(jutranje ladanje.) 111 številka. V Trstu, v soboto dne 15. septembra 1894. Tedaj XIX. „■DINOVP* izhaja po trikrat na teden t šestih is-danjih ob torkih, čatrtklh in eobotAh. Zjutranje i »dunje it-haja ob 6. tiri zjutraj, večerno pa ob 7. uri večer. — Obojno Izdanj« stana : jeden meiec , t. —.BO, liven Avatrije f. 1.40 ■a trt inaaec. . . 2.S0 , , . I aa pol leta . . . 5,- . , , 8.— M ne leto . . . 10.— ... 1«.— Na ranil« h raz priMm uniilii m »jtaljt uir. lik« w dobivajo v Poaamičre številk« w dobivajo v pro-dajalnicab tobaka v I rut u po a nv£., « Gorici po S ifi, Sobotno večerno iidanje * Irttu S n8., v Gorici a a«. EDINOST Ojrlaai ae račune po tarifa v petitn; aa na«|tiv» i debelimi črkami ao plačuje prostor, kolikor oh.-ga i »vadnih trttie. Po>lnna o»mrtn en in javnKzahTHl«, •!<•-rnači ogU»i itd. ae računajo po pogodbi. V»i dnptai naj se pošiljajo uredniAivu : ulica Caaprma it. |:i. Vsako pi*mo mora biti frankovano, kur uefrankovaiia ae nc »proi jimijo. Rokopisi ae ne vračajo. Naročnino, reklamaciju in oglaae »prejema upravniitvo ulica Canornu 13. Odprte reklamacijo ao proate poAtnin*. Glasilo alovenaketfa političnega druAtva za Primorsko, ,, * •*!»•• M J* M*r I' nam in sorodna srca : do druzih slovanskih plomen avstrijskih, v prvi vrsti do naroda deškega in hrvatskegs. Kajti lo združeni slovanski upliv mora so vspešno postaviti po robu onemu tujemu uplivu, čigar najizdatneje orožje so — praske marke. Proti temu uplivu nas klije „Slovenec" k obrani. Zdruiimo se v tesne vrste, proti temu uplivu t In ravno „Slovenčeva" atranka ima največ razloga, da stopi v energičen boj proti temu uplivu, kajti ta upliv ni samo nemšk, ampak je tudi nekatolišk — protestansk!! Mimo tega se ta nemški upliv pri naa druži s najhujšim nasprotnikom krščanske morile, z mogočnim židovstvom. Tu imate dva mogočna saveznika proti sebi. Ali ni pri takih okolnostih naravnost bresvestno početje, da nekateri naši rojaki tratijo vse svoje moči v borbi proti mlinom na veter — proti slovenskemu liberaliaiuu P V imenu n&n.da slovenskega, v imenu vere katoliške, v imenu našu n&rodne bodočnosti in v imenu sreče in Časti avstrijskega alovanstva vas rotimo in prosimo ob tej resni uri: aporazumite se, složite ae, oklenite se drug drusega, da atopimo ilnino v boj proti onemu sovražniku, kojega je v toli živih barvah naalikal „Slovenec" v svojem članku «V obrano t". In hitro mora se to sgoditi, da ne bodemo danes ali jutri jokali na rasva-linah svojega narodnega in politiikega življe« nja : Preposno je I Opasnost natega položenja na« kliče: hitro „Na atraiol" in nemudoma „V obrano!" Prvi korak do spnmetovanja pa bodi •Hod zaupnih mož, kakor ga priporoča „Slovenski Narod". Politiške vesti. Fran Josip I. in car Aleksander III. Povodom godu oara ruskega odposlal je nai cesar iatemu brzojavno čestitko. Mimo tega jo generalni konzul v Lvovu poročal ruskemu poslaništvu na Dunaju, da je cesar Fran Jo« sip posebno odlikoval njega in vojaikega ate-šoja, podpolkovnika Voronina ter daje v poznani sdravici izjavil svoje aimpatije do ruskega oarja. Kakov kontrast med poatopanjem natega milega vladarja in pa ono poljsko gospodo, ki so bili toliko brestakni, da so cul6 pred obličjem oosarjovim demonatrovali proti Rusiji s tem, da se niso hoteli udeležiti dvornega obeda tem povodom. Radi verujemo, da jo ta poljak« demonstracija napravila naj-neugodneji utin v najvišjih krogih. Nedotakljivost govorov, iznstenih v parlamenta. Pa pravijo ljudje, da so ne gode čudeži | Ravnokar se je dogodil tak čudež, da so je bivši predsednik višjemu de. žulnemu sodišču v Gradcu in jeden najlju- tejiih nasprotnikov avstrijskih Slovanov, dr. vitez Waser potegnil aa imuniteto tudi tistih govorov ki so bili izuščeni v parlamentu v kakem nenemškem jeziku. V listu „Ge-rtchishalle11 je priobčil namreč snstavek, v katerem pravi, da to ni v soglasju > duhom ustave, ako se oficijelno prezirajo taki govori, ki niso bili izuščeni v nemftkem joziku. Vitez Waser aklepa namreč tako; Ali ju do-voljeno ali ni dovoljeno govoriti v drugem nogo nemškem jeziku. Ako je dovoljeno, potem bi morali vse take govore tudi stono-grafirati in uknjiževati; ako ni dovoljeno, bi morali vneti govorniku besedo. Žito pa trebi reiti vprašanje, ali |o govornikom dovoljeno govoriti v kakem drugem nego nemškem je. siku, da so po takem zagotovi imuniteta ne-nemškim govorom in da so bodo mogli isti prijavljati doalovno tudi pO ča*opi«ih. To vprašanje je znlo važno tudi zu nas časnikarje. Kajti dogodilo se je često, da ao bili zaplenjeni listi, ker so prijavili tako ne. nemške govoru, izušČeno v parlamentu. Imeli so pa tudi še večjo sitnih, da |0 državno pravdniatvo celo osebno proganjalo urednika, češ, da dotični govor se ni glasil tako, kakor ga j« objavil list. Stvari doznati pa ni mogoče, kor se v našem parlamnntu ne atu-nografujejo nenemški govori. Za nas je seveda vprašan jo, sproženo po vitezu Waserju, že davno rešeno : ker imajo že po ustavi naši pnslanci pravico govoriti v svojem materinem jeziku, morajo ne torej — kakor logično zaključuje Waser — tudi oficijelno poštovati in beležiti njihovi govori. Ta bi bila lepa, da bi imeti Ao h it-nosti valod tega, ker se poslužujemo ustavnih pravio I Ruski car ozdravel. „Correspondcn/.-Bureau" javlja iz Peterburga dno 13. t. m.; Car je cvetočega lica in duševno izvrstno raspoložen, Nervoznost in pa utrujenost sti povsem prenehali. Encikliku o pomenu rožnega venca izdal je sv. Oče do vseh škofov sveta. V tej encikliki poživlja papež vse katolike, da so tesno združijo proti množeči se brozbožnoati. Imendan kratice Natalije so slavili v Relomgradu s slovesno služba božjo, katero so se udeležili kraljičini prijatelji v velikem številu. Kakor znano, trudil se je Brbski poslanik v Parizu, Miljutin Garašanin, v ta namen, da se snide kraljica so svojim sinom. Do sedaj pa ni znano, je-li dosegel svoj nameri. Tudi mali kralj Španjski Alfonz XIII je čestital bv. Očetu povodom imendana poslednjega. Lev XIII je odgovoril Alfonzu XIII. v ljubeznivem piamu z mnogimi dobrimi nasveti. Spomin na bitko pri Sedmin. Prihodnje leto bodo slavili Nuiuci 25letuico svojo zmage proti Francozom pri Sednnu. Ob toj „Na stražo!" — „V obrano I" m. V sodbi o našem sedanjem poloienju sta torej jediaa oba slovenska dnevnika; in ta sodba je najneugodnejia. Tako organ konservativne, kolikor organ takosvane „radikalne* ali napredne stranke pripoanavata, da naa preti nevarnost. Seveda iščeta vsak v svojem vira viroke tej nevarnosti: „Slovenski Narod* vidi te varoke v breanačelnosti sedanjega koalicij-akega duha, „Slovence* pa v drsnem vtikanja berolinakaga vpliva v naie notranje avstrijske zadeve. Prvi jo je pogodil prav dobro, drugi pa tudi: jedaa in druga trditev je resničns, Mi bi popolnili menenja obeh slovenskih listov ie tako, da so varoki, o katerih pripoveduje .Narod", v tesni aveai a varoki, katere navaja •Slovenec" — saj koalicija ni na vse zadnje nič dragega — kakor smo le omenjali v ve-Černem iadanju od mlnolega četrtka — nego obupno sredstvo ohraniti v Avstriji nemiki vpliv vslic dejstvu, da je nemiki iivelj v odločni manjiini. Tisti pomeni nemiki .Drang nacb Osten" ashteva kategorično, da vlada v Avstriji nemiki vpliv, in ker je vsakodobni aistem v naii državni polovici le sad narobe-načela, da notranja politika mora le sluiiti vnanji politiki, nam je jasno torej na prvi pogled, da je tudi naia koalicija le klin na lestvioi, po kateri bi hotel bcrolinski vpliv apleaati do svetovnega vladsrstva. »Narodov* „koalicijski duh" in pa „Slovencev* bcrolinski vpliv ee srečujeta torej na lepi poti; kako ne, saj sta al bližnja — sorodnika. Da govorimo torej a „Slovencem*: a a mejami naie države prireja se nova idrn-lena organisscijs, da vtrdi svoj vpliv v naii koalicijaki vladi. Nov napad se pripravlja na narod nai in na druge slovanske narode v habsburiki driavi. Prueke marke naj pomagajo, da ae elovanski n&-rodi avatrijski vsdrže pod nem-iko nadvlado". In spoznavši to nevarnost nam kliče „Slovenec*: Toda to, kar ae bal pripravlja v Nemčiji, je naravnost poaiv do vseh avstrijskih Slovanov in oeobito do nas Slo- vencev, da ae postavimo in pripravljamo k obrani !■ Svoj krasen članek aaključuje „Slovenec" a apoatrofo: da Avatrija postani močna in samostojna in po takem tudi branik in aavetiiče tudi narodu slovenskemu! „Slovenec* je torej povedal jamo, kje tiči vir naii bolesni — v vnanjem nemlkem vpliva. Zaključek is teh isvajanj ni teiak aa nas Slovane: sruiiti treba ta «nanji in nemiki vplivi — Vprašajmo ae le, kako P Tudi to je jaano, naravno: vse naie borbe moramo PODjUSTEK. Kmetski upor. l(»4*Wa«*a j>mm* ie*tn9jmtvym ••*«. - Spumt Avgust Senoa. Prtloiil L p. Planinski. - Mogajič hitro prižge iibo, pohiti k topu pri ograji — blisk ivigne v noč, grom za-bobni skozi bregove. Hipoma ae zasveti cela dolga vrsta slamnatih anopičev po dolini in brdinah. Pri najbližji Četi poči puika, a prvi četi so oglasi druga, tretja in vse naprej in naprej. Pastirski rog satrobi s aateglim glasom akosi noč, a bobni zaropotajo po dolinah. Pri ponočnih ognjib vidii vrvi glava pri glavi kakor mravlje. Čimdalje, glasneje čujej vri«, a črne podobe let6 na konjih mimo ognjev ; v gorski kotlini kakor da so zavreli črni valovi. Na pokopališči se abere stobiika četa, možje ne veliki, suhi, ostrih obrazov, ali vragi; sa pasom so jim sekire, v roki puike. Vodi jih Pavel Bresoviki, stobiiki tržan. Se-daj prihaja tudi dvajset ljudij postarnih, ali naperiti v to, da pridemo v Avstriji do sistema, nepristopnega tujemu nemškemu uplivut Pot pa, po kateri mo> rnmo dospeti do tega cilja, ne more biti drugi, nego pot tesne vzajomnosti avstrijskih Slovanov. Ne isgovar-jejmo se, da nai vpliv je prenesnaten, da bi mogli določati amćr naii notranji politiki t Tako poniievanje ssmega sebe ni častno in tudi opravičeno ni v faktičnih odnoiajih. Zavodimo se vendar jedenkrat dejstva, da Slovani sestavljamo v Avstriji večino prebival-stva; in ko se isvemo tega dejstva, utrdi se nam vapodbujevalno prepričanje, da lahko pridemo do primernega vpliva, ako le resno hočemo: ako smo sloioi in neizprosni v svojih sahtevah. Naii oportuniati ae isgovarjajo navadno, da pravi politik more vedno poitevati rasmere in okolnosti. Dobro! A to velja tudi državnikom, tudi oni bodo morali poitevati okolnost, da Avstrija ni bila nikdar in ni nemika država in da smo v večini mi, ki aahtevamo odločno in neizprosno, da se nam d& to, kar smemo zahtevati po svojem itevilu in po obstoječih zakonih. Le pfttem atroge vzajemnosti in moiko odločnosti bodemo mogli klestiti — to so zopet „Slovenčeve" besedo — gas do jednakopravnosti vseh narodov. Beda j pa le roko na srce in vprašajmo ae: ali je bilo naie dosedanje postopanje pri. merno naiim narodnim potrebsm, ali je bilo tako, da bi nas moglo braniti pred onim vna-njim nemikim vplivom, proti kateremu nas kliče sedaj „Sloveneo* — k obrani f Ali niamo mi aami utrjali ta vpliv ae avojo kratkovidnostjo, a netenjem nesloge med slovanskimi plemeni avstrijskimi ter z n e s m i s e 1 -nim in progreinim prepirom v našem domačem slovenskem taboru P Ali ni naia najvišja narodna instanca, deielni odbor Kranjski, ravno v najnovejši dobi se evojim neumljivim postopanjem le gladila pot nemškemu vplivu? Ali niso naši zastopniki pustili sramotno na cedilu uprav ono raivito, krepko in kulturno pleme slovansko — pleme Sesko —, okolo katerega ae bi morali ravno mi ovijati liki iibka rastlinica ob močno deblo ? I Ali niso nekateri nsii sastopniki v najnovejii dobi storili ne-odpustljiv greh, da so jeli iskati pomoči in reiitve ravno na oni strani, kojo moramo smatrati kot glavno sastopnico onega nem-Skega vpliva, ki sa mejami naše države snuje organisacijo — nam v pogubo P D&, mnogo amo grešili ravno mi Slovenci v svoji slepoti in kratkovidnosti! In alednji čas je, da krenemo na druga pota, da se poboljiamo. Slednji čas je, da nehamo iskati prijateljev in saveznikov tam, kjer jih ne moremo najti: med svojimi naravnimi nasprotniki; ter da obrnemo avoje oči, svojo roko in avoje arce tja, kjer bijejo bratska močnih, kmetje is rasnih krajev, is«luženi banovi bombardirji. Vaak pristopi k svoji lumbardi. V cerkvici aedč na tleh okolu Oubca poveljniki: Andrej Pasanec, Jurij Mogajič, Vinko Lepojič, plečat, oatrižen mladenič malih očij, smehljajočega obraia, Niko Posebeo, lep mladenič, modrih živahnih očij, Gregor Vagič is Oroslavja in Pavel Brezov-ški iz Stobice. — Bratje, vstane Gubec, gospftda gredo na naa. Gašpar Alapič jih vodi. Jutri bo tekla kri. Zasukati treba rokave. Dosti nas je hvala Bogu, ne pokosć nas v jeden mah. Ako Bog d&, bomo mi njo. Poklical sem vas, da vam to naznanim da vpremo krepko roke, predno nas vrag naskoči. Ali sto spravili vso čete pokonci P — Smo, vae je na nogah, pod orožjem, oglasi se Pasanec. — Dobro, bratje, pravi Gubeo, sedaj se vam je bratski dogovoriti, kako naj se raz- delimo, kako naj udarimo, kako naj se branimo. — Jaz mislim, zakliče Vagič in udari po široki sablji, da bi ili vsi skupaj proti njim. — Kje ti je pamet, Grega, odkima Brezo vAki z glavo, mar hočeš divjega bika zgrabiti za roge, da te vrže na tla P — A kaj misliš ti, vojvod, vpraša Po-zebec Gubca, ti si najpametnejši. Naj Matija govori. Kaj ne bratje P — Govori I zakličejo poveljniki. — Jaz mislim tako. Vojska gre od Ja-kovlja in mora mimo cerkve avetega Petra navzdol v Stob ško dolino. Ustaviti je ne moremo, niti počakati pod hrdorn. Mi doli, oni gori, bilo bi nespametno, odplahnili bi nas kot hudournik. Pri toplicah j« dolina široka, ondu jih no smemo počakati. Oni imajo mnogo konjikov, mi malo. Moramo jih dobiti mej gorami v klešče, tu smo mi gospodarji, oni ae bodo zapletali, konji motali a mi po njih. — Prav je tako, potrdi Pasanec. — Jaz misl.m,da so razdelimo tako: Pasanec ostane na vrhu pri svetom Putru s svojimi strelci. Kadar se bo pomikala Vojsku nizdolu, streljaj nanje, dokler moreš, potem pa se umakni k naru. Pri toplicah naj h t o j i Vagič in konjiki. Malo so »prijemi, n!i nikuri nespametno, ampak umikaj ae in primami jih mej brdu. Posebeo bo stal po gričih na lovi strani, jaz, Mogajio in Brezovški tu na desnih gričih, Lepojič pa naj se vtabori v Sto-bici, kjer Btoje sa trdnjavo ob potoku veliko puške. Ko udari Vojska /n Vagidem in do*pe v Klanec, sipajte vi z gričev o^enj iz topov, a v vasi jih pozdravi ti, Lepojič, mi ne 8pu« stimo z obeh bokov in stisnemo junake v svoji močni pesti. Jo li prav, branje ? — Dobro, vojvod, potrdo vsi. — Dani se, bratje I vstane Uubcc, n.i nogo 1 Oas je. Bog daj arečo! (Daljo prih) priliki dobe spoiainske medaljo tu oni, ki iaajo ie spominsko vojno medaljo. Te me-daljo hočejo nakovati ia ugrabljenih francoskih top .v. Različne vosti. Poroka. U Št. Vida pri Vipavi nam pi-it-jo : Včeraj, dne 12. t. m. se je porodil v tukajšnji cerkvi sv. Roka c. k. stotnik izven »lužbe iu predsednik II. pri«. veter, društva, g. Anton Jacobi iz Gorico i gospo Ano Z i s a y roj. Sskellurio z Dunaja. Za Cirilo Metodijski dar so darovali: Ivan Besednjak in Anton Vitos vsak po 30 nvć., Ivan Bavcon, Juiip Sulic, Jorij Salič in Miha Gravu« vsak po 20 nvć., Marija Taućer 15 nvč., Ivan Maz^arol in Terezija Valić vsak po 10 nvć. Tržaške iole .Slovencu' piftej o iz Trata •* Trst ima po zadnji fttetvi (leta 1890) 147.466 prebivuleov; med temi je 5000 Židov, 1600 proteetuntov, 1400 razkolnikov in skoraj VBi drugi so katoličani. Pri t»;in pa imajo tu židjo svojo veliko židovsko iolo, kateri na-eelujo h u iti prejasni veliki rabiuec; cel6 neka ulica „via delle scuolo israclitiche" naznanja vsaceuau, da ju za žido dovolj preskrbljeno. Evuogeljski in hdveti iujajo svoje združeno versko šolo, ki jo vodi luteranski pastor Me-dicus. Rnsckolni Grki imajo tudi svojo Mu ; ravne tako razkolni Si bi. Iu katoličani f Katoliških *ol, pristopnih brezplačno, je samo jedna laika za deklice, »Arciducchessa Stefania* ki jo vodijo benediktinke, in nnSa slovenska družbe sv. Cirila in Metoda. Po drugih Šolah vlada m e j- ali b r e t v e r s t v o, Nobenega krščanskega znaka ne trpi židovsko laSko gospodarstvo; križ je odstranjen iz šolskih sob; židjo so mej učitelji katoličko mladine. — Ali je potem čudno, če zatirajo uboge Slovence P 0e nima mestna uprava nobunegu strahu pred Bogom, ali naj ga ima pred nami P Meatni svet tržaški bodo imel svojo XIX. javno sejo v četrtek dne 20. t. m. Javilo se je nam bilo, da bode seja že v četrtek dno 13. t. m„ torej je bila to pomota za teden dnij, katere pa nismo krivi mi. — Na dnevnem rodu bodo važna točka: »Predlože-njo proračuna občinske uprave za leto 1895B. O tem proračunu govorimo v današnji Številki na drugem mesto. Proračun trlalke mestne uprav« za leto 1895. Mestni magistrat je bil objavil proračun mostno upravo za prihodnjo leto tako, da kaže primanjkljaja „samo* 45.880 gld. To itovilko je iiaAel s tem, da jo sestavil proračun tako, da pokažejo iiredni s t r o-6 k i 96.200 gld. primankljaja, redni dohodki pa 50.320 gld. prebitka. Skupno toraj 45.880 gld. primanjkljaja. Temu nasproti pa jo postavil finančni odsek povse drug račun, kajti izredne stroikn računa na 104.900 gld. Preobširno bi bilo, da bi se bavili i motivacijami finančnega odseka, a katerimi podpira neobhodno potrebo stroSkov ; bolj nas zanima, kako hoče občinska uprava pokriti primanjkljaj. To pa nameruje sto-riti takole: Prositi vlado dovoljenja, da smo pobirati občina vsaj 3 lota Se, računajoč od 1. januvarja 1895. dalje, neodvisne občinske doklade in pa občinski delež erariSkega užit-ninskega davka, dovoljen i NajviSo odloko z dne 23. oktobra in 14. decembra 1893, Konečno hoče predložiti mostnemu svitu da naloži mostni delegaciji, da dobavi občini za loto 1895. kredita v oonto-correntu do zneska 600.000 gld. — Prvo in drugo jo st*ar lis. c. kr. vlado, odnosno »tvar o. kr. erarja, da li hoče vstreči tej zahtevi ali no ; gledo kredita v conto-oorrentu pa je naio nomeru-dajmt monenjo po naS^in preprostem razumu to, da hoče mostna uprava skopati so večjo jamo, da zasuje manjSo ; novo jamo zasuje puhodnje leto s sopet ua novo izkopano jamo in tako se bodo stvar ponavljala dalje ill daljo, dokler bodo kopačov in pa — po-trebno zeoilje. Oboroženi mir. Evropa uživa že voč let sad miru, a ne božjega blagoslovljenega miru, ampak onega oboroženega miru, ki razjeda blagostanje narodov slče Koburg zahtevati avdijeneijo pri sultanu. Poznanj 13. P.> odredbi vladnega pred- sednixa niso dopujfili rušili kupčevalcev na tukajšnji tedenjski *omunj, z bok Česar so se m-irati isti vrn'ti domov. Benetke 13. Po mestni občini BeneSki pri r j >na prva mednarodna razstava umetnosti so otvori dno 22. aprila 1.895. in zaključi dne 22. oktobra. London 14. „Times" javlja iz Shungaja : Brzojavke iz Funuia poročajo, da se jo vta jo trajala b«ja dva dni, ne da bi bilo lirišiu d u odločitve. Trgovinske braoJmvH«. Badimpeita. PSnnii-n ta jeson 6 97—639, m spomlad 6-77-6 78 Koruza xn sept.-okt. 6-10 do 612. Ovns joson o 67 -B 69. 1U za jesen B 18-;V20. PSenifu nova o