PoStnlna plačana v gotovlni Izhaja v ponedeljek tnpetek ob 17. Stane mesečno po poštl 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na 7"50 Din, ra Inozemstvo 20 Din Račun pri pofitnem Cekovnem zavodu St. 10.666. sSLä«***^ ^S^^^ ^5Mpi^^^ '^¦^^ ^B^^^^^^^^ ^^^^^WBl^P^ ^^^gg^^^ WUKK^^^r ^Q^^^^^^RI HI ¦ Cena 1 Din Redakcija in aprava: Celje, Sirossmayerjeva ulica št. \ pritličje, desno. Telffon Interurban §tev. 65. Rnkopisl se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi te sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Pradpisi glede proitora in dneva objave oglasov se nvainjejo le po moinosti. Štev. 34. Celje, ponedeljek 30. aprila 1934. Leto XVI. Slavnostni koncert CPD v Celju CELJE, 30. aprila. V okviru pros lave druStvene 40- letnlce bo v soboto 12. rnaja ob 20.30 slavnostni koncert v veliki dvorani Celjskega doma v Celju. 90-članski mešani zbor bo izvajal pester in bo- gat spored. Koncert bo otvorjen z druŠtvenim geslom »Kdor naš si, z nami poj!« Te besede je napisal pes- nik A. Aškerc, uglasbil jih pa je za proslavo 40-letnicc slovenski mojster vokal nega stavka E. Adamič. Bese- dilo je skromno po obsegu, zato pa je glasba izredno bogata in vredna smisla besedila. Ta pesem je menda najnovejši AdamiCev umotvor in spada nied njegova najtežja del a. V muzikalno-tehnirnem oziru stavi na izVajalce ogronmo zahteve. Začenjajo basi, potom povzarnejo motiv tenori, za njimi alti, nato soprani nekako kanonično - kontrapunktiCno! Preko skoro neverjetnih melodičnih in rit- mičnih zaplotenosti dospemo do os- meroglasnega zanositega konca! CPD bo pač položilo v svoje geslo vso, kar zmore. Nato sledi skupina celjskih sk!a- dateljev z društvenima častnima čla- noma — dr. B. Ipavcem in dr. Ant. ScliWabom — na čelu. Prvi je zasto»- pan s svojim živahnim zborom »Ej te- daj«, drugi pa s svojo novo še neiz- vajäiio skladbo »Krist je vstal« na Gorinškovo besedilo. V nobeni svoji umetnini ni pogodil dr.'Schwab tako narodnega tona, kakor ravno v tej. Skladba je melodijozna in bogata na invenciji. Pokaže nam, da se naš dr. Schwab ni prav nič postaral. Pri po- slušalcih bo dosegel nedvoinno velik uspeh. Sledita clve nabožni. pesrai in sicer »Velikonočna« od K. Bervarja. in »Darovanje Mariji od Al. Mihel&i- ča. Bervar ni prekoračil nikjer štiri- glasnosti, glasov ne deli in ne podva- ja, rajši je celo enoglasen; glasove pa postavlja in vodi tako, da doseza, mogočne Tmuzikalne učinke, ki lepo ilusti'irajo besedilo. MihelCič je na- sprotno rad veeglasen, a ostane pri tem mehak, baržunast v svojih zvo>- kih, v ritmu pa umerjen. Njegova glasba gre v srce. Kako nežno za- zveni tenorski samospev v sredini pesmi! H koncu pa se ritmično raz- giblje in konča v mogočnem poletu. Bivši večletni društveni pevovodja C. Pregelj je zastopan s svojim zbo- rom »Da bi jaz znala« na narodno be- sedilo. Poslušalec bi mislil, da po- sluša narodno pesem, kajti tako se je, približal Pregelj v tej pesmi narodo- vi duši in miljeju. Pesem je vseskozi nežna in ravno zato zajame poslusal- (a. Celjsko skupino zaključi Risto Savin s svojo skladbo »Stalan sam tvoj«. Savin je poln nielodičuih in ritm.ični|i zanimivo)sti. Nj'egov slog je svojevrsten. Vendar čutiš povsod, da je motiv te izredno težke skladbe naroden iz Medžiniurja. V drug! skupini so zastopani skla- datolji V. Mirk, Ant. Lajovic in St. Premrl vsak z eno daljAo skladbo; prvi z »Odkrij nam zarja svoj obraz«, drugi z »Zeleniin Jurjein«, tretji z »Luno in zvezdanii«. Ne skladatelji 75 letnica Ivana Erhartiča ( Sodni svetnik v p. in odvetuik g. Ivan Erhartič v Celju obbaja 1. ma- ja mladeniško čil in svež svojo 75-let- nico. Jubilant, se je rodil 1. niaja 1859. v Veliki Nedelji kot sin prcprostih stai'sev. Girnnazijo jo študiral v Va- raždinu, kjer je 1. 1878. maturiral, in obliaja letos tudi 55-letnico mature, ki so jo poleg njega učakali le so štirje takratni maturanti. Po absol- vhaiiih piavnih študijah v Gi-adcu je služboval kot sodnik v Kozjem, iNovem mestu, kjer si je izbral živ- Usoda mil ni priliranila težkih pre- i/.kušenj. V eve tu mladosti mu je innrla hčerka Milena kot Cetrtoäolka, med vojno jo padel v tirolskih gorali njegov sin Mirko, pred desetimi leti mu je neizprosna smrt iztrgala Ijub- Ijeno sopi-ogo Matildo, predlanskim pa se je sinrtno ponesročil njegov sin Stanko, prvi tajnik jugoslovenskega poslaništva na Dunaju. Ostali so mu Še hčerka in dva sinova, ki se ga oklcpajo z vso ljubeznijo. Jubilant je prebolel vse težke udarce usode, nje- gova vedia natura in velika ljubezen z-l tauomtni 2 zavitka sta potrebna za eno pranje po Schichtovi metodi: Ženska hvaia za namakanje zvečer, ScNch- tovo terpentinovo milo za enkratno izkuhanje prihod- ' :' ; v -^ njQ jutro< T O J E C ELO DELO PRI äSGHICHTOVI MJETODIJ in tudi njihove skladbe ne potrebu- jejo nobone razlago. Skladatelji so vsakemu glasbo ljubecemu Slovencu znani kot odličniki. Vse tri skladbe so bile v Celju žo izvajane od CPD. Kot prave umetnine zaslužijo, da jih izvajamo in poslušamo veökrat, saj pa tudi zahtcvajo od /bora ogromno ti-udi in znaja. S teni je prva polovica sporeda za- ključena. Pestrosti ne manjka. Sko- zi ves del sporeda pa sc vleče nevid- na nit »od starejših k liäjnöyejsini«. O drugem delu sporeda "pa prihod- njiC. * Te dni bodö ponujale dame vstöp- nice za slavnostni 'koncort. Prosirno:! vsakogar, naj jih ne udklanja. Žal ne zadostuje ža koncert sarno navduše- nje in dobra volja pevk in pevcev, ampak je tre.ba tudi denarja. In po- lem, koliko stotin pevk in pevcev je delovalo v' teku 40 let pri CPD v pro- , speh in slavo naše pesmi, naše kul- ture, na$cg4 Celja, naSoga naroda! Zato naj bo proslava 4U-letnice CPD proslava vsega Celja! Vsak pomagaj gmotno in moralno po. svojih rnočeh! Saj je dala najlepši zgled mestna ob- čina celjska, ko je: prevzela pokrovi- teljstvo nad proslavo! Obrtniki so zborovali V petek 27. t m. je imelo Sloven- sko obrtno druStvo v Celju svoj 42. redni letni občni zbor, na katerem je odbor druStva podal račurt o svojem delovanju v letu 1933/34. Zbor je bil dobro obiskan in je potekel pod pred- sedstvom g. Vinka Kukovca mirno in stvarno. lz tajniškega poročila smo posneli, da je imelo druStvo v pre- teklem letu 11 sej, 4 sesrtanke, 2 pre- davanji, 1 koncert, 1 družabno prire- ditev in tromesečni knjigovodstveni tečaj. Sprejela se je sprememba pravil v toliko, da se razširi odbor na 12 čla- nov in 6 namestnikov in da traja funk- cijska doba odbora namesto enega tri leta. V odbor so bili izvoljeni sle- deči gg.: Vinko Kukovec, predsednik; Anton Lečnik, podpredsednik; Karel Koštornaj, tajnik; Franc Žohar, blagajnik; odborniki: Miha Dobravc, Karel Golob, Bernard Globočnik, Milo§ Hohniec, Karel Jezernik, Josip Pelikan, Rafko Rednak in Franc Vehovar, namestniki: Viktor Bevc, Filip Čulk, Drago Gams, Vinko Jordan, Franc Košir in Miha Krajnc; pregledovalca računov sta gg. Kottrad Oologranc in Karol Perc. V nedeljo je bila v Obrtnem domu seja širše uprave Okrožnega odbora obrtniSkih združenj v Celju s pravicami skupščine. lz poročila tajnika g. Žab- karja je razvidno, da je ta najvišja obrtniška organizacij«, katere območje obsega sreze Celje, Gornji grad, Slo- venjgradec, Konjice, Smarje pri Jelšah, LaSko in Brežice in kateri je podrejenih 45 obrtniških združenj, opravila v pre- teklem letu ogromno in važno delo. ProraCun za leto 1934. se je precej. znižal in se je določila člansica vloga za združenja na 10 Din za vsakega člana združenja. Nad/.orni odbor je po- ročal, da je bilo poslovanje brezhibno in vzorno, pa tudi iz referatov g^. Re- beka, podpredsednika in dr. Prctnerja, tajnika Zbornice za TOI v Ljubljani, je bila Okrožnemu odboru v Celju, izrečena pohvala in ugotovitev, da je eden najboljših okrožnih odborov. V splošni debati so se določile smernice za bodoče delo in ob 13. popoldne je predsednik Okrožriega odbora v Celju g, MiloS Hohnjec zaključil zbor. Ijonsko družico iz znane Seidlo.ve rodbiue, v (lornjein gradu, iViariboni in Celju. Povsod je bil navdušen pri- staš naprednega gibanja. ¦ V Celju, kjor bi.va že ;od .1. 1899. jo bil nvnogo lot sodnik okrožnega sodifiča, po upo- kojitvi pä je otvori! odvetniško pi- .sarno, ki jo neumorno vodi še danes, spoštovan od vseli, ki ga poznajo. JBil je vedno poštcn, znarajeu in neoina- jen narodnjak. do narave sta ga ohi'anili krepkega in zdravega. Z vetiko vnemo in zgolj iz ljubezni do narave goji lov in ri- bolov. Jubilanta dičijo plemenito •srce, nesebitnost, skrorrinost in kre- menit zuačaj. SploSno priljtlbljeTieliiu 'jirtrrfantu iskreno želimo, da bi'ucakal še mno- go let v zdravju in zadovoljstvu! Starega oceta sta zastrupila CELJE, 30. aprila. Pred velikim senatom okimnega sodišča v Celju so se zagovarjali da- nes 20~letni posestnikov sin Jože Fa- kin, njegov l(J-letni biat Franc Fa- kin tor njuna starša 40-letni posest- nik Anton Fakin iz Drožanja pri Sev- nici in 154-lotna posestnica Antonija Fakinova zaradi. umora odnosno na- vajanja k umoru. Senatu je predse- doval predsednik oki'oznega sodižča dr. Vidovič, votanti so bili s. o. s. dr. Dolničar, Božič, Detiček in Kraut, javno obtožbo je zastopal namestnik drž. tožilca Antipin, Antona in Anto- nijo Fakinovo je zagovarjal odvetnik Stante, Franca Fakina odvetnik dr. Ooričan, Jožeta Fakina pa dr. Likar. Due 10. decembra zjutraj so našli v Drožanju v koči štev. 10 pri Sev- nici inrtvega nad 80 let starega pre- v/itkarja Jožefa Fakina. V koči je bi- lo vse razmetano in razbito, vsled če- sar jo takoj nastal sum, da je prevžit- kiAV niurl nasilne smrti. Truplo so obducirali in poslali želodec, tanko či-evo in temiio maso, ki jo je bil pre- vžitkar izbljuval, kemičnernu iustitu- tu univo.ne v Ljubljani, ki je ugoto- vil, da je umrl prevžitkar vslod /.a- strupljenja z niešanico opijskih u1- kaloidov, izmed katerih sta neposred- no dokazana morphin in codein. Sum je padel na vse Stiri obdolžen- ee, ki so bili takoj aretirani., Jože Fakin je priznal, da je zastrup:il svo- jega deda, ker sta se oCe.in mati ved- no prepirala zaradi prevžitkarja. hs- povedal je, da je kupil strup v četi- tek 14. decömbra od nekega neznan- ca, ki ga je.srečal na povratku iz Sevnice. Ko je 15. decembra popoldne kuhal večerjo za starega očeta, je vsul sirup v lonec in poslal ob pol 17. to jed staremu očetu po bratu ](1i'ancu Fakinu, ki je vedol, da je bila jed zastrupljena. Njuna starša sta trdila, da nista ničesar vetlela o na- meravanom umoru in da tudi nista svojih sinov navajala k '/ločimi. Jože Fakin je bil zaradi-premiSljp- nega umora obsojen na 15 let robije, njegov brat Franc Fakin na oddajo v poboljševalnico, Anton in Antonija Fakinova pa sta bila eproščena. DOMACE VESTI d Zborovanje slovenskih novinar- iev v St. Juriju ob juž. žel. Ljubljan- ska sekcija Jugoslovenskega novinar- skega udruženja je imela svoj redni letni občni zboi* v nedeljo ^9. t. m. od !)..'H) do i:}.3() v kniotijski in gospo- dinjski soli v Št. Juriju ob ju/. xol. Na cast gostom. so tržani okrasili hiše z-drzavnimi /astavami. Občnega /bo- ra, ki ga je vodil dolgoletni predsed- nik g. Stanko Virant, direktor »Ju- tra«, so je udoložilo 37 Clanov iz Ljub- Ijane, Maribora in Celja /. 38 poobla- stili. Z pbčnega zbora je bila poslana udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju tor pismeni pozdravi centi'ali in sek- cijam JNU in novoinezkemu županu g. dr. Režku. Predsodnik g. Virant jei pozdravil ravnatelja kmetijske Sole g. inž. -Petkoväka in ravnateljico go- spodinjske Sole go. Knez-Goriffanovo in podal nato predsedniško poročilo. (iosp.Tavnatoij inž.Petkovšek je pri- srčno pozdravil žbrane novinarje, po- vdarjajOCpotrebo in važnost kmečke strokovne naobrazbo. Po izCrpnih po- ročilih tajnika g. Kosovela, blagaj- nika g. l^točnika in poslovodje gosp. Stran 2. »Nova Doba« 30. IV. 1934. Štev. 34. Prunka je prejel odbor razrešnico. Nato je občni zbor soglasno odobril novi sekcijski pravilnik, spremembe pravilnika o »Tovariškein skladu« in praviliiik novega sekcijskega »Pen- /ijskega fonda«. Pri volitvi je bil z malinii spremembami soglasno izvo- Ijen dosedanji odbor s predsednikom g. Virantoin. Po obfnein zboru je bil v šoli skupen o-bed, na katerem je bi- lo izrečenih več zdravic. Obeda so se udcležili tudi srcski podnačelnik g. Svetina, šentjurski župan g. Čretnik, okrožni zdravnik dr. Svetina, šolski upravitelj g. Žagar in učiteljstvo za- voda. Po obedu so si novinarji ogle- dali zavod in njegove zanimive na- prave. Z večernimi vlaki so so vrnili na svoje domove. d Dunajska vremenska napoved za torek 1. maja: Toplo vreme bo tra- jalo še dalje. Na zapadu in jugozapa- tlu Avstrije močiia oblaenost, ki so bo najbrž razprostrla proti vzliouu, na vzhodu povečini še jasno. Celje in okolica o Občinska organizacija JNS za mesto Ceije bo iincla rcdni letni občni zbor v soboto 5. maja ob 20. v mali dvorani Celjskega doma. Poio- čali bodo gg. minister dr. Albert Kra- mer, narodiü poslanec Ivan Prekor- šek in predsednik občinsko organi- zacije dr. Ernest Kalan. Pristop iina- jo saino organizirani člani JNS. c Ljudsko vseučilišče. V sredo 2. maja ob 20. bo predaval na Ijudskem vseučilišču v meščanski Soli g. rav- natelj Vrignanin s Sušaka o naših otokih in o našem divnem Primorju. Opisal bo Sušak, Dakar, Kraljevico, Crikvenico, Selce, Novi, Senj, Jabla- nac, Hab, Pag, Baško, Aleksandrovo, Krk, Malinsko, Omišalj in Vrbnik na podlagi preko 100 lepib, koloriranili skioptičiiib slik, Pokazal bo vse kul- turno - historične vrednote našega Priinorja in nas seznanil z življenjem in običaji na otokib zlasti glede na kopaliäko sezono. Obisk tega nad vse važnega in zanimivega predavanja vsakomur priporočamo. c Iz sodniške službe. Volonter g. Erik Križ v Celju je imenovan za sodniškega pripravnika. v. Ogenj v stanovanju. V soboto 28. t. m. okrog pol 4. zjutraj se je vnel tram poleg dimnika v kubinji kape- tana g. Barkovica v prvem nadstrop- ju bivšega botela »Krone« na Ljub- ljanski cesti 10, ki je last mestne ob- Cine. K sreči so ogenj kmalu opazili in obvestili gasilce, ki so takoj pri- hiteli in pogasili plamene. V kuhinji je delno zgorel kovCeg, dežni plašč, obleka in nekaj perila v skupni vred- nosti 550 Din. Kako je ogenj nastal, iii znano. c Vlomilec v gostilni. V noči na so- boto se je neznan storilec splazil na dvorišče gostilne »Jadran« v Zavod- ni pri Celju, ki je last g. Lovra Ote, razbil dve šipi, zlezel v gostilniško sobo in ukradel iz nezaklenjene oina- re 3000 cigaret »Drava«, 800 cigarot »Zeta«, 00 zavojčkov dunavskega in 30 zavojčkov savskega tobaka, 30 tra- buk, 20 cigar »Operas«, (50 zavitkov cigaretnih papirčkov, 93 škatlic vži- galic, dva namizna prta in 350 Din drobiža v skupni vrednosti 1Ü28 Din. Vlomilcu so že na sledi. c Mladinski odsek »Soče« bo imel sestanek v sredo 2. maja ob 20.30 v Narodnem domu. Na sestanku bo predaval tov. Alfred Cebular o svoji »veleturi« na Pohorje. c Živinorejska predavanja. Sreski veterinarski referent g. Maksim Sri- bar iz Celja je predaval v nedeljo v narodni šoli v St. Juriju ob Taboru o živinoreji. Izredno poučno preda- vanje je bilo zelo dobro obiskano. G. Sribar bo v nedeljo 0. maja ravnotam prodaval o prvi pomoči pri živini, v nedeljo 13. maja pa o istem predmctu na Vranskem. c žetev smrti. V soboto je umrla v Celju (Prešernova ulica 5) v starosti 37 let žena medičarja ga. Neža Domi- trovičeva, v nedeljo pa je umrla v celjski bolnišnici 32-letna posestnica Cecilija Pantnerjeva iz Hrastja pri Žusmu. N. p. v m.! c Umrli v api'ilu. V Celju je v apri- lu u mrlo 20 oseb (4 v mestu in 1(1 v javni bolnišnici), v okoliški občini pa 8 oseb (4 moški in 4 ženske). Sokolska tombola Celje 6. V. 1934 c Izvolitev »Miss Celja 1934« je bila v soboto zvečer v kavami »Merkur«. Zmagala je gdč. Lia Trinkova, ki je prejela trak za mesto Celje, plašč, ki ga je poklonila tvrdka »Tivar« in šopek, poleg tega pa ji bo šivilja ga. Rechtova brezplačno izdelala fazono za obleko. Vodja konkurence g. Olaf Barrou je govoril med volitvijo v takem tonu, da so imeli navzoči vtis, da hoče smešiti Slovence in slovenski jezik, zato bi bilo bolje, če bi se ta gospod rajši ne bil pojavil v Celju. c Rekrut! so začeli prlhajatl v ponedeljek v Celje. Fantje so se v splošnem dobro vedli. c Nesreča. V Dramljah je v soboto neka krava na paši brcnila 12-letne- ga posestnikovega sina Stanka Pri- stovnika in mu zlomila desno nogo. Dečka so prepeljali v celjsko bolniä- nico. c Dijaški kuhinji v Celju je daro- val g. Karol Perc, knjigoveški moj- ster in gostilničar v Cclju, 50 Din na- mesto cvetja na grob ge. Neže Domi- Irovičcve v Celju. <: Za birmance moliitvenikc, rožne vence priporoča K. Goričarja vdv., Celje, knjigarna, in veletrgovi- nas papirjeni. c Kino Union. Pondeljek 31. t. m. Škandal v Budimpešti«. Sijajna ope- reta s Frančiško Gaalovo in predigra. Torek 1. in sreda 2. maja: »Trlje Fratelini«. Izvrsten kriminalni zvočni film. V glavnih ulogah sloviti klovni bratje Fratelini. Dve zvočni predigri. Gledališče MESTNO GLEDALISCE V CELJU Repertoar: Petek 4. maja ob 20.: »Konflikt«. Krstna predstava za Jugoslav!jo. Benefična poslovilna predstava re- žiserja g. Milana Košiča. Abonma. Mr. Fedor Gradišnik : Maks Aisberg: „Konflikt" Drama v sedmih slikah. Prevod : Fedor GradlSnik. Režija: Milan Košič. (K premieri v Mestnem gledališču v petek 4. maja.) V današnjem materialističnem času, ko se vse peha le za denarjem in bogastvom, ko lumpi in moraine pro- palice cinično drve preko trupel in krvavečih src svojim samopašnim ciljem nasproti, je največji nemški advokat Alsberg imel pogum, da je proglašal Ijubezen do trpečega človeštva ter glas vesti in odgovornost pred Bogom in pred samim seboj za merilo vsega dejanja in nehanja poštenega človeštva. Zgodilo se mu je kakor že tolikim vehkim idealistom : svet se je rogal njegovim idejam in slednjič je veliki bojevnik za resnico in poštenost obupal nad človeštvom in nad samim seboj ter prostovoljno odSel tja, kjer vladata Ijubezen in pravica —. V drami »Konflikt« — svojem la- bodjem spevu — obravnava ponovno važno temo: vest je najvažnejše v našem življenju. Gre za vprašanje: ali sme odvetnik zagovarjati nekoga, o katerem ve, da je kriv ? — za vprašanje torej, o katerem ni zakona in torej tudi odgovora ne. Alsbergova drama skuša odgovoriti na to vprašanje. Gospa Kristina Kühne, žena dru- žabnika firme Kühne in Linsmeier, ima iz svojega prvega zakona sedem- najstletnega sina, ki ga nad vse Ijubi. Očim želi fanta spraviti pod skrbstvo svojega družabnika Linsmeierja, ki hoče naložiti fantovo premoženje v svoje podjetje. Mati, ki bi na ta način izgubila ves vpliv na ljubljenega sina, se na vse načine upira, vendar se njenemu soprogu posreči, da z zvijačo izvabi od nje privoljenje, ki ga potre- buje za varuštvo. Prepozno spozna prevarana mati svojo slabost, zaradi Ijubljene^d s»na skuša sedaj dobiti futalni üukunieiit nazaj, kar se ji slednjic". posreči z — umorom. — Pred sojisom jo zagovarja odvetnik B.>hlen, fanatk svojega poklica, pošte- njak in bojevnik za absolutno pravico. Ker ne ve, da zagovarja morilko, lahko posveča obtoženki vse svoje znanje in vso svojo dušo. V enem samem kratkem momentu se ga nalahko dotakne slutnja, da je vsa gradnja njegove obrambe zidana na laži. Ta moment, ko bi blla obtoženka pripravljena priznatl svoj zloün, je pslhološki trenutek vse drame. Kajti ko se zagovornika dotakne misel, da utegne biti njegova klijentinja kriva, prepreči instinktivno sam njeno priznanje. Obtoženka je to opazila, ižprevidela je obenem, da bi bila iz- gubljena, če bi priznala resnico : zato ostane pri laži. Ta moment je psiho- loško resničen in tudi odrsko vele- efekten in prepričevalen. Obtoženka je oproščena. Ko pa se vrne domov, jo njen sin, zaradi kate- rega je postala morilka, ne spreime kot sin, temveč kot tožnik. Razen tega ji hoče kompanjon njenega mrtvega mozä, Linsmeier, naprtiti nov proces, Če5 da po civilnem zakoniku ne more postati dedič po svojem pokojnem moŽu, ker je vsled kazenskega procesa postala tega nevredna. V tem novem procesu naj bi bil njen zastopnik zopet dr. Bohlen, ki pa se zastopstva brani, ker je med tem iz ust svoje klijentinje sam izvedel vso resnico. Kljub temu pa je ne pusti popolnoma pasti, ampak sku§a z vsemu svojimi juridičnirni pripomočki odvrniti Lismeierja od no- vega procesa, kar se mu končno tudi posreči. Česar pa ne more odvrniti, je notranji in zunanji beg sina od matere. Drama, ki se je pričela s vpraSanjem, tudi s vprašanjem konča. Ali sme odvetnik zagovarjati nekoga, o katere- ga krivdi je prepričan ? Brezdvomno potrebuje tudi krivec pravne zaščite. Le eno je nedopustno : igrana etična emfaza zagovornika, ki zavestne laži svojega klijenta zavestno prevzame, jih moralično drapira in vso to uma- zanost izdaja kot največjo čistost in nedolžnost. Tudi krivec, ki je tega vreden, se sme in celo mora zagovarjati. Toda samo v mejah, ki niso pisane v nobenem zakoniku, ampak edinole v naši vesti. Kajti »zakoni, ki so si jth dali ljudje v dolgem razdobju stal- nega razvoja, ne morejo nikomur braniti, da si poišče poslednjo veliko odločitev iz svojega čuvstva, iz svoje vesti.« Sport Celjski nogomet Čimbolj se bliža prvenstvo drugega razreda celjskega nogometneka okrožja koncu, tem jasneje postaja vprašanje prvaka. Za letos je skoro gotovo do- letela ta cast SK Olimp iz Gaberja, ki si je po včerajšnji visoki zmagi nad SK Jugoslavijo svojo pozicijo na prvem mestu tako utrdil, da ga Atletiki, ki so na drugem mestu, ne morejo več pre- hiteti. SK Olimp :SK Jugoslavlja 5:0(0:0) Prvenstvena tekma med imenovanima se je pričela ob l6'05 na igrišču pri »Skalni kleti«. Bila je v prvi polovici deloma izenačena in je potekla prvi polčas brez gola. Lepa prilika se je nudila Olimpu, ki pa prisojene enajst- metrovke v 43. minuti ni znal izko- ristiti. Zaradi obotavljanja Olimpovcev se je zdelo nekaj časa, da se rezultat tudi v drugem času ne bo zlepa izpre- menil, in dasi je Olimp prevladoval, je moralo preteči celih 10 minut, da se je napad zdramil in dosegel po desnem krilu mimo kritega vratarja prvi zgoditek. Igra se je gibala nato nekoliko časa na sredi igrišča, pa je končno prešla na polje Jugoslavije, ki do konca zlepa ni več prišla do na- sprotnikovega gola. Olimp je zače! ne- koliko smiselneje oblegati nasprotni- kova vrata in v 27., 41. in 43. minuti dosegel tri gole. Včerajšnja igra Olimpa je bila slaba. V primeri z njegovimi prejšnjimi na- stopi moštva zlasti v prvem polčasu ni bilo spoznati. V neodločnosti in slabi kombinacijski igri, predvsem v prvem polčasu, so se pokazale v moštvu tako velike hibe, da je bilo nekaj časa vi~ deti, da Sibki Jugoslaviji ne bo zlepa kos. Stvar se je obrnila v drugem polčasu na bolje in je znal premoč izraziti tudi v golih. Najboljše moči je imel Olimp v celotni obrambi, dočim se krilci, zlasti pa napad dolgo niso mogli uveljaviti. Jugoslavija je igro zasluženo izgubila. Postavila je na na igrišče moštvo, ki razen obrambe, (pa še ta je v drugem polčasu precej popustila) ne predstavlja resnega na- sprotnika. Tekmo, ki je privabila okoli 350 gledalcev, je sodil g. Oberlintner iz Laškega objektivno. V predtekmi je porazila režerva Atletikov moStvo SK Triglava iz Stor z rezultatom 7 :0. SK Atletiki: SK Hrastnik 8 : 2 (2:2) Na istem igrišču se je odigrala do- poldne prijateljska tekma med Atletiki in SK Hrastnikom. Tekma je bila v prvern polčasu izenačena, v drugem pa so Atletiki absolutno prevladovali. Obe enajstorici sta igrali slabo in nista pokazali mnogo več, kar bi zmoglo že kakšr.o rezervno moStvo. Da ni bilo za tekmo velikega zanimanja, je po- kazalo skoro prazno igrišče. Tekme se dopoldne, zlasti pa še s šibkimi izven- celjskimi nasprotniki, ne izplačajo. Sodil je g. Seitl dobro. K. D. t SK Celje : ISSK Maiibor 5 : 4 (3 : 3). Moštvo SK Celja je igralo v nedeljo v Mariboru podsavezno pr- venstveno tekmo s ISSK Mariborom in si z nesebično, odločno in premiš- Ijeno igro izvojevalo zmago in dve dragoceni točki. Celjani so zaigrali mnogo bolje nego v prejšnjih tckmah in zaslužijo sedaj vso pohvalo. V Ca- kovcu je SK Železničar iz Maribora v podsavezni tekmi porazil Cakovcč- ki SK v razmerju 2 : 1, v Ljubljana pa jo ostala tekma med SK Ilirijo in I ŽSK I-Iermesom neodločena 2 : 2 (1 : 0). SK Celje je sodaj na 5. mestu na tabeli pred SK Rapidom in ISSK Mariborom. 1 Poverjeništvo sekcije Zbora no- gometnih soduikov v Celju. Stiogo obvezen sostanek vseh saveznih sod- nikov celjskega poverjeništva bo v sredo 2. maja ob 18. v botelu »Iluber- tusvi«. Posobno jo vabljen h<>kT>- Ohm-. lintner. Odda se veLji ali manjši lokal na Kralja Petra cesti po zmerni ceni s 1. ju- lijem ali prej. Informacije v upravi lista. V Sloveniji dobro vpeljana zavarovalnica išče za Celje in okolico v svrho nove organizacije 3 zastopnike proti fikstii plači in proviziji. V poštev pridejo predvsem gospodje, l