Poštnine pleteno v gotovini URADNI VE£ St^Bka. M&1.0 *llž°ioa OKRAJA NOVO MESTO Lelo III. V Novem mestu, dne 15. decembra 1958 Štev. 21 VSEBINA: OBČINSKI LJUDSKI ODBORI 306. Odlok ObLO Brežice o družbenem planu za leto 1958 307. Odlok ObLO Senovo o družbenem planu za leto 1958 308. Odlok ObLO Sevnica o družbenem planu za leto 1958 309. Odlok ObLO Novo mesto o spremembah statuta občtine Novo' mesto 310. Odlok ObLO Novo mesto o podeljevanju socialnih podpor 311. Odlok ObLO Novo mesto o potrditvi zaključnega računa občine Novo mesto za leto 1957 312. Odlok ObLO Senovo o odpravi odloka o obvezni odbiri plemenjakov na območju občine Senovo 313. Odlok ObLO Trebnje o spremembi statuta občine Trebnje 314. Odredba sveta za kmetijstvo in gozdarstvo ObLO Brežice o plačevanju pavšalne skočnine in stroškov osemenjevanja GOSPODARSKE ORGANIZACIJE IN ZAVODI 315. Bilanca podjetja »Gradbenik« Brežice za 1. 1957 316. Bilanca podjetja! »Zora« — lesna industrija Črnomelj 317. Bilanca gostinskega podjetja Črnomelj za 1. 1957 318. Bilanca Kmetijske zadruge Črešnjevec za I. 1957 319. Bilanca Kmetijskega posestva Klevevž za leto 1957 320. Bilanca Kmetijske zadruge Trebelno za leto 1957 321. Bilanca trgovskega podjetja »Prehrana« Novo mesto za leto 1957 322. Bilanca trgovskega podjetja Trebnje za leto 1957 323. Bilanca Kmetijske zadruge Trebnje za leto 1957 324. Bilanca Kmetijsko-gospodinjske šole Mala Loka za leto 1957 306. Na podlagi določil 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19/52) in 3. točke 24. člena statuta občine Brežice, je občinski ljudski odbor Brežice na ločenih sejah obeh zborov dne 30. IV. 1958 sprejel ODLOK o družbenem planu občine Brežice za leto 1958 I. DEL SMERNICE ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA V LETU 1958 I. poglavje SKUPNI DRUŽBENI PROIVZOD V letu 1958 se predvideva za občino Brežice le manjše povečanje družbenega proizvoda. Izračunano v indeksih bo gibanje naslednje 1957 1958 1958 1956 t 1956 1957 104,2 " 110,1 106,2 Po gospodarskih panogah pa se predvideva naslednje gibanje družbenega proizvoda (v indeksih): 1957 1958 Gospodarska panoga 1956 1957 Industrija 103,4 100,2 Kmetijstvo 102,9 104,8 Gozdarstvo 98,8 99,3 Gradbeništvo 190,8 100 Promet 98,7 100,4 Trgovina 105,6 120,6 Gostinstvo 104,5 100 Obrt 100,6 101,3 Kmetijske zadruge 108,3 89,4 Skupni družbeni proizvod bo predvidoma znašal v letu 1958 1,698.720 din. Povečanje družbenega produkta v letu 1958 se predvideva predvsem pri kmetijstvu in trgovini, medtem ko bo znatno zmanjšinje pri kmetijskih zadrugah /zaradi reorganizacije, ki bo izvedena že v mesecu juniju odnosno juliju. III. poglavje INDUSTRIJA V letu 1958 se v industriji ne predvideva povečanje družbenega proizvoda razen v tovarni pohištva Brežice, medtem ko bo družbeni proizvod v rudniku Globoko znatno padel, ker podjetje svojega proizvoda ne more plasirati na trg. Rudnik Globoko ima še vedno zelo primitiven način obratovanja. V samem rudniku bi bile potrebne večje invesiticije. V letošnjem letu je v rekonstrukciji gradbenega materiala Opekarna Brežice. Tudi v tem podjetju bo proizvodnja odnosno družbeni produkt v letu 1958 enak realiziranemu v letu 1957. Podjetje sicer izdeluje več vrst opeke, poleg tega tudi specialno vrsto opeke za prednapeti beton. Z rekonstrukcijo tovarne pa se bosta asortiment in kvaliteta še1 znatno povečala. Z razvojem tekstilne industrije »Pletilnice« v Dobovi je nastalo resno vprašanje poslovnih prostorov; ker ti prostori danes več ne ustrezajo za nadaljnji razvoj. Podjetje je pričelo misliti na gradnjo poslovnih prostorov. Tako imajo priskrbljen prostor, nastajajo pa težave z investicijami. Izdelki podjetja so iskani na tržišču, zato je tudi kapaciteta tega podjetja premajhna Občinski ljudski odbor si je zadal nalogo, da priskrbi sredstva za gradnjo obratnih prostorov. III. poglavje KMETIJSTVO V letu 1958 se predvideva v kmetijstvu povečanje družbenega produkta za 4,8 %. S kmetijstvom se v naši občini še vedno bavi 57 % aktivnega prebivalstva. Kmetijska gospodarstva so dokaj razdrobljena, zato tudi ni možno večje povečanje družbenega proizvoda, opraviti pa je tudi veliko pomanjkanje delovne sile v privatnem kmetijstvu. V zadnjih treh letih je naša kmetijska proizvodnja trpela predvsem zaradi elementarnih nezgod (pozeba, toča). Te nezgode pa so posledica zmanjšanja družbenega proizvoda v letu 1958. Za kmetijstvo je občinski ljudski odbor v letu 1958 predvidel 5,000.000 dinarjev, ki so namenjeni predvsem za obnovo vinogradov in sadovnjakov, ker bi se s tem v nadaljnih letih proizvodnja lahko povečala. Povečanje proizvodnje temelji na dveh činiteljih: na materialnih sredstvih in družbenih silah, ki se teh sredstev poslužujejo. Tudi v tem letu je predvidena izdatna oskrba ,z reprodukcijskim materialom ter naložbe v nova proizvodna sredstva (investicije za mehanizacijo, nove nasade). Drugo, kar je važno je, da bodo sredstva dana v roke socialističnim organizacijam, ki bodo sodobna sredstva izkoriščala na zemljiščih splošnega ljudskega premoženja ali pa v sodelovanju s privatnimi kmetovalci. Ena od osnovnih nalog je dvigniti in poceniti proizvodnjo. V letu 1958 se predvideva zmanjšanje proizvodnje krompirja z ozirom na razširjenost koloradskega hrošča, povečala pa se bo na ta način proizvodnja žita. Spomladi letos je bilo zasajenih v občini Brežice 8 ha hmelja. Hmelj je rasel skoraj v vseh krajih občine že leta 1877 in se je zelo hitro razširil. Leta 1929 pa so se površine znatno znižale in v naši občini tudi kmalu ukinile. 2 Pomembna in donosna panoga kmetijstva je živinoreja, vendar ugotavljamo, da živinorejski fond pada. Vzrok temu je slaba krmna baza. Nujno je treba izboljšati travrike in pašnike, pridelati več krmnih rastlin kot dopolnilo travniški krmi. Pri tem je potrebna" regulacija potokov, Sromljice, Gabrnice 3 Vinogradništvo je pri nas stoletja stara panoga, ki pa se ni trenutno preusmerila v sodobno smer v takšnem obsegu, kot ga rentabilno gospodarstvo zahteva. Potrebna je hitrejša obnova vinogradov, kajti opažamo, da se druga obnova zelo počasi odvija. Ugotavljamo, da se naši vinogradi le redko gnojijo, da je naše kletarstvo primitivno, delo izključno ročno. Na področju naše občine je še kakih 80 % vinogradov, ki SO' zastareli. S predvideno obnovo se predvideva 100 % povečanje proizvodnje trsnega materiala (povečanje trsnic in matičnjakov ter koriščenje že selekcioniranih vinogradov za dobavo cepičev. S predvideno povečano proizvodnjo in obnovo se bo moral rešiti problem vkletenja — zato je na Bizeljskem predvidena gradnja večje sodobne kleti. 4 V sadjarstvu se obeta večji pridelek od leta 1957. Naše sadjarstvo je zelo ekstenzivno, drevje se zelo neredno čisti, gnoji in škropi, zato tudi ni redne rodnosti. V prvi vrsti je nujno treba realizirati obnovo, dalje dejansko skrčiti vse staro in preveč okuženo drevje. Uvesti je obvezno zimsko škropljenje ter 25 % vsaj vseh rodnih dreves v dobi vegetacije, v prvi vrsti pa redno dopolnilno gnojenje in izvajanje zaščitnih ukrepov. S tem bo narodni dohodek iz sadjarstva močno narastek Iz Zveznih sredstev bodo finansirane nekatere investicije v kmetijstvu (sušilnice za hmelj, nabava kombajna, traktorjev). Posebna naloga, ki jo nalaga sedanji gospodarski razvoj, je usposobitev naših zadrug za odkup kmetijskih proizvodov in s tem boljša oskrba industrijskih centrov. IV. poglavje GOZDARSTVO Velik odstotek gozdov v primeri z ostalimi površinami v občrni Brežice ter številne posredne in ne^ posredne koristi, ki jih imajo gozdovi za gospodarstvo, nam narekujejo nadvse smotrno gospodarjenje z gozdovi, kjub močno razvitim ostalim panogam narodnega gospodarstva. Področje občine Brežice je poraslo z gozdovi na površini 9083 ha. Sestoj gozdov po sektorjih lastništva je naslednji: Gozdovi SLP gozdno gospod. 2,389 ha ali 26,5 % ostali gozdovi SLP 51 ha ali 0,5 % zasebni gozdovi 6,643 ha ali 73 % Gozdovitost v občini znaša 34 %, tako da odpade na enega prebivalca 0,34 ha gozdov. Po ceni imamo v občini 43 % gozdov, ki dajejo danes le okoli 25 % do 30 % možnega lesnega prirastka. To so skrajno- degradirani gozdovi in gozdna zemljišča. Pretežna ve- čina teh površin je v privatnem sektorju. Povečano gozdno proizvodnjo bomo zvišali z obnovo gozdov. Pri gozdni obnovi si moramo prizadevati predvsem to, da se pogozdijo vse goljave in stare poseke. V. poglavje GRADEBNIŠTVO V letu 1958 bo precejšen vpad gradbene dejavnosti v primeri z živahno dejavnostjo v letih 1956-57, kar izvira predvsem iz novih družbenih inštrumentov. V prvi vrsti moramo omeniti zmanjšanje prispevka v sklad za zidanje stanovanjskih hiš, kar bo občutno zavrlo individualno stanovanjsko izgradnjo. Tudi občinski ljudski odbor Brežice je z izgradnjo 12-stanovanjskih blokov in 6-stanovanjskih barak v Brežicah zaključil prvo etapo stanovanjske izgradnje in nima v letošnjem letu predvidenih nobenih večjih gradenj. Novih gradenj skoraj ne bo v večjem obsegu, pač pa bodo dograjene nekatere večje zgradbe kot 6-stanovanjski blok »Gozdar«, 4-stanovanjski blok »Elektro Krško«, 21. blok z agroservisnimi lokali ter 2-stanovanjska zgradba v Globokem. Prav tako bodo končana dela na izgradnji avto ceste Ljubljana—Zagreb, zgrajena Vodnikova ulica in modernizirana cesta Brežice—Cerklje ter Čatež—Čateške toplice. Največjo aktivnost je pokazala KPPZ Brežice, ki je uredila prve hmeljske nasade ter bo dokončala hmlejsko sušilnico in industrijsko pitališče za bekone. Tudi Opekarna Brežice še nadalje rekonstruira celotni obrat. Med ostalimi gradnjami bi bilo nujno dokončati šole v Bojsnem in Mrzli vasi, pričela pa se bo tudi gradnja Zdravstvenega doma na Bizeljskem in dvostanovanjske hiše za uslužbence ZP Bizeljsko. Gradnja individualnih hišic bo, kakor je že omenjeno, občutno zmanjšana. Na tem mestu moramo poudariti, da smo prebredli začetne težave zaradi sprejetega odloka o gradbenih okoliših na območju občine, vendar pa ima to za posledico tudi zmanjšanje gradbene dejavnosti individualne gradnje, ker je mnogo teže dobiti zemljišče v gradbenem okolišu, ni pa še nobene uredbe, po kateri bi lastnik zemljišča moral prodati svoje zemljišče v gradbenem okolišu, v kolikor na njem ne namerava graditi sam. Nujno bi bilo treba pretresti tudi to vprašanje in podvzeti ustrezne ukrepe. Stanovanjska gradbena zadruga »Naš dom« Brežice je po nekaj pasivnih letih ponovno oživela svoje delovanje. Interes je bil velik, saj se je vključilo v zadrugo nad 60 članov, interesentov za gradnjo. Žal pa je bila ta aktivnost le kratkotrajna, ker ni na razpolago denarnih sredstev. Upajmo, da je to le začasno. V letošnjem letu bo sestavljen tudi petletni perspektivni plan razvoja gradbene in komunalne dejavnosti v občini, ki bo gotovo dal približne smernice za nadaljnji razvoj, jasno pa je, da je za vse potrebno mnogo denarja, ki ga pa občina nima. VI. poglavje PROMET V občini obstoja eno avtotransportno podjetje »Prevoz«, ki si je v lanskem letu nabavilo 4 tovorne avto- mobile s prikolicami. Avtoprevozniško omrežje se je znatno razširilo. Uvedena je nova proga Bizeljsko— Ljubljana in s tem je omogočeno potnikom ugodnejše potovanje v Ljubljano. Sredstva občinskega cestnega sklada so v letošnjem letu predvidena predvsem za vzdrževanje cest IV. reda. Dasiravno sredstva tega sklada niso tako majhna, vendar ne bodo zadoščala potrebam. VII. poglavje TRGOVINA V letošnjem letu se bo začelo z reorganizacijo trgovine, in sicer s tem, da se bodo trgovine s prodajo industrijskega blaga odcepile od kmetijskih zadrug, poslovalnice KZ pa bodo prevzele obstoječa trgovska podjetja na temelju določil dopolnilne uredbe o kmetijskih zadrugah in uredbe o trgovanju ter trgovskih podjetjih in trgovinah. Adaptiranih bo več manjših trgovskih lokalov za prodajo industrijskega blaga Drugih večjih investicij ne bo, ker ni za to potrebnih sredstev, čeprav so potrebe velike. VIII. poglavje GOSTINST VO IN TURIZEM V gostinstvu ni pridvidenih večjih investicij, bodo pa vsi lokali državnega in zasebnega sektorja prepleskani in urejeni v skladu z odlokom o minimalni ureditvi gostinskih obratov. Izdelan bo načrt za povečanje kapacitet zdravilišča v Čateških toplicah, postavljena bo nova baraka za kopališče ob Krki in pričelo se bo z izdelavo urbanističnega načrta od Čateških toplic do Boršta ob Krki. IX. poglavje OBRTNIŠTVO V letošnjem letu se predvideva povečanje kapacitet v obrtništvu za približno 10 % in s tem ustanovitev novih delavnic raznih strok. S perspektivnim planom je predvideno nabava opreme za obrtne obrate v nadaljnjih letih. Potrebna je zmerna davčna obremenitev, ki ho vzpodbujevalno vplivala na razvoj obrtništva. X. poglavje KOMUNALNA DEJAVNOST V občini Brežice je zelo potrebno urediti komunalne objekte kot so vodovodi, kanalizacija, sanacija vodnjakov, ceste itd. V letošnjem letu bodo zgrajeni vodovodi ob avto cesti za vasi Prilipe, Ribnico in Podgračeno, povečano bo zajetje v Mokricah, dokončano črpališče v Brežicah in zgrajen nov vodovod od črpališča do Grabnerja. Nadaljevalo se bo z napeljavo vodovoda na postaji v Brežicah. Poleg tega se bo nadaljevalo z deli pri vodovodu na Stojanskem vrhu in pripravljeni bodo načrti za nov vodovod v Cerkljah za potrebe prebivalstva na levem bregu Krke in letališča. Dokončan bo vodovod v Pečicah in nadaljevalo se bo s sanacijo vodnjakov in vaških studencev' v okviru proračunskih sredstev. Izdelan bo načrt za kanalazacijo od stadiona do postaje in po možnosti se bo že v letošnjem letu začelo s kanalizacijo na tem območju. Asfaltirana bo cesta Dudič—Čateške toplice, cesta Brežiški most—Cerklje in zgrajeni bosta dve benzin-ski črpalki: ena v Čatežu ob avto cesti in ena v mestu Brežice. Za vse te dejavnosti je investitor občinski ljudski odbor in podjetje PETROL Ljubljana. EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA ZA LETO 1958 XI. poglavje AMORTIZACIJA 1 Podjetje za izdelovanje zidne opeke plačuje v letu 1958 polni znesek predpisane amortizacije. 2 Gostinska podjetja in gostišča plačujejo v letu 1958 polni znesek predpisane amortizacije. 3 Obrtna podjetja in delavnice plačujejo v letu 1958 polni znesek predpisane amortizacije. Izjemomo se oprosti plačevanja amortizacije v letu 1958 podjetje MLIN IN ŽAGA Rigonce. 4 V letu 1958 vsa na novo ustanovljena obrtna in gostinska podjetja plačujejo le 20 % od predpisane amortizacije. Podjetje za predvajanje filmov plačuje v letu 1958 20 % od polnega zneska predpisane amortizacije. 5 Komunalno podjetje plačuje v letu 1958 50 % od polnega zneska predpisane amortizacije. XII. poglavje OBRESTNA MERA OD OSNOVNIH SREDSTEV 1 Obrestna mera od osnovnih sredstev obrtnih podjetij in obratov znaša 6 %. 2 Obrestna mera od osnovnih sredstev gostinskih podjetij in gostišč znaša 3 %. 3 Obrestna mera od osnovnih sredstev kmetijskih zadrug, poslovne zveze znaša v letu 1958 2 %, razen za objekte, katere ne uporabljajo in so za njih oproščene plačevanja. 4 Komunalno podjetje v letu 1958 plačuje 1 % obresti. 5 Obresti od osnovnih sredstev se obračunavajo od neodpisanega dela vrednosti vseh osnovnih sredstev gospodarske organizacije. XIII. poglavje ZEMLJARINA 1 Kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge vlagajo del dohodka, ki ustreza tistemu delu zemljarine, ki pripada občini, v svoje sklade osnovnih sredstev. Ta sredstva so namenjena samo za pospeševanje kmetijstva oz. kmetijske proizvodnje. XIV. poglavje DOPOLNILNI PRORAČUNSKI PRISPEVEK 1 Uvaja se dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij, državnih uradov, zavodov in ustanov. 2 Stopnja dopolnilnega proračunskega prispevka znaša 5 % od proračunskega prispevka iz osebnega dohodka. 3 Gospodarske organizacije, državni uradi, zavodi, ustanove so dolžni navedeni prispevek obračunavati najkasneje do vsakega 5. v mesecu z veljavnostjo od 1. VI. 1958 dalje. XV. poglavje DELITEV PRISPEVKA IZ DOHODKA GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ 1 Posamezna gostišča in obrtne delavnice plačujejo obveznosti do družbe v letu 1958 v pavšalnem znesku in sicer: 1. Kolodvorska restavracija, Brežice 2. Kavarna, Brežice 3. Gostišče »Pri pošti«, Brežice 4. Gostišče »Pri gradu«, Brežice 5. Ljudska gostilna, Pišece 6. Krajevna gostilna, Pišece 7. Gostišče, Mokrice 8. Gostišče »Pri postaji« Dobova 9. Čateške toplice 10. Menza Doma JLA, Brežice 11. Oprema, Brežice 12. Gradbenik, Brežice 13. Mizarska delavnica, Dobova 14. Urarska delavnica, Brežice 15. Pekama, Brežice 16. Čevljarska delavnica, Brežice 17. Krojaško šiviljska delavnica, Brežice 18. Komunala, Brežice 19. Kinopodjetje »KINO«, Brežice 2 Zadružna hranilnica odvaja po odbitku zveznega davka od dobička in anuitet iz presežka dohodkov 10 odstotkov v družbeni investicijski sklad in 10 % proračunskega prispevka 3 V letu 1958 se oprosti plačevanja vseh obveznosti razen stanovanjskega in proračunskega prispevka podjetje MLIN IN ŽAGA, Rigjonce. 4 Kmetijske organizacije in kmetijske zadruge vlagajo del dohodka, ki pripada občini v svoje sklade za finansiranje kmetijske proizvodnje. XVI. poglavje DAVEK NA MALOPRODAJNI PROMET 1 Trgovska mreža na drobno oddaja 2 % od blagovnega prometa. 2 Trgovska podjetja in gostišča odvajajo na maloprodajni promet z alkoholnimi pijačami 15 % od prometa. 3 Prometni davek na maloprodajni promet se ne predpisuje: 1. na proizvode, za katere se po zveznih predpisih prizna povračilo pri prodaji na drobno, 2. na proizvode, za katere so po zveznih predpisih določene prodajne cene na drobno ali je zanje določen način oblikovanja prodajnih cen na drobno, 3. na živila, izvzemši alkoholne pijače, 4. na koleke in poštne znamke, poštne dopisnice in vse druge vrednotnice, 5. na časnike, revije in knjige, 6. na avtomobile (osebne, avtobusne in tovorne), 7. na oficirsko uniformo. 4 Zavezanci po tem poglavju obračunavajo promet-nidavek vsakega 5. v mesecu za promet, opravljen v preteklem mesecu. XVII. poglavje OBČINSKE DOKLADE NA DOHODNINO OD KMETIJSTVA IN OSTALIH POKLICEV 1 Stopnja občinske doklade od kmetijstva znaša 8 % od katastrskega dohodka. Stopnja občinske doklade na dohodnino od obrtnikov in ostalih poklicev znaša 8% od celokupne davčne osnove. XVIII. poglavje DENARNA SREDSTVA OBČINE IN NJIHOVA TEMELJNA RAZDELITEV 1 V letu 1958 bodo znašala proračunska sredstva občine Brežice 189,100.000 dinarjev. Ta sredstva bodo zagotovljena iz naslednjih virov: v 000 din del dohodnine iz kmetijstva 13,895 del dohodnine od obrtništva 5,400 del dohodnine ostalih poklicev 4,140 del dohodnine od tuje delovne sile 720 del dohod, na dohodek v stalnem znesku 1,140 del dohodnine na dohodek od prevoz. 5,880 del občinske doklade od kmetijstva 22,101 občinske doklade obrtnikov 3,440 prometni davek na vino in žganje 30,288 del prometnega davka od privatnikov 7,960 občinski prometni davek od privatnikov 10,000 občinski prometni davek od privatnih poklicev 7,000 občinski prometni davek od gospodarskih organizacij 2,800 občinski prometni davek na maloprodajo 20,094 občinski prometni davek na maloprodajo' alkoholnih pijač 10,253 občinski prometni davek od nepremičnin 320 dopolnilna dohodnina od lesa 810 dopolnilni prispevek iz osebnega dohodka 2,085 zemlj arina od gospodarskih organizacij 1,970 dohodki uradov in ustanov 600 ostali dohodki 250 pavšalni prispevek iz osebnega dohodka 5,894 proračunski prispevek iz oseb. dohodka 29,631 Plan dohodkov obračunskega prispevka je za 11,318.000 dinarjev predviden kot fiktivni dohodek. občinske takse 2,429 Proračunska sredstva se bodo uporabila za naslednje namene: v 000 din 1. za administrativni proračun 179,000 — izdatki za prosveto 76,668 — izdatki za soc. skrb. in zdrav. 34,255 — izdatki za drž. upravo 49,197 — izdatki za komunal, dejavnost — dotacije finančno samostojnim 2,000 zavodom 1,305 — dotacije družb, organiz. 6,730 — obveznosti in garancije 6,500 -—proračunska rezerva 3,038 2. Negospodarske investicije 9,417 2 Investicijski sklad občine bo imel v letu 1958 17,872.000 din sredstev iz naslednjih virov: prenos sredstev z omejitvijo 20% iz leta 1957 8,704 del prispevka iz dohodka gospodar, organ. 2,456 del dobička doklade iz kmetijstva 5,875 obresti na osnovna sredstva obrt. podj. 450 45 % taks od sredstev na proizvodnjo 239 45% taks na hibridno trto 148 Dohodki investicijskega sklada so v letu 1958 v celoti blokirani. Prenešena sredstva iz leta 1957 pa so že v celoti angažirana. 3 Sredstva cestnega sklada bodo v letu 1958 znašala 17,732.000 din iz naslednjih virov: prenos sredstev in sredstva omejitve iz leta 1957 6,199 30% taks na vprežna vozila 1,533 prometni davek od privatnih voznikov cestnih vozil 10,000 Sredstva tega sklada se bodo po izločitvi 40% do- hodka v letu 1958, ki bo blokiran uporabila za vzdrževanje cest IV. reda po posebnem proračunu. 4 Stanovanjski sklad bo imel v letu 1958 56,057.000 dinarjev sredstev iz naslednjih virov: prenesena sredstva z omejitvijo iz 1. 1957 9,657 prispevek iz gospodarskih organizacij 20,000 prispevek proračunskih ustanov 21,000 prispevek od privatnikov 500 prispevek tujih podjetij 1,500 neplačane obresti 900 anuitete 2,500 Sredstva tega sklada se bodo po 10% odvodu republiki, 25 % in obvezni omejitvi uporabila za gradnjo stanovanj gospodarskih organizacij, delavcev in uslužbencev ter delno za gradnjo šol. Smernice za razdelitev sredstev stanovanjskega sklada potrdi občinski ljudski odbor. XIX. poglavje Pooblašča se svet za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora Brežice, da po potrebi daje tolmačenje k temu družbenemu planu. XX. poglavje Ta družbeni plan velja od 1. januarja 1958 dalje. Brežice, 30. aprila 1958. Predsednik ObLO Ivan Kolenc 1. r. 307 Na podlagi do’očil 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19/52) in 3. točke 26. člena statuta občine Senovo (Uradni vestnik okraja Trbovlje, št. 5/58) sta občinsk' zbor in zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Senovo na ločenih sejah dne 24. maja 1958 sprejela ODLOK o družbenem planu občine Senovo za leto 1958 1. DEL PREGLED GOSPODARSKEGA RAZVOJA V LETU 1957 IN SMERNICE ZA RAZVOJ V LETU 1958 I. poglavje SPLOŠNO Gospodarstvo v letu 1957 se je na področju občine Senovo razvijalo v skladu s smernicami razvoja gospodarstva Jugoslavije. V vseh panogah gospodarstva je,bil zabeležen napredek, kar je predvsem posledica večje proizvodnje v industriji in splošno povečane storilnosti dela v družbenem sektorju gospodarstva. Kmetijstvo je zadela občutna pomladanska pozeba in deloma tudi toča, ker je negativno vplivalo na narodni dohodek v zasebnem sektorju gospodarstva. Napredek gospodarstva v družbenem sektorju je razviden iz primerjave: Bruto produkt: 1956 = 1,327.987 1957 = 1,681.380 1956= 100 = 127% Narodni dohodek: 1956= 620.837 1957 = 652.524 1956= 100 = 105% V realizaciji narodnega dohodka so posamezne veje družbenega sektorja takole zastopane: a) industrija 92.73% b) trgovina 1.66% c) gostinstvo 2.57 % d) obrt 1.33% e) kmetijska zadruga 1.71 % Na dvig družbenega proizvoda in narodnega dohodka je ugodno vplival tako v industriji kakor tudi v gostinstvu in trgovini povečani fizični obseg proizvodnje v rudarstvu, vzpostavitev novih kapacitet v trgovini ter izboljšanje v organizaciji gostinskih podjetij. II. poglavje INDUSTRIJA Industrija bo v letu 1958 nadalje napredovala. Povečanje bo izkazano v naslednjih pokazateljih Povečanje: bruto proizvod za 5.06% družbeni proizvod za 1.70% narodni dohodek za 7.74% Nesorazmerje med povečanjem bruto proizvoda ter družbenega proizvoda nastaja zaradi povečanja materialnih stroškov gospodarskih organizacij v zvezi s koriščanjem amortizacijskih skladov. Rudnik rjavega premoga Senovo bo v letu 1958 izboljšal organizacijo dela ter nadaljeval z raziskovanjem zalog premoga. Termoelektrarna Brestanica bo nadaljevala dela v zvezi z montažo drugega agregata ter bo v ta namen opravila vsa študijska pripravljalna dela. Prav tako bo Termoelektrarna Brestanica nadaljevala študijska dela za vzpostavitev industrije gradbenega materiala (zidna opeka iz odpadnega pepela), za kar obstojajo vse tehnične in komercialne možnosti. 3. poglavje > KMETIJSTVO V letu 1958 se bo posvetilo razvoju kmetijstva vsa možna pozornost, deloma v obliki kreditov za dvig proizvodnje, deloma v obliki direktnih investicij. To bomo dosegli: a) s krediti iz občinskega investicijskega sklada, b) z najetjem posojil iz splošnih družbenih skladov za pospeševanje hmeljarstva, c) z nabavo strojev in orodja za pospeševanje kmetijstva, d) z boljšo organizacijo kmetijstva pospeševalne službe, e) z izvajanjem perspektivnega plana razvoja kmetijstva. KZ Brestanica bo razširila svojo sadno plantažo v Anžah za 5 ha. Prav tako bo zaščitila obstoječe nasade pred škodljivci ter bo sistematično pričela s pospeševanjem kmetijstva v zadružni kooperaciji. Razvoju kmetijstva bodo posvetili vso pažnjo tudi oblastveni in družbeni organi. 4. poglavje GOZDARSTVO V letu 1958 se bo nadaljevalo s štednjio gozdnih zalog. To bo doseženo z naslednjimi ukrepi: a) omejevanje sečnje, posebno v privatnem sektorju, b) zmanjševanje porabe lesa v kmetijskih gospodarstvih, c) izvajanje za gojitev in. nego gozdov, d) nadaljevanje izboljšanja gozdnih komunikacij, e J rajonizacija gozdnih površin. Predvidena je pogozditev 8.400 ha zemljišča. Od tega: gozdovi SLP 6000 ha ostali gozdovi 2400 ha Stroški pogozdovanja bodo znašali 770.000 din. Plan sečnje je predviden na 12.703 m3 lesne mase, od tega: gozdovi SLP 4713 m3 ostali gozdovi 7990 m3 5. poglavje OBRT V letu 1957 v obrti niso bile vzpostavljene nove kapacitete. Obstoječa obrtna podjetja se niso razširila. Večjih investicij v obrti ni bilo: Obrtni podjetji »Kro-jaštvo« Senovo in »Čevljarstvo« Senovo nista izkoristila vseh nožnosti za povečanje proizvodnje zaradi neiznajdljivega vodstva. V letu 1958 se predvidevajo naslednji ukrepi: a) ureditev obstoječih obrtnih podjetij glede strokovnega vodstva, b) ustanovitev mizarske obrtne delavnice v Brestanici, c) ustanovitev plektro-obrtne dela vri" ce na Senovem, d) krepitev obrtne delavnosti tistih vej obrti, ki so premalo zastopane (kovaštvo, kolarstvo, domača obrt), f) razširitev krojaške in čevljarske delavnice na 'Senovem z ozirom na vselitev v nove lokale ter povečanje njihove proizvodnje, e) izdelava načrtov za ustanovitev kovinarske delavnice v Brestanici ali na Senovem. 6. poglavje PROMET Javni avtobusni promet se bo v letu 1958 obdržal na isti ravni kakor v letu 1957. Ta promet se bo deloma razširil s tem, da se bo podaljšala lokalnla avtobusna proga od Senovega preko Malega kamna na Veliki kamen. 7. poglavje GRADBENIŠTVO IN KOMUNALNA DEJAVNOST V letu 1957 gradbeništvo na področju občine ni bilo zastopano. V letu 1958 se bo vzpostavila nova kapaciteta z ustanovitvijo komunalnega gradbenega podjetja. V letu 1957 je bilo na področju komunalne dejavnosti investirano: Za vodovod Dobrava—Brestanica 6,249.000 din za občinska pota 1,200.000 din za ostale objekte 2,070.000 din Glavni objekt je predstavljala gradnja vodovoda Dobrova—Senovo—Brestanica. V letu 1958 bodo v komunalni dejavnosti storjeni naslednji ukrepi: a) nadaljevanje del pri vodovodu, vključno odcep-v Dcvškem in v Kantalonu; b načrti za rekonstrukcijo ceste v Brestanici in kanalizacija te ceste; c) dela na dokončni ureditvi prostora pred občinskim domom na Senovem; d) početek del na gradnji zdravstvenega doma na Senovem; e) popravilo raznih mostov, za kar se bodo skoncentrirala sredstva cestnega sklada; f) začetek gradnje šole na Jablanci; g) asanacija vodnjakov ter vodovodov ha Gorici; h) začetek načrtovalnih del za plavalni bazen; i) začetek del na gradnji zdravstveno-kultumega doma v Koprivnici; j) začetek del pri asfaltiranju ceste na Senovem. Varčevanje s sredstvi bo tudi tu v bodoče glavno načelo v komunalni dejavnosti. Sodelovanje državljanov bo odločilno merilo za dodeljevanje družbenih sredstev. 8. poglavje GOSTINSTVO IN TURIZEM V letu 1957 gostinstvo ni znatneje napredovalo. Storjeni so bili odločni ukrepi za izboljšanje stanja v gostinstvu s tem, da se je izmenjalo vodstvo v gostišču »Restavracija« Senovo ter z investicijami v gostinstvu sploh. V letu 1958 je predviden napredek gostinstva s pojačano družbeno kontrolo, nadzorom nad lastnimi investicijskimi sredstvi gostinskih podjetij in s pravočasnim dodeljevanjem kreditov za obratna sredstva. Turizem je v letu 1957 začel postajati pomemben činitelj. Gradnja planinske postojanke na Bohorju je dala poleta turističnemu razvoju. Rudnik rjavega premoga Senovo je uredil zunanje lice svojih obratnih naprav in jih okusno priredil okolici. V letu 1958 se bo nadaljevala gradnja planinske postojanke na Bohorju, zgradili se bodo ribniki v Mačkovcih in nadaljevala se bodo olepševalna dela v Brestanici in na Senovem. 9. poglavje TRGOVINE V letu 1957 se je trgovska dejavnost razvijala normalno. Trgovsko podjetje »Preskrba« je premagala prehodne težave z boljšo organizacijo dela. Trgovsko podjetje »Krka« iz Brežic je na Senovem odprlo poslovalnico, kar je ugodno vplivalo na konkurenco. V letu 1958 bodo trgovine KZ pripojene obstoječim trgovskim podjetjem. S tem bo KZ dobila možnost večjega udejstvovanja na izključno kmetijskem področju. Z nabavo prevoznega sredstva bo trgovsko podjetje »Preskrba« dobilo večjo možnost uspešnega poslovanja. Z družbeno kontrolo, z uveljavljanjem organov družbenega upravljanja in svetov potrošnikov bo v letu 1958 nudena pomoč trgovini, predvsem v organiziranem odkupu kmetijskih proizvodov. 10. poglavje INVESTICIJE V letu 1957 na območju občine ni bilo večjih investicij, razen: a) gradnja dvanajstnadstropnega bloka rudnika, b) gradnja šeststanovanjskega bloka občine, c) elektrifikacija vasi Peč in Jablanca, d) gradnja zasebnih stanovanjskih hiš, f) investicije v gostinstvu. Investicije iz družbenih fondov so znašale: a) za stanovanjsko izgradnjo 33,961.000 din b) za elektrifikacijo 900.000 din c) za investicije v kmetijstvu 600.000 din d) za investicije v gostinstvu 135.000 din f) za obratna sredstva gosp. org. 500.000 din V letu 1958 bodo imela prednost naslednja investicijska posojila: a) obratna sredstva miz. delavnici v Brestanici, b) obratna sredstva komunalnemu gradbenemu podjetju na Senovem, c) sredstva za posojila za kooperacijo v kmetijski proizvodnji, d) osnovna sredstva gospodarskih organizacij, f) krediti za elektrifikacijo podeželja. Sredstva občinskega družbenega investicijskega sklada, ki bodo ustvarjena v letu 1958, se bodo lahko koristila šele leta 1959, v kolikor to z zveznimi predpisi ne bo drugače določeno. Inveticijska sredstva se bodo torej vlagala prvenstveno za razvoj drobne gospodarske dejavnosti in za napredek gospodarstva na vasi. Pri tem bomo uveljavljali načelo čim večje štednje in racionalnega koriščenja skladov ter načeto čim hitrejšega dviga pro- izvodnje v obratih, ki jih bomo s sredstvi skladov ustanovili. EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINE SENOVO V LETU 1958 XI. poglavje AMORTIZACIJA 1 Gostinska podjetja, trgovine na drobno (ki pretežno trgujejo z živili izvzemši alkoholne pijače), obrtna podjetja in delavnice ter komunalna podjetja plačujejo v letu 1958 amortizacijo obračunano po stopnjah, ki jih določajo zvezni predpisi. 2 Gospodarske organizacije, navedene v točki 1. tega poglavja, plačujejo za gradbene objekte samo 50% predpisane amortizacije. XII. poglavje ZEMLJ ARINA 1 Kmetijske zadruge in kmetijska posestva vlagajo deh dohodka, ki ustreza tistemu delu zemlj arine, ki pripada občini, v svoje sklade osnovnih in obratnih sredstev. XIII. poglavje OBRESTI OD OSNOVNIH SREDSTEV 1 Kmetijske zadruge plačujejo 2% obresti na osnovna sredstva od sedanje vrednosti osnovnih sredstev. Obresti na osnovna sredstva kmetijske zadruge so dohodek lastnega investicijskega sklada zadruge. 2 Gostinska podjetja in gostišča, trgovine na drobno, ki pretežno trgujejo ,z živili (izvzemš: alkoholne pijače), obrtna podjetja in delavnice ter komunalna podjetja plačujejo 6% obresti od sedanje vrednosti osnovnih sredstev. Obresti so dohodek občinskega družbenega investicijskega sklada. Gospodarske organizacije iz 2. točke tega poglavja, katerim bo določeno plačevanje družbenih obveznosti v pavšalnem znesku plačujejo obresti od osnovnih in ostalih obratnih sredstev V pavšalnem znesku-Obresti so dohodek občinskega družbenega invest cij-skega sklada. XIV. Poglavje DOLOČITEV DRUŽBENIH VREDNOSTI V PAVŠALNEM ZNESKU 1 Gospodarske organizacije obrti in gostinstva, ki izpolnjujejo potrebne pogoje, bodo v letu 1958 obračunavale in vplačevale družbene obveznosti v pavšalnem znesku. 2 V pavšalnih zneskih bodo v letu 1958 obračunavale in vplačevale družbene obveznosti naslednje gospodarske organizacije: 1) Gostinsko podjetje »Restavracija« Senovo — 2) Gostinsko podjetje Brestanica 3) »Gostilna pri mostu« Senovo — 4) »Čevljarstvo« Senovo — 5) Krojaško-šiviljska delavnica« Senovo 6) »Mesnica« Senovo — 7) »Mesnica« Brestanica — 8) »Dolomit« Brestanica — 9) Mizarska delavnica Brestanica — 10) Komunalno podjetje »Remont« Senovo Svet za družbeni plan in finance se pooblašča, da določi obveznosti do družbene skupnosti v pavšalnem znesku za gospodarske organizacije, ki bi bile v letu 1958 ustanovljene po sprejemu tega družbenega plana. V pavšalnem znesku bodo zajete naslednje obveznosti do družbene skupnosti: 3 1) prispevek iz dohodka gospodarsk ih organizacij 2) proračunskih iz osebnega dohodka delavcev in uslužbencev — 3) obresti na osnovna sredstva — 4) obresti na sklad obratnih sredstev 5) prometni davek — 6) prispevek za stanovanjski sklad. 4 Pogodbo o viš ni pavšalnega zneska skleneta pooblaščeni zastopnik gospodarske organizacije ter upravni organ občinskega ljudskega odbora Senovo, ki je pristojen za zadeve financ. 5 Vplačila pod 1), 3) in 4) prejšnje točke so dohodek obč nskega družbenega investicijskega sklada. Vplačila pod 2) in 5) prejšnje točke so dohodek občinskega proračuna. Vplačila pod 6) prejšnje točke so dohodek sklada za zidanje stanovanjskih hiš. XV. poglavje DAVEK NA MALOPRODAJO 1 Davek na maloprodajo se določi na 2% doseženega prometa vseh vrst blaga, z izjemo tistega blaga, ki je po zveznih predpisih izvzeto od tega obdavčenja. Davek na maloprodajo je dohodek občinskega proračuna. 2 Trgovine na drobno plačujejo od prodanih alkoholnih pijač prometni davek po stopnjah, ki so določene z odlokom o vpeljavi občinskega prometnega davka. Prometni davek je dohodek občinskega proračuna. 3 Davčni zavezanci po tem poglavju obračunavajo in vplačujejo svoje obveznosti v akontacijah po navodilih upravnega organa občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za zadeve dohodkov. XV. poglavje OBČINSKE DOKLADE NA DOHODNINO 1 Davčni zavezanci plačujejo 10% doklad na dohodnino iz kmetijstva od izračunane davčne osnove. 2 Obvezni del občinske doklade na dohodnino iz kmetijstva (4%) se vplačuje: a) 42% v občinski družbeni investicijski sklad. Sredstva so izključno namenjena za napredek gospodarstva na vasi, b) 58% v občinski proračun. 3 Neobvezni del občinske doklade na dohodnino iz kmetijstva (6%) je dohodek občinskega proračuna. 4 Davčni zavezanci iz obrti in samostojnih poklicev vplačujejo 5% občinske doklade na izračunani dohodek. Doklade so dohodek občinskega proračuna. XVII. poglavje PROMETNI DAVEK 1 Gospodarske organizacije, pravne in fizične osebe bodo poleg prometnega davka, ki je predpisan z določili višjih državnih organov, plačevale še občinski prometni davek po določilih odloka o občinskem prometnem davku. XVIII. poglavje DOPOLNILNI PRORAČUNSKI PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV 1 Gospodarske organizacije v občini Senovo bodo v letu 1958 obračunavale in vplačevale dopolnilni proračunski prispevek od osebnega dohodka delavcev po stopnji do 3%. Dopolnilni prispevek iz osebnega dohodka je dohodek občinskega proračuna. Stopnjo za posamezno gospodarsko organizacijo določi svet za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora Senovo. 2 Kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge so oproščene obračunavanja in vplačevanja dopolnilnega prispevka iz osebnega dohodka delavcev za svojo delavnost, ki je izključno namenjena kmetijski proizvodnji. XIX. poglavje PRISPEVEK IZ DOHODKA GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ 1 Gospodarske organizacije bodo vplačevale prispevek iz dohodka po predpisih državnih organov in tega družbenega plana. 2 Kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge vlagajo v svoje investicijske sklade tisti del prispevka 'iz dohodka, ki bi sicer pripadal občinskemu investicijskemu skladu. XX. poglavje DENARNA SREDSTVA OBČINE SENOVO IN NJIHOVA TEMELJNA RAZDELITEV 1 Proračunska sredstva Proračunska sredstva občine Senovo bodo v letu 1958 znašala 63,547.000 dinarjev. Zagotovljena bodo iz naslednjih virov: v 000 din 1. proračunski prispevek iz osebnega dohod- ka delavcev gosp. organizacij, zadrug in zadružnih organizacij po odbitku udeležbe zveze, republike in okraja 18,732 2. proračunski prispevek iz osebnega dohod- ka delavcev drž. organov in njihovih ustanov, zavodov, družbenih organizacij, zasebnikov in drugih zavezancev 1,960 3. proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev v pavšalnih zneskih 2,502 4. 3% dopolnilni prispevek iz osebnega dohodka delavcev 1,950 5. davek na dohodek iz. kmetijstva po odbitku udeležbe republiškega in okrajnega kmetijskega in investicijskega sklada ter udeležbe LRS 9,038 6. davek na dohodek obrtništva po odbitku udeležbe LRS 1,980 7. davek na dohodek ostalih poklicev in premoženj po odbitku udeležbe LRS 780 8. davek na dohodek ostalih poklicev izven kmetijstva po odbitku udeležbe LRS 60 9. davek na dohodek v stalnem znesku po odbitku udeležbe LRS 180 10. davek od prevozništva v kmetijstvu po odbitku udeležbe LRS 780 11. doklade na davek iz kmetijstva po odbitku udeležbe obč nskega investicijskega sklada 5,892 12. ostale doklade k dohodnini 920 13. prometni davek od vina in žganja privatnih proizvajalcev 1,000 14. prometni davek od privatnega obrtništva 1,150 15. prometni davek od samostojnih poklicev in ostalih oseb 800 16. prometni davek od nepremičnin in pravic 800 17. občinski prometni davek od privatnega obrtništva 1,100 18. občinski prometni davek od ostalih poklicev 170 19. občinski prometni davek od gospodarskih organizacij razen trgovin 120 20. občinski prometni davek na maloprodajo 3,500 21. občinski prometni davek od alkoholnih pijač 2,700 22. občinski prometni davek od nepremičnin in pravic 100 23. občinske takse na motorna vozila 60 24. občinske takse na pse 80 25. ostale občinske takse (koleki) 350 26. dopolnilna dohodnina od lesa 1,100 27. zemljarina gospodarskih organizacij 260 28. dohodki uradov in ustanov 200 29. razni proračunski dohodki 250 30. 80% presežka dohodkov iz leta 1957 4,252 31. 10% investicijskega sklada iz leta 1957 (brez obveznosti vrnitve) 631 Od bruto dohodkov odbiti 63,547 obvezno 6% rezervo — 3,813 razpoložljivi dohodki v letu 1958 59,734 Proračunska sredstva se bodo uporabila za naslednje namene: 1. izdatki za kulturo in prosveto 19,430 2. izdatki za socialno skrbtvo in zdravstvo 8,213 3. izdatki za zdravstveno zaščito 4,800 4. izdatki za državno upravo 13,359 5. izdatki za komunalno dejavnost 500 6. negospodarske investicije 1,000 7. dotacije: a) finančno samostojnim zavodom 1,766 b) družbenim organizacijam 2,140 8. obveznosti in garancije — 9. obveznosti po proračunu in proračunska re- zerva za nepredvidene ali za premalo predvidene izdatke 8,526 Občinski družbeni investicijski sklad Občinski družbeni investicijski sklad se bo v letu 1958 formiral v višini 10,558.000 dinarjev bruto dohodkov iz naslednjih virpv: v 000 din 1. prenos sredstev sklada iz leta 1957 po od- bitku 10% prenosa v proračun za leto 1958 5,674 2. del prispevka iz dohodka gospodarskih organizacij za leto 1958 3,334 3. obresti od osnovnih sredstev in sklada obrat- nih sredstev obrtnih in gostinskih podjetij 263 4.42% obveznih doklad na dohodek od kmetijstva 1,188 5.45% taks od sredstev na proizvodnjo 72 6. 45% taks za hibridne trte 27 Sredstva, ki so bila prenešena iz leta 1957, se bodo uporabila: a) za posojila za kooperacijo proizvodnje v kmetijstvu 1,700 b) za posojila za elektrifikacijo podeželja 60 Ostanek sredstev v višini 3,914.000 din se dodeli kot posojila za obratna sredstva novoustanovljenih podjetij ,in za nabavo osnovnih sredstev. O posojilih sklepa svet za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora Senovo po smernicah o dodeljevanju posojil ija občinskega družbenega investicijskega sklada. Sredstva občinskega družbenega investicijskega sklada, ki se bodo ustvarila v letu 1958, se v letu 1958 ne morejo koristiti, razen v kolikor to ni dovoljeno z zveznimi predpisi. 3 Cestni sklad se bo v letu 1958 formiral v višini 2,720.000 dinarjev bruto dohodkov iz naslednjih virov: v 000 din 1. prenos sredstev iz leta 1957 1,202 2,30% taks na vprežna vozila 258 3. prometni davek od privatnega prevozništva 1,260 skupaj bruto dohodki 2,720 40% omejitev na ustvarjena sredstva iz leta 1958 607 razpoložljiva sredstva sklada v letu 1958 2,113 Sredstva občinskega cestnega sklada se bodo uporabljala po posebnem predračunu izdatkov, ki ga sprejme občinski ljudski odbor Senovo. 4 Sklad za zidanje stanovanjskih hiš Sredstva sklada za zidanje stanovanjskih hiš bodo v letu 1958 znašala 40,202.000 dinarjev ter bodo za- gotovljena iz naslednjih virov: v 000 din 1. prispevek gospodarskih organizacij 31,897 2. prispevek gospodarskih organizacij s sedežem izven območja občine 2,452 3. prispevek od prejemkov iz proračuna 1,592 4. prispevek od pokojnin 3,900 5. ostali prispevki 361 40,202 10% odvod republiškemu skladu (z izjemo vplačil rudnika) 1,352 ostane občini 38,850 25% obvezne omejitve 9,662 razpoložljiva sredstva sklada 29,188 Sredstva se bodo uporabljala po smernicah za uporabo Sredstev sklada za zidanje stanovanjskih hiš, ki jih je sprejel občinski ljudski odbor Senovo. 5 Stalni rezervni sklad 1 20% presežkov dohodkov pp zaključnem računu o izvršenih dohodkih za leto 1957 se steka v stalni rezervni sklad. 2 Sredstva stalnega rezervnega sklada se uporabijo ob elementarnih nezgodah večjega obsega, premikih zemlje, ob drugih uničujočih pojavih večjega obsega, za zatiranje epidemij, nalezljivih bolezni, za zatiranje živalskih in rastlinskih boleznih ter podobnih pojavov, če zavzemajo večji obseg. XXI. poglavje Svet za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora Senovo se pooblašča, da po potrebi daje tolmačenja k temu družbenemu planu. Svet za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora Senovo se pooblašča, da upravlja in dodeljuje sredstva iz proračunske rezerve. XXII. poglavje Ta družbeni plan velja od 1. januarja 1958. Senovo, 14. maja 1958. Predsednik ObLO (Karel Šterban) 1. r. Na osnovi določil 1. in 42. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13/56) in skladno z določili 2. točke 39. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih op ganov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57) ter na osnovi določil 1. točke 10. člena statuta občine Sevnica, je Občinski ljudski odbor Sevnica na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 29. aprila 1958 sprejel DRUŽBENI PLAN IN PRORAČUN OBČINE SEVNICA ZA LETO 1958 I. DEL I. poglavje PREGLED GOSPODARSKEGA RAZVOJA V LETU 1957 IN SMERNICE ZA NADALJNJI RAZVOJ V LETU 1958 Kakor v preteklem letu je tudi za leto 1958 nujno potrebno, da je gospodarska politika občine Sevnica v celoti prilagojena splošni gospodarski politiki okraja, republike in zveze. Razvoj gospodarstva v letu 1958 mora temeljiti na uspehih, doseženih v preteklih letih, mora pa biti vsklajen s smernicami, kvotami in ekonomskimi instrumenti, ki jih predpisujejo zvezni in republiški družbeni plan in družbeni plan okraja Trbovlje. Bruto produkt v gospodarskih organizacijah naše občine je bil v letu 1956 dosežen v vrednosti 1,643.310 dinarjev. Proti tako doseženem bruto produktu je bil postavljen plan za leto 1957 v višini 1,674.029 din, dosežen pa je bil v višini 2.029,023 tisoč din, t. j. 121%. Na to preseganje postavljenega plana je največ vplival družbeni proizvod Gozdarske poslovne zveze v Sevnici, ki za leto 1957 ni bila planirana, je pa začela v tem letu poslovati. Če od doseženega bruto proizvoda odbijemo bruto proizvod Gozdarske poslovne zveze »ZASAVJE« Sevnica v višini 302,435 tisoč din vidimo, da je bil' družbeni proizvod pri planiranih gospodarskih organizacijah dosežen v višini 1.726,588 tisoč din, odnosno, da je bil plan presežen za 3%. II. poglavje INDUSTRIJA Industrijska proizvodnja za leto 1957 je bila planirana v višini 1.289.226 tisoč dinarjev, izvršena pa je bila v višini 1.388.044 tisoč din ali 108%. Plan je bil najbolj presežen v Kopitarni, Jugotaninu in Kremeni ci. Za občino Sevnico je brez dvoma najvažnejša industrijska panoga lesna industrija, saj ima večina sev-niških podjetij za svojo osnovno izdelavno surovino les. V letu 1957 sta se združili KOPITARNA Sevnica in zadružno podjetje za promet in predelavo lesa BOHOR Sevnica, ki je bilo priključeno Kopitarni. Kopitarna vodi sedaj predmete poslovanja obeh dosedanjih podjetij. Kopitarna je presegla plan proizvodnje v kopatirskih izdelkih za 23%. Slej ko prej predstavlja celotna rekonstrukcija podjetja za Kopitarno najnujnejši problem. Kopitarna ima v izdelavi pri Biroju za lesno industrijo v Ljubljani rekonstrukcijski elaborat ter bo na njegovi osnovi skušala dobiti potrebna sredstva za izvršitev rekonstrukcije. Podjetje JUGOTANIN je izvršilo svoj proizvodni program za leto 1957 v višini 121%. Pri proizvodnji hrastovega ekstrakta je bil plan izvršen za 92%, zato pa je bil v proizvodnji kostanjevega ekstrakta plan izvršen za 141%. V povprečju je bil proizvodni plan lesnopredelovalne industrije na področju Sevnice prekoračen za 22,5%. Z ozirom na to, da so proizvodne naprave v sevniški lesno-predelovalni industriji zastarele in dotrajane, je treba v letu 1958 energično poseči v priprave za rekonstrukcijo že obstoječih predelovalnih naprav in za postavitev novih. V okviru reševanja problema izkoriščanja lesnih odpadkov je bil sklican sestanek strokovnjakov lesne stroke. Ti so ugotovili, da obstoja več možnih načinov eksploatacije teh odpadkov. Podjetje Jugo tanin Sevnica je prevzelo nalogo, da bo priskrbelo elaborate za tri možne načine izkoriščanja teh odpadkov, nakar bo v soglasju z vsemi zainteresiranimi organi treba izbrati najprikladnejšo varianto. Industrijsko podjetje za eksploatacijo' kremenčevega peska KREMENICA Sevnica, ki je stopilo v leto 1957 z okrog 1 milijon izgube, je ugotovilo na koncu leta 1957 1.650 tisoč din dobička, kar je dokaz, da je stopilo na trdna tla. To podjetje je v smislu gospodarske politike, katero je nakazoval družbeni plan občine Sevnica za leto' 1957, pripravilo v letu 1957 investicijski program za rekonstrukcijo in modernizacijo svojih obstoječih pralnic peska in za postavitev nove pralnice. Podjetje namerava v bodoče povečati svojo proizvodno kapaciteto na okrog 10.000 ton kvalitetnega peska letno. Raziskave nahajališč peska, ki jih je naročilo to podjetje, so pokazale, da se nahaja samo na področju vrtin na Pokleku zaloga kvalitetnega kremenčevega peska, ki je ocenjena na kakih 600-000 ton. Z ozirom na gornje pogoje, kar se tiče zalog surovin, je treba v letu 1958 podpreti trud tega podjetja za o stvaritev njihovega rekonstrukcijskega načrta. Rudnik rjavega premoga Krmelj je v letu 1957 z modernizacijo svojih proizvodnih naprav znatno dvignil svoje proizvodne kapacitete. V letu 1958 je treba v industriji in rudarstvu še dvigati proizvodnost dela, s čimer se bo povečal družbeni proizvod. Činitelji, ki naj na to vplivajo, so v glavnem: modernizacija, rekonstrukcija in pravilno izvajanje delitve celotnega dohodka ter pravilno premi ranj e delavcev in uslužbencev. III. poglavje KMETIJSTVO Poleg industrije predstavlja kmetijstvo najvažnejšo panogo gospodarstva v občini, saj zajema kmetijski del prebivalstva v naši občini 54% vsega prebivalstva. V letu 1957 kmetijstvo v proizvodnem pogledu ni znatneje napredovalo. V letu 1958 bo treba predvsem pazit’, da se bo v kmetijstvo več investiralo. V kmetijskem pogledu je občina Sevnica sadjar-sko-živinoirejska. Zato je treba v letu 1958 tema panogama kmetijske proizvodnje posvetiti še posebno pozornost. Glavni činitelj napredka v kmetijski proizvodnji in za utrjevanje sacialističnih odnosov na vasi mora biti kmetijska zadruga. Preko kmetijskih zadrug, katerih razvoj gre v to, da opustijo trgovine in se posvetijo izključno kmetijstvu, se bo izjavil največji del ukrepov ,za pospeševanje in dvig kmetijske proizvodnje. V tem smislu je treba krepiti gospodarsko moč kmetijskih zadrug. V izvajanju teh smernic si veliko obetamo tudi od Kmetijske poslovne zveze v Sevnici. Ta je bila ustanovljena v marcu 1958. Vzorno poslovanje Kmetijske poslovne zveze in kmetijskih zadrug bo vzpodbujalo kmetovalce k višji proizvodnji ter krepilo zadružno zavest. IV. poglavje GOZDARSTVO V letu 1957 je bilo na področju občine Sevnica popravljenih 16 gozdn h poti. Sredstva za ta popravila v znesku 1.035 tisoč din so bila črpana iz okrajnega gozdnega sklada. Iz teh sredstev so se popravljale sledeče ceste: Tržišče, postaja—Polje, Rada — Konjsko, Laze — Telče, Šentjanž—Hinje—Veliki Cirnik, Radna—Lukovec, Sp. Impol j e—Primož, Ro-višče—Hudobrezje, Prešna Loka—Konjsko, Deželak— Lisnje jame, Lončarjev dol—Žigarski vrh, Boštanj— Veternik, Boštanj—Jablanca, Novi grad—Staro Dobje —Vitovec, Telče—Križ, Jelovec—Planina, Šma.rčna— Gozdec—Novi grad, Spodnje Vodale—Križ. V letu 1957 je bila ustanovljena tudi gozdarska poslovna zveza ZASAVJE Sevnica. Ta gospodarska organizacija, katere namen je nega, zaščita in eksploatacija gozdov, je v razmeroma kratkem času dokazala vso gospodarsko upravičenost, saj je v letu 1957 ustvarila za 302,435 tisoč dinarjev bruto produkta. Ta organizacija je prevzela skrb za izvrševanje smernic družbenega plana v gozdarstvu. V. poglavje OBRT Družbena obrt je v letu 1957 zelo presegla svoj plan proizvodnje. Kot podjetja družbene obrti so v letu 1957 nastopala 'naslednja podjetja: Mizarska produktivna zadruga Sevnica, tekstilna konfekcija LISCA Sevnica in sodarska zadruga SODARSTVO Sevnica. Ravno tako pa se je v letu 1957 ustanov do novo podjetje: »Elektro-radio-mehanika« Sevnica. Mizarska produktivna zadruga je presegla plan svojega bruto proizvoda za približno 3 milijone dinarjev. To podjetje je v preteklem letu pričelo tudi s pripravami za svojo rekonstrukcijo in razširitev. Nujno potrebno je, da podjetje v letu 1958 nadaljuje s temi pripravami in po možnosti začne že z delom. Zelo lep razvoj je pokazala v letu 1957 tudi tekstilna konfekcija LISCA Sevnica. Ta razvoj se lepo vidi, če primerjamo dohodek, ustvarjen v letu 1957, z dohodkom, ustvarjenim v letu 1956. Celotni dohodek v letu 1956 je znašal 18.600 tisoč dinarjev, v letu 1957 pa skoraj 3,5-krat več. Pri tem je treba upoštevati, da na tako zvišan dohodek niso vplivale cene, ker so bile le-te v obeh letih enake, temveč nam prej navedeni podatki kažejo dejanski porast proizvodnje v tem podjetju. Podjetje si je v letu 1957 ustvarilo sklad za samostojno razpolaganje v viš ni 12.504 tisoč dinarjev; s tem si bo pričelo v letu 1958 gradit-' svojo lastno poslovno stavbo, za kar si je že pripravilo potrebno dokumentacijo. Sodarska zadruga »Sodarstvo« Sevnica, ki se je v letu 1956 borila z velikimi težavami, tudi v letu 1957 ni dosegla znatnejšega napredka. V letu 1957 je bila v podjetju uvedena prisilna uprava in je tako odstranjena nevarnost gospodarskega poloma. Potrebno je, da se v letu 1958 uvedena prisilna uprava ukine, da se podjetje izroči delavcem v upravljanje in da delovni kolektiv z vso resnostjo razmotri nadaljnji razvoj in delo podjetja. Podjetje »Elektro-radio-mehanika« Sevnica je bilo ustanovljeno koncu preteklega leta, zato še ni mogoče dati poročila o napredku podjetja na osnovi številk, ugotovimo pa lahko, da je bilo podjetje v Sevnici nujno potrebno. Privatna obrt je v letu 1957 v glavnem ostala na isti ravni kot je bila v preteklih letih. Je pa izredno veliko odjav mlinarskih obrti in manjših čevljarjev iz okolice. VI. poglavje PROMET V pogledu prometa ni bilo velikega napredka. Sredstva cestnega sklada v letu 1957 niso bila popolnoma porabljena. Porabljenih je bilo le sredstev v višini 1.365 tisoč dinarjev in to v glavnem za manjša popravila občinskih cest. V tem letu je bila tudi vzpostavljena redna avtobusna proga Planina—Sevnica—Raka—Krško, ki je v veliki meri izboljšala zveze na področju občine. VII. poglavje KOMUNALNA DEJAVNOST Komunalna dejavnost v občini Sevnica se je v letu 1957 odvijala preko Komunalne uprave Sevnica, zavoda s samostojnim finansiranjem. V letu 1957 je Komunalna uprava izvršila sledeča večja dela: napeljala je vodovod v novo naselje na Dobravi in podaljšala vodovod v Šmarju. Razen tega je bilo izvršenih tudi več manjših del, kot so oporni zidovi na cestah IV. reda in občinskih poteh. Bil je preurejen drevored, razširjena pot za Savo od drevoreda do Florjanskega potoka itd. Koncu leta 1957 je bila komunalna uprava ukinjena kot zavod s samostojnim finansiranjem ter je s 1. januarjem 1958 začela poslovati kot komunalno podjetje. Taka organizacijska oblika komunalne dejavnosti bo brez dvoma mnogo pripravnejša za razvoj vseh tistih dejavnosti, ki jih novo komunalno podjetje že vodi, ali pa, ki naj bi se v sklopu »Komunale« organizirale. Koncu leta 1957 je bil dokončno izdelan investicijski program za izgradnjo vodovoda v Sevnici in Šmarju. To pomeni znaten korak naprej in se bo na osnovi potrjenega investicijskega programa lahko smotrno začelo z rekonstrukcijo in novim delom na vodovodu. Ravno tako so gotovi načrti za adaptacijo vodovoda v Krmelju in se je že začelo z delom. Tekom leta 1957 je občinski ljudski odbor Sevnica pripravil tudi investicijski program za bodočo klavnico v Sevnici. S postavitvijo te klavnice bo rešen problem sodobne in higienske preskrbe z mesom. VIII. poglavje GOSTINSTVO IN TURIZEM Gostinstvo v letu 1957 ni znatneje napredovalo. Ravno tako tudi v gostinstvu ni bilo večjih investicij, temveč so bile v glavnem investicije iz lastn h sredstev podjetij, ki so bile namenjene predvsem za izboljšanje opreme gostinskih obratov. Promet v gostinstvu se v povprečju ni dvignil. 31. decembra 1957 je bilo na področju občine Sevnica 9 gostinskih obratov splošno družbenega sektorja, 1 gostinski obrat družbenih organizacij in 11 zasebnih gostilničarjev, torej skupaj 21 gostinskih obratov. V letu 1957 so bili v občini Sevnica ukinjeni gostinski obrati vinarske zadruge Brežina iz Brežic, »Pri zvezdi« v Šmarju in »Pod lipo« v Sevnici ter gostilni kmetijske zadruge Sevnica v Podgorju pri Pipanu in v Zabukovju pri Šalamonu, ter gostišče privatne gostilničarke Švigelj Hilde v Boštanju. Vendar se zaradi tega gostinska mreža v obč ni ni zmanjšala, ker so vse te obrate prevzele druge gospodarske organizacije odnosno so v njih odprli gostilne privatni gostilničarji. V letu 1957 so bili pavšalizirani vsi družbeni gostinski obrati na področju naše občine. Pri odmerjanju pavšala se je stremelo za tem, da se obratom pustijo čim večja lastna sredstva, katerih uporaba za plače pa je bila omejena, ter so bila tako obratom prepuščena sredstva, usmerjena v investiranje. Taka politika v gostinstvu je dala dobre sa- dove, saj so podjetja s pridobljenimi sredstvi izboljšala stanje svojih obratov. Mestno gostinsko podjetje Sevnica pa je stavilo na razpolago občinskemu ljudskemu odboru en milijon dinarjev za pričetek del na načrtih za novi hotel v Sevnici. Prodaja vseh vrst alkoholnih pijač v občini je v preteklem letu porastla od 1.830 hi na 2.390 hi, medtem ko je padla prodaja brezalkoholnih pijač. Promet v gostinstvu se je v preteklem letu dvignil za 15.303 tisoč dinarjev, kar je razvidno iz sledeče tabele: IZTRŽEK PO VRSTAH USLUG v 000 din Lelo Skua) alkoh. brezalkoh. hrana tobak ostaol pijače pijače 1956 60.104 34.605 3203 11.363 10.120 813 Sevnica lg57 75 407 46.145 3652 12.868 11.840 902 Na področju gostinstva bo treba v letu 1958 še nadalje skrbeti, da se obnovijo vsi gostinski obrati tam, kjer so svoječasno obstojali; zlasti okolica Sevnice je izredno revna z gostinskimi obrati. Z razumevanjem Gostinskega podjetja v Sevnici je bilo dokončno rešeno vprašanje, od kod dobiti sredstva za pripravo elaborata za izgradnjo novega hotela v Sevnici. V letu 1958 je treba storiti vse, da se načrti za ta hotel pripravijo in da bi se lahko šlo na licitacijo za zvezna sredstva, ki so na razpolago za gostinstvo in turizem. Važen turistični problem naše občine je tudi izgradnja kopališča v Sevnici. Dela na teh načrtih so že v teku, treba pa jih bo pospešiti, tako da bi z gradnjo v prihodnjem letu lahko pričeli. IX. poglavje TRGOVINA V trgovini se je promet dvignil okrog 20% proti letu 1956. Trgovska mreža pa se ni bistveno razširila. Ustanovljeni sta bili le komisijska prodajalna in papirnica obe v sklopu Kmetijske zadruge Sevnica. Splošno trgovsko podjetje v Sevnici je v letu 1957 pripravilo investicijski program za svojo lastno poslovno stavbo, ki jo namerava postaviti v bližini postaje v Sevnici. V ta namen je podjetje že odkupilo zemljišče za to stavbo. V letu 1958 bo Kmetijska zadruga Sevnica ukinila svoje trgovine z industrijskim blagom, še naprej pa bo oskrbovala kmetijce z reprodukcijskim materialom, kmetijskimi stroji itd. Ustanovljeno bo novo trgovsko podjetje »Sloga«, ki bo prevzelo vse trgovine, ki so bile do sedaj v sklopu kmetijske zadruge. Ustanovitev novega trgovskega podjetja je nujna zato, da se ohrani konkurenca ostalemu trgovskemu podjetju, to je STP Sevnica. Tekom leta 1957 se je pokazalo pri trgovskem podjetju »Rudar« Krmelj, da je v letu 1957 popolnoma zavozilo in je sedaj v prisilni likvidaciji. V letu 1958 bodo morali organi družbenega upravljanja v trgovinskih podjetjih še nadalje skrbeti za znižanje stroškov pri poslovanju, za vzgojo kadrov in za pravilno uporabo1 sredstev, ki bodo na razpolago za izboljšanje poslovanja v trgovini. Prav tako bo treba poživljati delo potrošniških svetov, ki bodo kot organi družbene kontrole bistveno pripomogli k izboljšanju poslovanja v trgovini. Potrebno bo smotrno organizirati trgovinsko inšpekcijo, ki bo v pomoč organom družbenega upravljanja v trgovin; pri odkrivanju raznih pomanjkljivosti ter v pomoč pri izvajanju ukrepov za izboljšanje poslovanja trgovin. X. poglavje INVESTICIJE Poseben problem v gospodarskem razvoju sev-niške občine predstavljajo investiuje. V preteklih letih se je na področju občine sorazmerno malo investiralo. Znatnejše investicije so bile vložene le v kmetijstvo družbenega sektorja, konkretno v Zadružno posestvo Boštanj—Sevnica, do čim so se investicije v industriji finansirale v glavnem iz lastnih sredstev podjetij. Prve investicijske naložbe v razširitev kapacitete trgovine, obrti, kakor tudi kmetijskih zadrug so bile izvršene v letih 1956 in 1957 iz sredstev investicijskega sklada občine Sevnica, medtem ko v teh letih razen Rudnika Krmelj in že omenjenega Zadružnega posestva Boštanj—Sevnica niso bile izkoriščene investicije iz nelokalnih virov. Delno so razlogi takega stanja tudi v tem, da predvideni investitorji niso imeli pripravljenih investicijskih programov in Icstale dokumentacije, na osnovi katerih bi lahko vlagali zahtevke za potrebna investicijska sredstva. Zato se je v preteklem letu začelo z izdelavo raznih investicijskih programov. Tako je že izdelan investicijski program za komunalno klavnico v Sevnici, za vodovod Šmarje—Sevnica in za vodovod Krmelj, za rekonstrukcijo ceste ' skozi Sevnico, za regulacijo Mirne; v delu pa je investicijski program za izgradnjo kopališča v Sevnici. Tudi gospodarske organizacije so za svoje potrebe lotile izdelave potrebnih elaboratov. Tako so že izdelani in potrjeni investicijski programi za gradnjo novega stanovanjskega bloka z lokali v pritličju, katerega namerava graditi Splošno trgovsko podjetje Sevnica, in investicijski program za izgradnjo poslovne stavbe za tekstilno konfekcijo v Sevnici. Izdelujejo se investicijski programi za rekonstrukcijo lesne industrije v Sevnici, za podjetje »Kremenica«; »Jugotanin« pa se že dolgo časa pripravlja na podpis pogodbe za izdelavo predelaborata za racionalnejšo izrabo svojih odpadkov pa tudi odpadkov ostalih les-no-indus tri j sk: h podjetij v Sevnici. Mizarska produktivna zadruga Sevnica pa se pripravlja na izdelavo potrebne dokumentacije za razširitev svojega obrata. Investicijska politika naše občine mora v prihodnjih letih biti usmerjena predvsem na popolno mobilizacijo, čim pravilnejšo razpodelitev in najrenta-bilnejše vlaganje lokalnih skladov, ki pridejo v poštev kot viri za finansiranje za investicije. To politiko prvenstvene mobilizacije jdomačih sredstev narekuje obča jugoslovanska gospodarska politika, kakor tudi to, da so lokalna sredstva tista, ki jih usmerjamo z občinskimi instrumenti, do čim so ostali viri finansiranja vezani na pogoje, ki jih predpisujejo drugi organi, katerim zahtevam pa se tukajšnje.potrebe ne morejo vedno uspešno prilagoditi. Seveda pa je treba tudi nadalje iskati vse možnosti, da se čimveč investicijskih sredstev pridobi tudi iz nelokalnih virov. Ker je značaj investiranja tak, da se ga, v kolikor ne gre za manjše rekonstrukcije, ne more dokončati v enem gospodarskem letu, je nujno, da pri določanju prioritete objektov, ki naj se finansirajo iz lokalnih virov, ne določimo investicijske politike samo za leto 1958, temveč za vsa leta, dokler ne bodo dokončani objekti, ki naj bi se v letu 1958 pričeli graditi. Pri tem moramo seveda upoštevati vire in namen sredstev, iz katerih naj se pridvideni objekti finansirajo, njihovo ekonomsko utemeljitev in stanje, v katerem so dokumentacija in elaborati za te objekte, t. j. možnosti za pričetek gradnje teh objektov. Najbolj sta organizacijsko in glede dokumentacije, tako da bi se V letu 1958 lahko pričelo z gradnjo, pripravljena dva objekta: 14-stanovanjska stavba s trgovskimi in ostalimi lokali v pritličju, za katere je dalo izdelati investicijski program Splošno trgovsko podjetje v Sevnici, ki namerava nastopiti kot investitor, in poslovna stavba tekstilne konfekcije LISCA v Sevnici. Izgradnja obeh objektov je ekonomsko popolnoma utemeljena, tako s stališča lokalnih potreb, kakor tudi glede rentabilnosti, kar je potrdila revizija obeh investicijskih programov. Štirinajststanovanjska stavba z lokali v pritličju, ki jo namerava graditi Splošno trgovsko podjetje na železniški postaji, bo znatno olajšala hudo stanovanjsko st:sko v Sevnici. Ta stavba, ki je po svojem značaju stanovanjski blok, je prvi stanovanjski objekt, ki se gradi po načelih sodobne stanovanjske in komunalne izgradnje, t. j. da ima v pritličju trgovske in ostale uslužnostne lokale. Z ozirom na lokacijo, kjer je stavba predvidena, bodo ti lokali reševali potrebe stanovalcev novega gosteje naseljenega področja, ki se oblikuje v okolici železniške postaje. Ta objekt je pa važen tudi z urbanističnega stališča, ker je to prva v vrsti predvidenih stavb, ki bodo dale sodobni izgled Sevnici v rajonu železn ske postaje. Ne manj pomembna je investicija v novo poslovno stavbo, ki jo namerava graditi tekstilna konfekcija LISCA na zemljišču t. zv. Žgankove vrtnarij fe. LISCA je v dveh letih svojega obstoja dosegla izredno lepe poslovne uspehe ter po zaključnem računu za leto 1957 razpolaga z 12.5 milijonov lastnih sredstev, sposobnih za investiranje. Z izgraditvijo te poslovne stavbe bi LISCA dobila prepotrebne poslovne in delovne prostore, kar bi brez dvoma izredno dobro vplivalo na nadaljnjo razširitev njene proizvodnje, kakor tudi na zaposlitev razpoložljive delovne sile. Po oceni faze, v kateri so organizacijske priprave za izgradnjo omenjenih dveh objektov, je predvidevati, da bi obe stavb', če bi bila na razpolago potrebna sredstva, lahko dogradili v naslednjih treh letih: poslovna stavba LISCE do konca leta 1959, stanovanjski blok z lokali na postaji pa do konca leta 1960. Iz zgoraj navedene obrazložitve je utemeljeno, da je treba v letih 1958 do 1960 mobilizirati vsa toza- devna sredstva lokalnih skladov, to je stanovanjskega in investicijskega sklada občine Sevnica, predvsem v dograditev teh dveh objektov. Pri tem naj bi se postavilo načelo, da se z zgradnjo obeh objektov prične že v letu 1958. Zaradi tega je potrebno točno izbilan-sirati sredstva tako stanovanjskega kakor investicijskega sklada občine Sevnica in kar najbolj realno predvideti njihov dotok v let h 1958 in 1960, pa tudi kar najbolj realno oceniti možnosti dograditve posameznih faz, v okviru razpoložljivih sredstev za navedena dva objekta. Po izločitvi tistega dela stanovanjskega sklada občine Sevnica, ki izvira iz rudarstva in se mora vrniti v rudarstvo, je treba ostala sredstva stanovanjskega sklada usmeriti predvsem v izgradnjo omenjene stavbe Splošnega trgovskega podjetja v Sevnici in v dograditev stanovanjskega dela poslovne stavbe LISCE v Sevnici in v dograditev že pričetih h s privatnikov, prvenstveno tistih, ki bodo z vselitvijo v hiše, ki jih građ'jo, sprostili stanovanja, ki jih sedaj zasedajo. Sredstva kmetijskega dela investicijskega sklada občine Sevnica pa je treba prvenstveno usmeriti v izgradnjo poslovne stavbe konfekcije LISCA. Na osnovi vsega navedenega družbeni plan pbč:ne Sevnica za leto 1958 postavlja glede investicij sledeča načela: 1. V letih 1958 do 1960 imajo iz likalnih virov prioriteto pri investiranju poslovna stavba konfekcije LISCA v Sevnici in stanovanjska stavba z lokali Splošnega trgovskega podjetja Sevnica. 2. V kolikor bodo to dopuščala razpoložljiva sredstva, naj se v letu 1958 dogradi stavba Splošnega trgovskega podjetja do vključno III. gradbene faze, v poslovno stavbo LISCE pa naj se vzida 15 milijonov dinarjev iz lastnih sredstev podjetja in iz stanovanjskega sklada občine Sevnica. 3. V kolikor bi razpoložljiva sredstva iz lokalnih virov nezadostovala za izvršitev programa kot je navedeno pod 2, naj se od stanovanjske stavbe Splošnega trgovskega podjetja dogradi le 1. gradbena faza, morebitni previšek sredstev pa naj se uporabi za dograditev poslovne stavbe LISCE, čeprav tudi čez 15 milijonov dinarjev. 4. Prioriteto v investiranju v letu 1959 ima poslovna stavba LISCE tako, da se bo v tem letu popolnoma dokončana stavba trgovskega podjetja v letu 1959 pa bo investirana le, če bodo kljub prioriteti LISCE na razpolago potrebna sredstva. 5) V letu 1960 ima prioriteto dokončna dograditev stanovanjske stavbe Splošnega trgovskega podjetja pri železniški postaji v Sevnici in je treba vsa razpoložljiva sredstva mobilizirati v to, da bo ta stavba v letu 1960 popolnoma dokončana. II. DEL I. poglavje Proračunski dohodek občine Sevnica za leto 1958 se sestoji iz sledečih virov: L člen 1. Občinska doklada na dohodek iz kmetijstva 2. Občinska doklada na dohodek od obrti, poklicev in premoženja 3. Občinski prometni davek 4. Občinski prometni davek od maloprodaje 5. Občinske takse 6. Davek na dediščine in darila 7. Zemlj arina 8. Del proračunskega prispevka iz osebnih dohodkov delavcev gospodarskih organizacij in pavšalistov 9. Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnih dohodkov delavcev gospodarskih organizacij 10. Dopolnilna dohodnina, ki jo imajo zasebni lastniki od proizvodnje in prodaje lesa 11. Dohodki uradov in ustanov 12. Ostali proračunski dohodki 13. Presežek dohodkov iz leta 1957 v višini 80% 14. 10% investicijski sklad brez povračda 2. člen Poleg gornjih dohodkov pripada občinskemu proračunu po določbi okrajnega družbenega plana tudi prometni davek na vino in žganje. 3. člen Prometni davek od zasebnih poklicev, nepremičnin in pravic, ki se pobira na območju občine, pripada občinskemu proračunu. 4. člen Kmečka dohodnina vplačana na območju občine, ki ostane po vplačilu zneska po zveznem in republiškem družbenem planu in sklada, pripada proračunu občine. 5. člen Od vplačane dohodnine vseh oblik na območju občine razen dohodnine iz prejšnjega člena pripada LRS 40 %, ostanek gre v proračun občine. 6. člen Proračunski prispevek iz osebnih dohodkov delavcev razen pavšalistov, ki ostane po odbitku zveznega in republiškega dela, pripada obč ni 59.44%. 7. člen Proračunski prispevek iz osebnih dohodkov pavšalistov pripada občini. 8. člen Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnih dohodkov gospodarskih organizacij se predpiše za tovarno Jugotanin 10%, Mizarsko produktivno zadrugo 8%, vsa ostala podjetja po 5%. Podjetja, ki bodo ustanovljena v letu 1958, ne plačajo dopolnilnega prispevka, razen podjetja, ki so nastala z reorganizacijo. INVESTICIJSKI SKLAD 1. člen Investicijskemu skladu ljudskega odbora pripada prispevek iz dohodka gospodarskih organizacij po odbitku republiškega in okrajnega deleža. 2. člen Obresti na osnovna sredstva pavšalistov, gostinstva, obrti in komunala. 3. člen Obresti na obratna sredstva pavšalistov, gostinstva, obrti in komunala. 4. člen > Poleg gornjih sredstev pripada investicijskemu skladu še naslednja sredstva: 1. 45% taks od proizvajalnih naprav, 2. 45% taks od hibridne trte, 3. 21% občinske doklade iz kmetijstva. CESTNI SKLAD 1. 100% plačani prometni davek od priv. prevozništva, 2. 30% taks na vprežna cestna vozila. STANOVANJSKI SKLAD 1. Redni dotok prispevka po odbitku 10%, ki se odvaja v republiški stanovanjski sklad (od železničarjev se prejema 50%). 2. Anuitete zapadle v plačilo v letu 1958. STALNI REZERVNI SKLAD Na osnovi določila 5. člena Uredbe o stalnem rezervnem skladu (Uradni list FLRJ, štev. 29/57) se formira pri občinskem ljudskem odboru stalni rezervni sklad, v katerega se stekajo dohodki v višini’ 20% presežka dohodkov iz leta 1957 po zaključnem računu o izvršitvi proračuna za leto 1957. OSTALI DOHODKI Presežek dohodkov nad izdatki v letu 1957, t. j. znesek 4,255.000 din se razdeli takole: 1) 80% v korist proračuna, 2) 20% v korist stalnega rezervnega sklada. II. poglavje BILANCA SREDSTEV IN PREDRAČUNSKIH SKLADOV 1 Za leto 1958 se predvideva, da bodo proračunski dohodki občine Sevnica, investicijski skladi, cestni skladi in sklad za zidavo stanovanjskih zgradb formirani v višini 171,282.000 din. Od predvidene vsote din 171,282.000 Proračun občine Sevnica 122,577.000 Investicijski sklad občine 9,825.000 Cestni sklad občine 1,574.000 Stanovanjski sklad 36,455.000 Stalni rezervni sklad 851.000 171,282.000 2 Proračun občine Sevnica se bo formiral v letu 1958 iz sledečih dohodkov: 1. Proračunski prispevek iz osebnih dohodkov delavcev gospodarskih organizacij, zadrug, zadružnih organizacij . 28,461.000 2. Proračunski prispevek iz osebnih dohodkov delavcev drž. organov, ustanov, zavodov družbenih organizacij, zasebnikov in drugih............. 4,265.000 3. 60% dohodnina iz kmetijstva po odbitku skladov............... 24,443.000 4. 60% dohodnina od obrti, poklicev, premoženja, dediščin, davka na tujo delovno sito1, stalnega zneska in prevozov v kmetijstvu..................... 7,290.000 5. Doklade iz kmetijstva 79% po odbitku obveznega dela v sklade .... 12,371.000 6. Doklade na dohodek obrti poklicev in premoženja 100%............. 1,220.000 7. 100% prometni davek na vino in žganje zasebnikov............................ 920.000 8. 100% prometni davek na vino in žganje ostalih............................... 500.000 9. Prometni davek od obrti 100% . . 1,500.000 10. Prometni davek od poklicev 100% 1,250.000 11. Prometni davek od nepremičnin in pravic...................... 2,800.000 12. Občinski prometni davek od obr- ti, poklicev, gospodarskih organizacij razen trgovin, 2% davek od maloprodaje, na alkoholne pijače in na nepremičnine ..................................... 20,325.000 13. Občinske takse........ 1,377.000 14 Dopolnilna dohodnina na les . . 9,400.000 15. Zemljarina gospodarskih organizacij 1,410.000 16. Dohodek uradov in ustanov . . 400.000 17. Razni proračunski dohodki . . . 150.000 18. 80% presežek dohodkov iz 1. 1957 3,404.000 19. 10% investicjskega sklada . . 1,091.000 Skupaj . . . 122,577.000 3 Investicijski sklad občine Sevnica se bo formiral v letu 1958 in sledečih virov: 1. 100% prispevek na dohodek gospodarskih organizacij po odbitku dele- ža višjim organom....................... 1,580.000 2. Obresti od osnovnih sredstev: obrt........................ 1,272.000 gostinstvo................... 199.000 komunalno podjetje........... 124.000 3. Obresti od obratnih sredstev: obrt ................................ 2,317.000 gostinstvo.............................. 78.000 komunalno podjetje........... 300.000 4. 45% od proizvajalnih naprav . . 590.000 45% od hibridne trte......... 117.000 21% kmečke doklade.......... 3,289.000 5. anuitete zapadle v plačilu v 1. 1958 1,050.000 Skupaj . . . 10.916.000 4 Cestni sklad občine Sevnica se formira v letu 1958 iz naslednjih dohodkov: 1) 100% prometni davek od zaseb- nih lastnikov cestnih vozil............. 620.000 2) 30% taks na vprežno cestno voz'lo 954-000 Skupaj . . . 1,574.000 5 Kreditni sklad za zidanje stanovanjskih zgradb se formira v letu 1958 itz sledečih virov; 1) 90% stanovanjski prispevek (od železničarjev samo 50%).................. 45,609.000 2) anuitete, ki zapadejo v plačilo v letu 1958 ........................... . 3,000.000 Skupaj . . . 48,000.000 Od tega 25% blokirano po XIX. pogl. zveznega družbenega plana . . . 12,152.000 Dovoljena uporaba . . . 36,455.000 Razdelitev skladov Koriščenje investicijskega sklada: 1) 90% blokirani del po določilu zveznega družbenega plana za leto 1958 9,825.000 2) 10% odvod v proračun občine brez vračila............................ 1,091.000 Skupaj . . . 10,916.000 7 Cestni sklad Cestni sklad občine Sevnica se v letu 1958 razdeli takole: 1) 60% blokirani del po predpsu zveznega družbenega plana............ 944.000 2) za namensko uporabo..........., 630.000 Skupaj . . . 1,574.000 8 Kreditni sklad za zidanje stanovanjskih zgradb, ki bo predvidoma v letu 1958 znašal 36,455.000 din, se bi koristil takole: 1) Gospodarske organizacije: a) rudarstvo....................., 6,000.000 b) ostali.......................... 21,000.000 2) Stanovanjska skupnost .... 1,400.000 3) Politične teritoriane enote . . . 1,900.000 4) _ delavci in uslužbenci rudarstva . — 5) Delavci iz uslužbenci izven rudarstva ....................................... 6,155.000 6) Rezerva..................................... — Skupaj . . . 36,455.000 V kolikor se sredstva pod točko lb, 2 in 3 v teku leta ne bi porabilo v predvidene namene, ali pa bi pritekalo v večji meri od predvidene, se pooblašča upravni odbor sklada, da jih porazdeli v druge namene. III. poglavje Ekonomski ukrepi in izvršitev družbenega plana za leto 1958. 1. člen Po določilih XIX. poglavja zveznega družbenega plana se investicijski sklad občine Sevnica sme koristiti šele, ko bo dokončno dosežen, odnosno po zaključnem računu za leto 1957. 1 2. člen Po točki 3. prej navedenega poglavja, politične teritorialne enote smejo za svoje že določene, potrebe uporabiti kot dohodek, ki ga ni potrebno vrniti 10% sredstev vsojih skladov, katere smejo uporabljati po točki 1. tega razdelka, izvzemši kreditni sklad za zidanje stanovanjskih zgradb in skladov za gospodarske kadre. 3. člen Na osnovi določil člena 109. zakona o sredstvih gospodarskih organizacij Zadružno posestvo Boštanj-Sevnica v letu 1958 ne bo plačevalo zemljarine, temveč bo znesek, ki odgovarja temu delu zemljarine vlagala v lastni sklad osnovnih sredstev in v skladu obratnih sredstev. 4. člen Na osnovi člena 26. — 31. Zakona o sredstvih gospodarskih organizacij bodo v letu 1958 izvrševala obveznosti do družbe v pavšalnem znesku sledeča gostišča in obrti družbenega sektorja: 1. Kolodvorska restavracija Sevnica 2. Gostilna »Pri lovcu«, Sevnica 3. Bife postaja, Sevnica 4. Bife Šmarje 5. Gostilna »Pri pošti«, Sevnica 6. Gostilna »Ped gradom«, Sevnica 7. Gostilna »Na križišču«, Šmarje 8. Gostilna »Pod lipo«, Sevnica 9. Bife »Svoboda«, Krmelj . 10. Sodarska zadruga »Sodarstvo«, Sevnica 11. »Elektro-radio-mehanika«, Sevnica 12. Konfekcija »Lisca«, Sevnica 5. člen Občinsko doklado iz kmetijstva bodo v letu 1958 plačevali zavezanci dohodnine iz kmetijstva po situaciji občine Sevnica po enotni stopnji 8%. Osnova za izračun občinske doklade je katastrski dohodek. Od vplačanega zneska občinsk h doklad pripada občinskemu proračunu 79%, ostanek 21% pripada občinskemu investicijskemu skladu. 6. člen Občinska doklada od obrti, poklicev :n premoženja se bo v letu 1958 plačevala po stopnji 5% ter pripada v celoti proračunu. Osnova za izračun je čisti dohodek, ugotovljen po davčni komisiji. 7. člen Obresti od osnovnih sredstev gospodarskih orga- nizacij. Splošne kmetijske zadruge plačujejo obrti od osnovnih sredstev v letu 1958 -po stopnji 2.5%. 8. člen Obresti od osnovnih sredstev v letu 1958 bo plačevalo Komunalno podjetje po stopnji 2%, obrtna podjetja pa. po stopnji 4%. 9. člen Obrest': od obratnih sredstev v letu 1958 bodo plačevala komunalno in obrtna podjetja po stopnji 5%. 10. člen Prometni davek od maloprodaje v trgovini in storitve zasebnikom bodo v letu 195'8 plačeval po stopnji 2% na ves promet na malo, razen na promet proizvodnje, po katerih je po zveznem predpisu priznan regres, proizvode, za katere je določena prodajna cena na drobno, proizvode, za katere je po zveznh predpisih določeno oblikovanje prodajne cene na drobno, živila in alkoholne pijače prodanih v trgovini na drobno, kolekov, znamk in vrednotnic, drugih vrednotnic, časnikov, revij in knjig, oficirske opreme in avtomobilov. Ne smatra se pa promet prodaja drv in lesnih odpadkov podjetja ter prodaja odvisnega materiala v netrgovskih organizacijah. 11. člen Prometni davek od maloprodaje alkoholnih pijač v gostiščih in trgovinah, v katere se šteje tudi pivo, razen sadjevca, plača se po stopnji 15%. 12. člen Sredstva stalnega rezervnega sklada se smejo koristiti le kot izredni izdatki, nastali ob elementarni nezgodi, kot povodenj, potresi, prem7ki zemlje in drugi uničujoči pojavi večjega obsega. Poleg že navedenih smejo se ta sredstva uporabljati za splošne družbene potrebe kot na primer zatiranje epidemije in nevarnih nalezljivih otroških bolezni, pomoč pri zatiranju rastlinskih bolezni, živalskih kužnih preraz:skanih bolezni in podobnih pojavov večjega obsega. 13. člen Davčni izterjevalci morajo ob vsakem dohodu k posameznim davčnim zavezancem ugotoviti pravilnost prijave predmetov, na katere se plačuje taksa po tarifni postavki 62—66 ZOT. IV. poglavje Zaključne in končne določbe I. Pooblašča se oddelek za finance občinskega ljudskega odbora Sevnica, da daje pojasnila in tolmačenje k temu družbenemu planu. II. Ta družben7 plan velja od dneva, ko ga sprejmeta in potrdita občinski zbor in zbor proizvajalcev. Njegove določbe pa se uporabljajo za vse leto 1958 in v skladu z zakonitimi predpisi. Sevnica, dne 29. aprila 1958. Predsednik ObLO: Karl Kolman 1. r. 309. Na podlagi 1. točke 26. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik okraja Novo mesto, št. 7/58) je Občinsk; ljudski odbor Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 17. oktobra 1958 1 izdal ODLOK o spremembah statuta občine Novo mesto 1. člen 61. in 62. člen statuta občine Novo mesto se spremenita tako da se glasita: 61. člen: Občinski ljudski odbor ima za opravljanje izvršilnih in določenih upravnih zadev iz občinske pristojnosti tele svete: 1. svet za splošno upravo in notranje zadeve, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov; 2. svet za družbeni plan in finance, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov; 3. svet za kmetijstvo in gozdarstvo, ki ga sestavljajo predsednik in osem članov; 4. svet za obrt, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov; 5. svet za industrijo, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov; 6- svet za blagovni promet, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov; 7. svet za turizem in gostinstvo, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov; 8. svet za komunalne zadeve, ki ga sestavljajo predsednik in osem članov; 9. svet za stanovanjske zadeye, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov; 10. svet za delo, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov; 11. svet za šolstvo, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov; 12. svet za prosveto in kulturo, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov; 13. svet za zdravstvo, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov; 14. svet za socialno varstvo, ki ga sestavljajo predsednik in osem članov; 15. svet za varstvo družine, ki ga sestavljajo predsednik in osem članov; 16. svet za telesno vzgojo, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov. 62. člen: Svet za splošno upravo in notranje zadeve opravlja zadeve s področja organizacije in dela upravnih organov ljudskega odbora, razen tistih zadev, ki spadajo v področje drugih svetov, zadeve matične službe, ,zadeve javnega reda in miru, varnosti prometa, varnosti ljudi in premoženja in 'pomoči osebam, ki so odpuščene s prestajanja kazni. Svet za družbeni plan in finance obravnava in določa končni predlog občinskega družbenega plana, občinskega proračuna in sklepnega računa, upravlja zadeve v zvezi z izvajanjem občinskega družbenega plana in proračuna ter druge zadeve s področja financ in premoženjsko pravne zadeve. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo obravnava zadeve s področja kmetijstva, gozdarstva, lova in ribolova. Svet za obrt obravnava zadeve s področja obrtništva. Svet za industrijo obravnava zadeve s področja industrije, rudarstva in gradbeništva. Svet za blagovni promet obravnava zadeve s področja blagovnega premeta. Svet za turizem in gostinstvo obravnava zadeve s področja turizma in gostinstva. Svet za komunalne zadeve opravlja s področja urbanizma, prometa in cest ter druge komunalne zadeve. Svet za stanovanjske zadeve opravlja zadeve s področja stanovanjske politike in varstva stanovanjski pravic državljanov. Svet za delo opravlja zadeve s področja dela in posredovanja dela. Svet za šolstvo opravlja zadeve s področja šolstva, predvojaške vzgoje in pred vojaške vzgoje v šolah. Svet za prosveto in kulturo opravlja zadeve s področja ljudske prosvete in druge zadeve s področja prosvetnega in kulturnega dela. Svet za zdravstvo opravlja zadeve s področja zdravstva. Svet za socialno varstvo opravlja zadeve s področja splošnega varstva in skrbništva odraslih. Svet za varstvo družine opravlja zadeve s področja varstva družne in skrbništva mladoletnih. Svet za telesno vzgojo opravlja zadeve s področja telesne vzgoje in športa. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestpiku okraja Novo mesto. Številka: 01-3037/2 Novo mesto, 17. oktobra 1958. Predsednik ObLO: Maks Vale L r. 310. Na podlagi 1. odstavka 15. člena, 7. točke 12. člena in 2. točke 30. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19/52) ter 26. člena 2. točke statuta občine Novo mesto, je izdal občinski ljudski odbor Novo mesto na ločenih sejah obeh zborov dne 17. oktobra 1958 ODLOK o podeljevanju socialnih podpor 1. člen V skrbi za socialno varstvo svojih občanov daje občinski ljudski odbor socialno ogroženim osebam socialne podpore v okviru za to določenih proračunskih sredstev. 2. člen Socialne podpore se dajejo osebam, ki stalno bivajo na območju občine in so dela nezmožne oziroma nepreskrbljene. Za dela nezmožne in nepreskrbljene osebe se smatrajo tisti, ki se ne morejo preživljati zaradi mla-doletnosti, starosti, telesnih ali duševnih hib, hujših bolezni, zaradi oskrbe nedoraslih otrok ali zaradi študija, pa nimajo ne zadostnega premoženja, ne zadostnih dohodkov, s katerimi bi se mogli preživljati, niti svojcev, ki bi jih bili dolžni in zmožni preživljati po zakonu, pogodbi ali sodni odločbi. 3. člen Socialne podpore so: a) stalne, b) enkratne in c) dijaške. Pravica do stalne in dijaške podpore teče od prvega dne v naslednjem mesecu, ko je bila podpora odobrena, in preneha koncu meseca, ko so odpadli pogoji za upravičenost. Svet za sooalno varstvo lahko sklene tudi drugače, upoštevajoč potrebe in okolraosti. 4. člen Stalna socialna podpora se daje onim osebam, ki so trajno ali za dalj časa socialno ogrožene iz razlogov, ki so navedeni v 2. členu tega odloka. V primerih, ko se priznava soc'alna podpora osebam, ki so v celoti navezana na vzdrževanje iz sredstev podpore, mora ta znašati najmanj 2000 din do največ 5000 din. mesečno. V posebnih težkih primerih, zlasti tedaj, ko potrebuje podpiranec tujo pomoč za lastno postrežbo in nego, sms bit' znesek tudi primerno višji. V primernem znesku pa se lahko prizna podpora tudi osebam, ki imajo nekaj lastnega premoženja, a jim to ne zadostuje za preživljanje, kot tudi osebam, ki žive v skupnem gospodinjstvu s svojci ali imajo sicer svojce, ki so jih dolžni preživljati, če je po skrbni presoji vseh okolnosti priznanje podpore upravičeno. V teh primerih se določi višina po prostem preudarku. Osebam, ki žive v raznih socialnih zavodih, se določi preživnina oz. podpora v višini oskrbovalnine v teh zavodih oz. dela oskrbovalnine, upoštevajoč pri tem socialno stanje družine. Upokojencem, ki so v socialnih zavodih, se lahko v okviru možnosti odplača razlika med pokojnino in oskrbnino. Pogoje upravičenosti do podpore morajo prosilci dokazati z dokazi, ki se uporabljajo v upravnem postopku. 5. člen Od oseb, ki imajo nepremičnine, se lahko zahteva, da se obvežejo prejeto podporo svoj čas vrniti in se ta zahteva zemljiškoknjižno zavaruje. O delitvi podpor, ki so vezane na zemljiškol- knjižno zavarovanje v smislu prejšnjega odstavka, se sklenejo ustrezajoče pogodbe, ki jih za občino sklene in podpiše predsednik občinskega ljudskega odbora. 6. člen Enkratne podpore se dajejo izjemoma osebam, ki so take pomoči potrebne zaradi nesreče, bolezni, smrti in podobnih primerov v družini. Take podpore se lahko dajejo tudi za nabavo' ozimnice stalnim socialnim podpirancem, minimalnim upokojencem in sploh socialno ogroženim osebam in družinam v nujnih primerih. Višina podpore se določi po skrbni presoji vseh okolnosti in v okviru razpoložljivih finančnih sredstev. 7. člen Dijaške podpore lahko prejemajo učenci osnovnih šol, dijaki gimnazij in strokovnih šol ter vajenci v gospodarstvu. Te podpore se priznavajo le otrokom padlih borcev in žrtvam fašističnega nasilja ter otrokom socialno ogroženih družin, upoštevajoč pri tem uspehe pri učenju. Dijaška podpora sme znašati največ 6000 din, vštevši morebitni otroški ali invalidski dodatek kot tudi druge dohodke upravičenca. Izjemoma se lahko dijaška podpora prizna tudi štipendistom, t. j. onim, ki prejemajo štipendijo po zadevnih posebnih predpisih, vendar v pnmeru, če se oskrbujejo' v zavodih (internatih), pa štipendija, vštevši otroški dodatek in druge dohodke, ne zadošča za plačilo oskrbnine. V takih primerih se prizna podpora le v višini razlike med temi dohodki in oskrbnino. O prošnjah za socialno podporo odloča po prostem preudarku upravni organ, pristojen za socialno varstvo. 8. člen Odločba o socialni podpori se mora glasiti na podpiranca, izplačuje pa se njemu samemu oziroma njegovemu zakonitemu zastopniku ali zavodu, vendar zakonitemu zastopniku ali naravnost zavodu, vendar mora biti to iz odločbe razvidno. V posebno utemeljenih primerih se lahko z odločbo tudi določi, da se izplačuje podpora drugi osebi, ki ni zakoniti zastopnik, ki pa se odredi po potrebi. Socialne podpore se dajejo v denarju in le izjemoma v blagu. 9. člen Zoper odločbo o podelitvi podpore odnosno o zavn-nitvi prošenj, tako- stalnih, enkratnih in dijaških podpor, je dopustna pritožba v skladu s predpisi splošnega zakona v obče upravnem postopku na svet za socialno varstvo ObLO Nova mesto. 10. člen Stalne, enkratne in dijaške podpore Se lahko ukinejo ali pa se spremeni njih višina, če SO' za to ugotovljeni razlogi ali če so odpadli pogoji za upravičenost, kar so dolžni podpiranci sami sporočiti občini. O ukinitvi ali spremembi višine podpore odloča upravni organ, ki je pristojen za socialno varstvo. Pritožbe zoper take odločbe rešuje svet za socialno varstvo ObLO Novo mesto (9. člen). 11. člen Najmanj enkrat letno se mora opraviti revizija socialnih podpor in obisk vseh socialnih podpirancev. V ta namen imenuje občinski ljudski odbor posebno komisijo. Poročilo o svojih ugotovitvah predloži komisija upravnemu organu, ki je pristojen za socialno varstvo. 12. člen Ta odlok stopi v veljavo 8 dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Novo mesto, dne 17. oktobra 1958. Predsednik ObLO: Maks Valel. r. 311. Na podlagi 3. točke 26. člena statuta občine Novo mesto in 104. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-126/56) je občmski ljudski odbor Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 17. X. 1958 sprejel ODLOK o potrditvi zaključnega računa občinskega ljudskega odbora Novo mesto za leto 1957 1. člen Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občinskega ljudskega odbora Novo mesto za leto 1957. 2. člen Po zaključnem računu znašajo doseženi dohodki in izvršeni izdatki v letu 1957: 1. proračun občinskega ljudskega odbora: din dohodki....................... 137,521.846 Izdatki....................... 144,740.084 presežek izdatkov............... 7,218.238 2. predračuni finančno samostojnih zavodov: din dohodki....................... 131,045.066 izdatki ...................... 122,956.688 presežek dohodkov .... 8,755.498 presežek izdatkov................. 667.498 3. predračun posebnih proračunskih skladov: din dohodki......................... 4,315.482 izdatki ........................ 4,052.316 presežek dohodkov .... 263.166 3. člen Primanjkljaj proračuna občinskega ljudskega odbora Novo mesto se krije iz sredstev občinskega ljudskega odbora v letu 1958, Presežek dohodkov nad izdatki finančno samostojnih zavodov se prepusti zavodom za razdelitev na sklade. Primanjkljaji se krijejo iz dohodkov zavodov v letu 1958. Presežek dohodkov nad izdatki posebnih proračunskih skladov gre v odnosne proračunske sklade za leto 1958. 4. člen Zaključni račun o izvršitvi proračuna občinskega ljudskega odbora Novo mesto za leto 1957 z zaključ-n'mi računi finančno samostojnih zavodov ter zaključni račun posebnih skladov so sestavni del tega odloka. 5. člen To odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Številka: 01-3165/1-58. Novo mesto, 17. oktobra 1957. Predsednik ObLO: Maks Vale 1. r. 312. Na podlagi določil 15. člena in 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19/52) in 2. točke 26. člena statuta občine Senovo (Uradni vestnik okraja Trbovlje št. 5/58) ter na predlog sveta za kmetijstvo in gozdarstvo z dne 2. avgusta 1958 je občinski ljudski odbor Senovo na seji občinskega zbora in ha seji zbora proizvajalcev dne 8. avgusta 1958 sprejel ODLOK o odpravi odloka o obvezni odbiri plemenjakov na območju občine Senovo 1. člen Odlok o obvezni odbiri plemenjakov na območju občine Senovo (Uradni vestnik okraja Trbovlje št. 9/58) se odpravi. 2. člen Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto- Številka: 03/3-917/2 Senovo, 8. avgusta 1958. Podpredsednik ObLO: Anton Javorič 1. r. 313. Na osnovi 1. točke 26. člena statuta občine Trebnje (Št. 01/1-2596/2 z dne 28. XI. 1957) je občinski ljudski odbor Trebnje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 30. IV. 1958 izdal ODLOK o spremembi im dopolnitvi statuta občine Trebnje 1. člen Statut občine Trebnje (št. 01/1-2596/2) se spremeni in dopolni v naslednjem: 1. na koncu 87. člena se doda: »Odsek za narodno obrambo«, 2. za 94. členom se doda nov člen 94 a, ki se glasi: »Odsek za narodno obrambo opravlja vse upravne in strokovne zadeve s področja narodne obrambe«. 2. člen Ta odlok stopi v veljavo osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Številka: 01/1-1434/1 Trebnje, 30. aprila 1958. Predsednik ObLO: Bukovec Ciril 1. r. 314. Na osnovi 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-88/52), odredbe o določitvi skočnine za javne plemenjake (Uradni 1 st LRS št. 2-4/57), ter odredbe o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi skočnine za javne plemenjake (Uradni, list LRS št. 3-17/58), je izdal svet za kmetijstvo in gozdarstvo občinskega ljudskega odbora Brežice na svoji seji dne 15. IX. 1958 naslednjo ODREDBO o plačevanju pavšalne skočnine in stroškov osemenjevanja I. Pavšalna skočnina 1. člen Na območju občine Brežice se uvede plačevanje pavšalne skočnine za pripuščanje krav in nad 1 leto starih telic (v nadaljnjem besedilu »plemenic«). Pavšalno skočnino plačujejo vsi lastniki oz'roma rejci plemenic. 2. člen Višino letne pavšalne skočnine za posamezno žival določa z odločbo svet za kmetijstvo in gozdarstvo občinskega ljudskega odbora. Pavšalna skočnina se vplačuje v sklad za živinorejsko službo pri občinskem ljudskem odboru. Za odmero pavšalne skočnine posameznemu živinorejcu je odločilno število plemenic ob času prijave. Število plemenic, od katerega se mora plačati pavšalna skočnina, ugotavlja vsako leto občinski ljudski odbor na način in v roku, ki ga določi svet za kmetijstvo in gozdarstvo občinskega ljudskega odbora. 3. člen Pavšalno skočnino plačajo lastniki plemenic v roku, ki ga določi svet za kmetijstvo in gozdarstvo. Izterjava se po členu 8 in po nadaljnjih določbah uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Uradni list FLRJ št. 33-283/53). 4. člen Rejci plemenskih bikov ne smejo od gospodarjev pobirati nobenega prispevka, nagrade ali plačila za pripust. Za vsak pripust krave ali za osemenitev mora rejec bika ali osemenjevalna postaja izstaviti potrdilo o osemenitvi oziroma pripustu. 5. člen Če osemenitev ni bila opravljena iz opravičljivih razlogov (prodaja, pogin, neozdravljiva jalovost) vrne občinski ljudski odbor po odredbi za kmetijstvo pristojnega upravnega organa lastniku plemenice vnaprej plačani znesek pavšalne skočnine. Povračilo se ne izplača, če lastnik v dotičnem letu nabavi drugo plemenico. II. Plačilo stroškov osemenjevanja in vzdrževalnine rejcem plemenskih bikov 6. člen Vplačana pavšalna skočnina se sme uporabiti samo za plačilo osemenjevanja in za izplačilo vzdrževalnine rejcem plemenskih bikov. V kolikor bi po izplačilu gornjih^obvez preostal višek denarja, se lahko neporabljeni znesek uporabi kot prispevek za nabavo plemenskih, bikov ali poravnavo višjih stroškov osemenjevanja. 7. člen Letno vzdrževalnim posameznim rejcem bikov določa vsako leto vnaprej svet za kmetijstvo in gozdarstvo. Merilo za višino vzdrževalnine je število pri-puščenih plemenic na podlagi izdamh pripustnic in način oskrbovanja plemenjakov ter odstotek ob rej enih plemenic. Za kritje stroškov osemenjevanja sklepa občinski ljudski odbor pogodbo z osemenjevalno postajo oziroma organizacijo, ki osemenjevanje vzdržuje. Višini stroškov osemenjevanja po plemenici odobrava svet za kmetijstvo in gozdarstvo. 8. člen Svet za kmetijstvo in gozdarstvo je pooblaščen, da določa območja — vasi, kjer se obvezno izvršuje samo osemenjevanje in vasi'!, kjer se lahko do preklica uporabljajo za pripuščanje biki. Vsakemu rejcu bika določa svet za kmetijstvo in gozdarstvo področja (vasi), ki spadajr> v njegov plemeni! ni krog. Rejec bika, ki ima določen plemenitil krog, ne sme: izvršiti pripustov na plemenice, ki so last rejcev izven vasi določenega plemenilnega kroga- 9. člen Vzdrževalnim za bike se plačuje v dveh obrokih, in sicer do 15. IV. in 15. X. Z zadnjim obrokom se obračuna vzdrževalnim za posameznega plemenjaka. Obračun se izvrši na osnovi predložitve skočnih za-p snikov. Lahko pa se tudi izplačuje za prvo in tretje četrtletje akontacije v višini ene četrtine letno določene vzdrževalnine. Za osemenjevanje se izplačuje osemenjevalnemu centru za vsako osemenjeno žival po pogodbi določeno vsoto na podlagi predloženih seznamov izvršenih osemenitev. Obračun je četrtleten, lahko se pa izplačuje akontacija v višini predvidene mesečne višine stroškov osemenjevanja. 10. člen Upravni organ, pristojen za kmetijstvo nadzoruje rejce bikov, osemenjevalno službo ter pravilno prijavljanje in odjavljanje plemenic. 11. člen Svet za kmetijstvo Itn gozdarstvo občinskega ljud- skega odbora izda vsa potrebna navodila za izvajanje te odredbe. 12. člen Ta odredba stopi v veljavo osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Brežice, 15. septembra 1958. Predsednik sveta Predsednik O-bLO: za kmetijstvo in gozdarstvo Kolenc Ivan 1. r. Ferdo Šepetavec 1. r. 315. BILANCA na dan 31. decembra 1957 gospodarske organizacije GRADBENO PODJETJE »GRADBENIK« BREŽICE Aktiva Naziv postavke v 000 A. Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva 2,936 Izločena sredstva 716 B. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva 3,538 C. Sredstva v obračun in druga aktiva Kupci in druge terjatve 13,385 Skupaj 20,575 Pasiva Naziv postavke v 000 A. Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev 2,936 Razni skladi 879 B. Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva 5,527 Sklad obratnih sredstev 1,324 C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti 9,909 Skupaj 20,575 Vodja računovodstva: Marija Kerin 1. r. Predsednik upravnega odbora: Pavel Žerjav L r. Direktor: Miran Gorišek 1. r. 316. BILANCA na dan 31. decembra 1957 gospodarska organizacija »ZORA« LESNA INDUST RIJA, ČRNOMELJ Aktiva Naziv postavke v 000 A. Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva 6,062 Investicije v teku 592 Izločena sredstva in druga investicijska sredstva 8,148 B. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva 30.967 C. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve 7.160 Druga aktiva 1,626 Skupaj 54,555 Vodja računovodstva: Judita Jurejevčič 1. r. Pasiva Naziv postavke v 000 A. Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev 6,062 Razni skladi 9,277 Drugi viri finansiranja investicij 592 B. Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva 8.510 Sklad obratnih sredstev 22,963 Pasivne časovne razmejitve 158 C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti 4,485 Druga pasiva 2,508 Skupaj 54,555 Predsednik upravnega odbora: Ivan Rajgelj 1. r. Direktor: Drago Brus 1. r. 317. BILANCA na dan 31. decembra 1957 podjetja GOSTINSKO PODJETJE ČRNOMELJ Aktiva Naziv postavke v 000 A. Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva 5,637 Izločena sredstva 1,257 ;B. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva 3,318 C. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve 575 Druga aktiva 100 Skupaj 10,887 Pasiva Naziv postavke v 000 A. Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev 1,471 Investicijsko posojilo za obratna sredstva 4,166 Razni skladi 2,541 B. Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva 1,080 Sklad obratnih sredstev 737 Pasivne časovne razmejitve 85 C. Viti sredstev v obračunu in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti 807 Skupaj 10,887 Direktor: Franc Kos 1. r, 318. BILANCA na dan 31. decembra 1957 gospodarska organizacija KMETIJSKA ZADRUGA ČREŠNJEVEC Aktiva Naziv postavke v 000 A. Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva 506 Investicij v teku 2,214 Izločena sredstva in druga investicijska sredstva 1,532 B. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva 34 C. Sredstva v_ obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve 1,568 Druga aktiva 3,678 Skupaj 9,532 Pasiva Naziv, postavke v 000 A. Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev 370 Razni skladi 2,351 Drugi viri financiranja investicij 3,350 B. Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva 471 Sklad obratnih sredstev 523 C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti 1,207 Druga pasiva 1,260 Skupaj 9,532 Vodja računovodstva: Predsednik upravnega odbora: Direktor: Pepca Pezdirc 1. r. Škrinjar Žan I. r. Jakob Štubler 1. r. 319. BILANCA na dan 31. decembra 1957 gospodarska organizacija KMETIJSKO GOSPODARSTVO KLEVEVŽ Aktiva Naziv postavke v 000 Pasiva Naziv postavke v 000 A. Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva 26,234 A. Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev 21,805 Investicije v teku 34 Investicijsko posojilo za osnovna sredstva 4,463 Izločena sredstva in druga investicijska Razni skladi 572 sredstva B. Obratna sredstva 340 B. Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva 2,820 Skupna obratna sredstva 4,541 Sklad obratnih sredstev 1,946 C. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve 122 C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti 40 Druga aktiva 1,267 Druga pasiva 892 Skupaj 32,538 Skupaj 32,538 Direktor: Ivan Gubenšek 1. r. 320. BILANCA na dan 31. decembra 1957 gospodarska organizacija KMETIJSKA ZADRUGA TREBELNO Aktiva Naziv postavke v 000 A. Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva 1,847 Izločena sredstva in druga investicijska sredstva 1,121 B. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva 6,352 C. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve 3,399 Pasiva Naziv postavke v 000 A. Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev 1,420 Investicijsko posojilo za osnovna sredstva 427 Razni skladi 1,220 B. Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva 4,500 Sklad obratnih sredstev 170 Pasivne časovne razmejitve 642 C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti 3,405 Druga pasiva ____________935 Skupaj 12,719 Direktor: Rafko Dijec I. r. Skupaj 12,719 Vodja .računovodstva: Predsednik upravnega odbora: Žnidaršič Slavko 1. r. Alojz Klemenčič 1. r. 321. BILANCA na dan 31. decembra 1957 gospodarska organizacija TRGOVSKO PODJETJE »PREHRANA« NOVO MESTO Aktiva Naziv postavke v 000 Pasiva Naziv postavke v 000 A. Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva 1,504 A. Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev 1,504 Izločena sredstva in druga investicijska Razni skladi 1,593 sredstva 1,184 B. Viri obratnih sredstev B. Obratna sredstva Banka — kredit za obratna sredstva 12,335 Skupna obratna sredstva 17,847 Sklad obratnih sredstev 489 C. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve 5,803 Pasivne časovne razmejitve C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva 134 Druga aktiva 71 Dobavitelji in druge obveznosti 10,354 Skupaj 26,409 Skupaj 26,409 Direktor: Anton Mihelčič 1. r. 322. BILANCA na dan 31. decembra 1957 gospodarska organizacija TRGOVSKO PODJETJE TREBNJE Aktiva Naziv postavke v 000 A. Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva 4,276 Izločena sredstva in druga investicijska sredstva 2,641 B. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva 19,385 C. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve 3,775 Ostala aktiva 463 Skupaj 30,540 Pasiva Naziv postavke v 000 A. Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev 4,276 Razn' skladi 2,917 B. Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva 15,351 Sklad obratnih sredstev 365 Pasivne časovne razmejitve 691 C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti 6,940 Skupaj 30,540 Direktor: Nace Sila L r. Vodja računovodstva: Škoda 1. r. Predsednik upravnega odbora: Avgust Slavinec 1. r. 323. BILANCA na dan 31. decembra 1957 gospodarska organizacija KMETIJSKA ZADRUGA TREBNJE Aktiva Naziv postavke v 000 A. Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva 14,166 Izločena sredstva in druga investicijska sredstva 1,391 B. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva 5,105 C. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci 'n druge terjatve 17,943 Druga aktiva ' 3,609 Skupaj 42,214 Pasiva Naziv postavke v 000 A. Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev 8,367 Investicijsko posojilo za osnovna sredstva 3,566 Razni skladi 2,606 Dolgoročno posojilo za financiranje investicij 3,133 B. Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva 16,505 Sklad obratn'h sredstev 59 Pasivne časovne razmejitve 1,802 C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti 5,955 Druga pasiva 221 Skupaj 42,214 Direktor: Ivan Veber 1. r. 324. BILANCA na dan 31. decembra 1957 gospodarska organizacija KMETIJSKO-GOSPODIN SKE ŠOLE MALA LOKA za lleto 1957 Aktiva Naziv postavke Pasiva Naziv postavke A. Osnovna in izločena sredstva A. Viri osnovnih in izločenih sredstev Osnovna sredstva 11,877.342 Sklad osnovnih sredstev 10,247.435 Investicije v teku 112.750 Investicijsko posojilo za osnovna Izločena sredstva in druga sredstva 1,168,685 investicijska sredstva 36,740 Razni skladi 36,740 B. Obratna sredstva Drugi viri financiranja investicij 547.973 Skupna obratna sredstva 4,213.382 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve 176.812 Banka — kredit za obratna sredstva Pasivne časovne razmejitve 3,160.000 409.196 Druga aktiva 499,356 C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Dobavitelje in druge obveznosti 1,319.353 Skupaj 16,916.382 Skupaj 16,916.382 Vodja računovodstva: Predsednik upravnega odbora: Direktor: Ivana Lipovšek 1. r. Ciril Bukovec 1. r. Stane Češarek 1. r. Izdaja »Uradni vestnik okraja Novo mesto« — Odgovorni urednik Šom Maks — Tiska tiskarna »Urška« v Kočevju — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Ljubljanska cesta št. 2, telefon uredništva 25, 39, 85, 106 in 115 — interna št. 36. Letna naročnina 600 din, ki se plača pri KB Novo mesto na tekoči račun št. 606-70 2-245