Gospodarske stvari. Nabiranje in hranjevanje pešek sadoviiih dreves. M. Vsako leto, v kterem obilno aadja priraste, nas opominja, naj bi ne puatili število sadnih dreves zmanjšati, ampak naj bi skibeli, da se jihovo atevilo, kolikor mogoče poviaa. rKjer koli prazeu prostorček imaš, Postavi si sadno drevo! Ce skrbno s drevesom ravnaš, Poplačalo delo obilno ti bo." Prvo pvaaanje pa je, kako brez velikih stroškov do mladib dreveac priti? Kakor smo že večkrat v ,,Slov. Gosp." povdarjali, gotovo tako, da si jih sami priredimo. To pa dosežemo, ako si drevesnico napravimo. Zato ni treba velikega prostora, tudi ne veliko čaaa, če le zemljo poprej prav obdelamo in z mladimi dreveaci prav vazumno ravnamo. Da si zamoremo drevesnico iz seraena napraviti, je treba, da imauio poprej uekoliko peaek sadunosnib dreves, Te moramo pa prav nabirati in o pravem času, t. j. takiat, ko je sad popolnoma dozorel. Ko se sadje zavživa, se peške lo.ijo in hranujejo. Tako si labko jeseni in po zimi jabelčnih in gruševih pešek na stotine in na tisočine naberemo. Vendar pa ni vsak sad dober, da bi se od njega peške nabirale in hranjevale. Le zdravo sadje ima tudi zdravo seme. Zdravo sadje pa pride le od zdravib in močnih dreves. Tedaj gre pri nabiranju pešek tudi na zdravje in moč drevesa gledati, od kterega hočemo seme vzeti. Seveda zadnje ni vedno mogoče pri sadju, kterega na trgu kupimo, na to ni lahko gledati. Ali dostikrat se že na sadu spozna, na kakem drevesu je zorelo : ali na bolenem ali na zdravem in le zadnje je za seme. Kakor pri živini, tako se tudi pri drevesih bolezni od starih na mlade po semenn zaplojajo. Pa tudi to je premisleka vredno, ali je sad popolnoma razvit, velik, lep, ali pa kaka pokveka in 8paka. Od zadnjega seme ne velja dosti, ker tudi seme ni popolnoma razvito in je le spačeno. Tako seme daje, kedar začne raati, le slabotna in pokvečena mlada drevesca, če še sploh raste. Kdor toraj nabiia za setev, naj gleda na zdravje drevesa in če to ni mogoče, vsaj na lepoto in zdravje sada. — Peške, ktere hranujemo, ne smejo biti mokre, sicer lehko aplesnijo, in kalivno moč zgubijo. Predno pa zopet do novih pešek pridemo, preteče celo leto. Ne smejo se v sobni toploti ali na solncu susiti, ampak na hladnem in v senci; drugače se preveč posušijo in potem ali celo ne ženejo ali pa tudi prepozno. Peške posebno jabelčne in gruševe so prava sladčica za miai. Pred njimi jih moraino skrbno varovati, sicer je ves trud pri nabiranju in sejanju zaatonj. V zemlji jih varujemo teh anedencev, če brazdice potroaamo z drobno sekanim brinjevim šilovjem. Najboljae je peške sejati jeseni v drugi polovici meseca novembra. Tako poaejane peške spomladi o pravem čaau poženejo in tudi bujno in močno raatejo. Ce bi pa jeseni pešek ne bilo, se morajo pa v spomladi, kakor hitro je zemlja tala postala, v prst spraviti. Peške koščivega sadja, črešenj, sliv, breskev, marelic i. t. d., se morajo pa na vaak način že jeseni v zemljo spraviti, ker bi drugače z.a tega leta ne pognale več in za drugo leto svojo kalivno mo. zgubile. Nekaj o vinski trgatvi. Kedar bi se naj branje ali vinska trgatev začela, o tem ljudje niso vsi enih misli, še učeni vinorejci so si zastonj glavo belili in piaarili, kedaj bi imeli vsi v trgatev iti. Tudi vlada se je po nekaterih deželah vtikala in ukaževala den, pred katerim ne sme nibjSe s puto (brento) v vinograd, kar se pa sedaj obče zametuje, ker je tako ukaževanje prvič motenje posestniakih pravic, in drugič ker je brezkoristno posebno tam, kder imajo mnogo trsovih sort, ranih in poznih, dobrib in slabih. Tudi je posilno nastavljanje trgatvinega obroka manjšim posestnikom na škodo in le velikim na korist. Kajti če se trgatev pozno nastavi, potem manjši posestniki trpijo občutljivo zgubo na mostu, kateie pa samo veliki poaestnik ne porajta. Za enomerno nastavljanje trgatve se da le ondi govoriti, kder imajo večjidel le eno sorto ali pleme trsovo. Kder tega ni, kder vse križem po vinogradu raznih trsov stoji, ondi najbolje vsak posestnik sam razsodi, kedaj je v njegovem vinogradu najbolje brati, namreč tedaj, kedar je nj eg o v o grozdje večjidel najbolj zrelo. Kedar grozd zori, tedaj se v njem množi cuker, kislina pa pojema. Kislina in cuker pa se narejata v trsovih listkih, ter iz teb v jagode ubajata. Zato se mora skrbno gledati na to, da ae trsu listki ohranijo. V zrelem grozdu se poslednje dni cukra toliko naredi, da se kislina za naš okus skrije; vendar pri vrenju se zopet prikaže. — Prepozna trgatev je ravuo tako napačna, kakor prerana. Tukaj je grozdje še kislo, ondi pa že oslabelo na vrednosti. Največjo vrednost ima grozdje in je tedaj najpriliČniši čas trgatve, kedar se začenja kazati tako zvano: žlahtno gnjijenje jagod (Edelfaule). Te gospodar nebi smel prezreti in zamuditi. Znamenja so sledeča: žolta ali zelena barva jagod postaja rjavkasta, jagodezačnejo nekoliko subljati in če bi jih več časa puatil, bi se spremenile v rozine; se ve, če je vreme ugodno; kajti ob mokrotnem vremenu se jih loti plesnjivec ter jib kmalu pokonča. Ako tedaj posestnik potem, ko se je na grozdju prikazalo: žlahtno gnjijenje, s trgatvijo še odlaga, potem je na precej občutljivi zgubi: mnogo jagod odpade, voda zgine in plesnjivec najlepše grozdje hitro pokončava. Ako že kdo namerjava pridelati rozin ali samomaaeine (Ausbruch), no ta se ve mora s trgatvijo cakati pa tudi gledati da svoj denar iz pridelka dobi. Navadno je prepozna trgatev le zguba za posestnika. Ali se splača travnikom gnojiti? Noben razumnik ne dvomi, da je dobro in potrebno travnikom gnojiti in da so hvaležni za vaako peščico gnoja, katera se jim privošči. Hlevskega gnoja se ve jim zamoremo le težko kaj odmeriti; preveč ga potrebujemo za njive. Ali imamo dokaj drugih tvarin za to dovolj dobrih, n. pr. kompost, pepel iz drv in premoga, apno, saje, zmlete kosti, šekretnico, gnojnico. Nabiranje takih gnojilnih tvarin ni težavno in gotovo obilniša kositev bogato povrača 8troške takega gnojenja. Številke to jasno in prepričevalno dokažujejo. Nek posestnik je na nepognojenem travniku dobival 15 centov aena in 7 centov otave, skupaj 22 centov krme. Pognojil ga je potem s kompostom (200 cent. na oral) in nakosil 34 cent. sena in 16 cent. otave, skupaj 50 centov krme, tedaj 28 centov na leto več. — Potem je travnik pognojil z gnojnico (na oral 500 veder) in dobil 19 centov sena in 16 cent. otave, skupaj 35 cen- tov, tedaj 13 centov ve5. Na dalje je poskusil s šekretnikom (32 centov na oral) in nakosil 21 centov sena in 29 centov otave, skupaj 50 centov krme, tedaj 28 cent. ve5. Poskusil je potem z mineralskim gnojem, s kalijevo soljo in dobil 26 centov sena, 26 centov otave, skupaj 52 centov krme, tedaj na leto 30 cent. ve5. Potem je pognojil z golobjekom (12 centov na oi'al) in dobil 37 centov sena in 24 centov otave, skupaj 61 cent. krme, tedaj 39 centov več. Naposled je še pognojil z golobjekom in scavnico (16 cent. na oral) ter nakosil 38 centov sena in 25 centov otave, skupaj 63 centov kime, tedaj 41 centov več. Tako se splača travnikotn gnojiti! Nekaj o stelji. Vsak gospodar pozna važnost dobiega guoja za kmetijstvo, in res ni je stvari, s katero bi se dalo kinetijstvo bolj pospešiti, kakor z dobriin gncjem iu njegovim uinnirn oskrbovanjem. Dobrota gnoja odvisna je od dobiote krme, s kateio se živinakrmi, kakor tudi od njegovega oskrbovanja. Pa tudi stelja veliko upliva na vrednost gnoja na njegovo razkrojivanje in na njegovo rediluo mo5. Zatoraj naj si krnetovalci, ki imajo na izbiro ve5 tvatin za steljo, izberejo veduo le ono, ki jim daje najboljši gnoj, in ki se najlagleje in uajbitreje v zemlji razkroji. Med te tvarine spadajo : 1. Slama. Psebno ržena slama je velike vrednosti za stuljo. Slaina popije vsvoje votle steble v.so gnojnico, jo hitio razkroji. Čeni bolj je slama zme5kana in nekoliko kiajša, kakor je njena naravua veiikost, tem boije je. 2. Smerečje ia mab. Kjer pomanjkuje slame, rabi se tudi smerečje in mab za steljo. Taki guoj ugaja posebno ilovični zemlji. Ker se pa smere5je le polagama razkroji in segnije, treba je da ostane delj casa na gnojišču aii pa v hlevu pod živino. — 3. Veliko manjše vrednosti, kakor slama je listje. Ono le polagoma in celo težko segnije, malo gnojnice v se popije in le malo rastline brani. Kdor slamo in listie skupaj kot stelo rabi in skupaj na gnoj me5e, stori v gnojenju zemljiš5 veliko napako. Takov guoj namreč nejednakomerno lazpada in tadi nejednakomerno gnoji. 4. Celo dober za steljo je krompirjevec. On se aapije bitro in dobro gnojnice, po5ne hitio gniti, v zenilji pa bitro razpadati in rastline rediti. Boljši je tovej ga porabiti za steljo, kakor pa na polju ga sožgati. Posebno kot gnoj na travnikih ima veliko viednost. 5. Trs, praprot, srpnica so ludi dobre za steljo, ako se se zelene pokosč in posuše. Ako ee pa puščajo toliko 5asa, da se na korenini poBuše, in še le potem pokose, niinajo toliko vrednost za steljo, ker se težko razkrujejo. 6. Žaganje se tudi lahko rabi za steljo, vendar ono le malo gnoj pomnoži, in celo počasi raz- pada. Puščati se mora dolgo časa na gnojišču, da dobio segnije. 7. Trava iz ribnikov in ruša se rabi le tam, kjer pomanjkuje diugih tvarin za steljo. Trava se mora pokositi in dobro posušiti, pred ko se rabi za steljo, kajti mokra in frišna tiava ne upije nič ščavnice v se, pod živino ostane mokra, in da le prazen in slab gnoj. Gosp. list. Sejmovi. 11. oktobra v Orešju. — 15. okt. na Planini, v Raejem, pri sv. Dubu v Lo5ab, pri št. Ilu nad Sl. Gradcem, pri sv. Križu pri Slatini. — 18. okt. v Mozirju, v Videmu, v Trbovlju, v Podsredi. — 20. v Mariboiu.