in točna po trežba. Ustanovljeno leta 18S8
A 5ar^hnti ve,etr&ovina v LJub,iani
rr. Cžtti uuirti pijporof;, špecerijsko blago, raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo.
Največjo izbiro vsakovrstnega usnja, čevljarskih in sedlarskih potrebščin, priporoča
ANDREJ SEVER
v Ljubljani, Stari trg 30.
Prašek za pecivo
in
vanilin sladkor
dokazano najboljši

TRANSFORMATOR
Tei. 715	elektrotehnična tovarna	iTei. 7is
Ljubljana, Dunajska cesta št. 75
Fabrikacija vsakovrstnih transformatorjev, reparature električnih strojev vseh vrsi, bogata zaloga motorjev vseh vrst, fabrikacija stikalnih tabel. Kabel, bakrena žica, kuhala, likalniki, varovalke, stikala, vrvice. Projekti kompletnih električnih central. Montaža kompletnih central. Na razoolago pivovrstni strokovnjaki, bogate ; izkušnje. Na željo takojšnji obisk.

Prometni zavod za premog
d. d. v Ljubljani

prodaja premoga iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor •	tudi za industrijska podjetja in razpečava ua debelo
inozemski premog in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete
Naslov: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani,
Miklošičeva cesta štev. 16, prvo nadstropje.
* ««««♦»«♦ ♦♦♦♦ •«»♦♦»♦♦♦«♦♦♦♦»♦♦
LJUBUANSKA KREDITNA BANKA		
Delniška glavnica: Din 50,000.000 — Skupne rezerve ca Din 10.000.000-— SE PRIPOROČA ZA VSE BAN	Centrala: LJUBLJANA • DUNAJSKA CESTA PODRUŽNICE: Brežice	Gorica	Metkovlč	Sarajevo Celje	Kranj	Novi Sad	Split Črnomelj	Maribor	Ptul	Trst ČNE POSLE	Agencija: Logatec	SE PRIPOR	Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Tel. štev.: 261, 413, 502, 503 in 504 OČA ZA VSE BANČNE POSLE