GL&SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO MESTO LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek - Posamezna številka 20 din - LETNA NAROČNINA 900 din, polletna 450 din, četrtletna 225 din; plačljiva je vnaprej - Za inozemstvo 1800 din oziroma stin ameriške dolarje - TEKOČI RAČUN pri Narodni banki, podružnici v Novem mestu številka G06-11/3-24 Štev. 17-18 (579-80) Leto XII. NOVO MESTO, 27. APRILA 1961 UREJUJE uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Tone Gošnik -NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg štev. 3 (vhod i? Dilančeve ulice) - Poštni predal Novo mesto 33 - TELEFON uredništva in uprave štev. 127 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - TISKA Časopisna podjetje -Delo- v Ljubljani Vlado Lamut: MAJ (1961) Osvobodilna fronta je živo življenje samo Pred 20 leti je fašistični okupator zapisal slovensko ljudstvo smrti. V tistih 1 najbolj črnih dneh žalostne zgodovine slovenskega naroda je v ljudstvu vzplamtcl 1 duh oboroženega odpora proti tujini nasilnikom. Prižgala ga jc Komunistična partija 1 Jugoslavije, ki ji jc stal na čelu tovariš Tito. V slavnem revolucionarnem boju vseh I narodov Jugoslavije za svobodo in neodvisnost, za novo ljudsko oblast, za demokra-H Učne pravice jn človekovo dostojanstvo, ki je vseboval žc od vsega začetka tudi vse 1 prvine socialistične revolucije, jc imela danes pred 20 leti ustanovljena OSVOBO-g DILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA usodno vlogo. »Osvobodilna fronta ni bila za zeleno mizo ustvarjena politična koalicija. Nikdar g ni bila svojevoljna politična kombinacija posameznikov. Ni rezultat vnaprej pripravil ljcnih načrtov in se nikoli ni hranila z gostobesednimi programi, izmišljenimi v 1 zaprašenih kabinetih, Osvobodilna fronta jc življenje samo. Ona je junaška gesta naroda, njegovih osnovnih ljudskih sil v trenutku, ko se je ta narod zavedel, g da se pričenja boj za obstanek... Cc bi hoteli kratko odgovoriti, zakaj je zmagala i Osvobodilna fronta, bi mogli reči: zmagal je njen ljudski, rcvolucionarno-demokra-1 tični značaj. Zmagala je zaradi tega, ker je bila OF vedno v prvi vrsti demokratična 1 zveza delavcev, kmetov, delovne inteligence- in vseh tistih patriotičnih sil v jI slovenskem narodu, ki so pojmile, da je osvobodilna vstaja ljudskih množic pod - vodstvom demokratičnih sil edina pot k nacionalni osvoboditvi slovenskega in vseh 1 jugoslovanskih narodov. V tem je moč in zgodovinsko poslanstvo Osvobodilne g fronte ...« S temi besedami je tovariš Edvard Kardelj na I. kongresu OF v Ljubljani 1 15. julija 1945 označil bistvo poslanstva Osvobodilne fronte. V vrstah Ljudske fronte 1 Jugoslavije je OF slovenskega naroda do kraja izpolnila svojo zgodovinsko nalogo, jf Kot Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije nadaljuje svoje poslanstvo; I postala je ena najvažnejših oblik političnega samoupravljanja, v katerem uresniču-g jemo vse naše demokratične pravice. V njenih vrstah razvijamo vso našo ustvarjalno I dejavnost in socialistično zavest. Zvesti velikim pridobitvam naše revolucije z novimi delovnimi uspehi slavimo 1 dvajseto obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. (Na sliki: Triglav in njegova severna stena — simbol Osvobodilne fronte) Danes slavnostna seja v Novem mestu Občinski odbor Socialistične zveze v Novem mestu se bo sestal danes ob 12. uri v dvo- Ponos kolektiva KREMEN Od januarja do konca letošnjega marca so v vseh obratih podjetja KREMEN dosegli rekordno proizvodnjo 16.793 ton nekovinskih rud in proizvodov, od lega samo v marcu 6.906 ton. Uspeh prvega trimesečja je za 5.031 ton večji kot lani v istem razdobju. Dolenjska pred 20 leti Kot pri-spevek k znamenitim dogodkom iz prvih dni revolucije pred 20 leti objavljamo danes članek, ki ga je napisal za ZBORNIK 1941 tovariš Franc Pirkovič-Cort, sekretar OK ZKS našega okraja in član CK ZK Slovenije. ZBORNIK 1941 bo izšel letos v Beogradu, vseboval pa bo vrsto dragocenih opisov izza prvih dni vstaje in začetka oboroženega upora proti okupatorjem. Po napadu na Jugoslavijo v aprilu 1941 je bilo na področju Dolenjske precej vojaških enot, ki so pustile vojaški material razmetan ob glavni cesti Brežice—Novo mesto. Največ vojaškega materiala je bilo v samem Novem mestu, kjer naj bi se formirala divizija, ki bi morala stopiti v borbo z nemškim ali italijanskim okupatorjem. Revno ljudstvo Dolenjske jc z velikimi upi pričakovalo spremembe; pod vplivom nemške propagande so ljudje pričakovali, da jim bo nov nemški red prinesel boljši kos kruha, kot so ga imeli v bivši Jugoslaviji. Ko so se pojavile v dolenjskih vaseh prve motorizirane nemške enote, so jih ljudje sprejemali z mešanimi čustvi. Del prebivalstva je vedel, kaj pomeni nemška okupacija. Tisti, ki so bili zaslepljeni s hitler-jansko propagando Hočevarjev in tistih delavcev, ki so prej odhajali Ha sezonsko delo v Nemčijo in zanjo propagirali, pa so pričakovali od pri- hoda Nemcev uresničitev vsega tega, o čemer so nemški agenti govorili, da se bo zgodilo: da bo nastopila vsesplošna zaposlitev in blaginja, da bo za vsakega dovolj kruha, namazanega z nemškim maslom. Posamezni člani Partije na Dolenjskem in njeni simpatizerji, ki so poznali fašistično nevarnost, so imeli silno težak položaj. V prvem trenutku nemške okupacije ni bilo mogoče mnogo storiti. V glavnem so zbirali vojaški material, ki je ostal po razbitju jugoslovanske vojske; to orožje in strelivo so spravljal" na varna mesta. Priporočali so ljudem, naj vojni material, posebno orožje, dobro skrijejo, da ne bi prišel v roke okupatorju, oziroma da okupatorji ne bi zanj zvedeli. V prvih dneh okupacije nemške čete niso podvzemale proti prebivalstvu nikakršnih ukrepov. Prve enote, ki so prihajale v vasi, so celo dovoljevale, da so ljudje zbirali vojaški material in ga uporabljali, seveda samo tekstil, pokrivala, obleko in podobno. Dovoljevali so ljudem, da so izpraznjevali vojaška skladišča in jemali hrano. Druge enote, ki so sledile prvim, so spremenile svojo taktiko. Začele so zbirati ves material vojaškega izvora. Začela so se zasliševanja in zastraševanje ljudi, če ne bi oddali vojaškega materiala, v prvi vrsti orožja, pa tudi drugega, ki so ga prve enote ljudem pustile. Vse to so Nemci pobrali in grozili z repre-salijami, če ljudje ne bi materiala prostovoljno oddajali. Preko Dolenjske naj bi nekje ob Savi tekla bodoča meja med nemškim rajhom in italijanskim imperijem. Kje bo ta meja tekla, prebivalstvo seveda ni vedelo. Nemci oziroma Italijani so postavili provizorične mejne znake na cestah, toda ti znaki razmejitve med Nemčijo in Italijo so bili vsako noč prestavljeni na druga mesta. Simpatizerji Nemčije so jih samovoljno prestavljal' v globino italijanskega teritorija, tako da ie do nekaj dneh ta znak prepotoval nekje od Brežic skoraj do Novega mesta. Po dogovoru med Italijani in Nemci naj bi bila na relaciji med Brežicami in Novim mestom meja nekako v Kostanjevici, tako da bi bilo mesto samo še v Italiji, levi breg Krke pa v Nemčiji. V Šentjerneju jc bila takrat nemška posadka. Iz Novega mesta je odšla italijanska vojaška enota, da bi zasedla Šentjernej in Kostanjevico, vodil pa jo je visok italijanski častnik. Toda nemški podoficir, ki jc bil komandant posadke v Šentjerneju, jc italijanskega visokega oficirja nagnal nazaj proti Novemu mestu kot navadnega smrkavca. Že na tem primeru se je videlo, kakšno je zavezništvo med Nemci in Italijani. Ko so se homatije okrog razdelitve na tem področju nekako umirile, jc začela partijska organizacija z intenzivnejšo organizacijo narodnoosvobo-di'ncga pokreta. V predelih, ki so jih imeli zasedene Italijani, je bilo delo mnogo lažje kot v delu Dolenjske ki je bil zaseden z nemško vojsko. .Sestanki in razgovori so potekati preo očmi Italijanov, v javnih lokalih in na drugih javnih mestih brez strahu, da bi se našel izdajalec, ki bi izdal Italijanom delo organizacije Italijanska vojska ni uživala pri našem prebivalstvu nikakega ugleda Naši ljudje so smatrali italijanske vojake za manjvredne: menili so, da je italijanska vojska sestavljena :z ljudi, ki sami nimajo doma kruha in so prisiljeni, da ga na vse mogoč? načine iščejo v tujih deželah. (Nadaljevanje na 5. strani) rani Sindikalnega doma na slavnostno sejo, katere se bodo udeležili tudi predstavniki ljudskih odborov, vodstev organizacij, društev in kolektivov. Prebran bo referat o Osvobod'lni fronti, voditeljici delovnih ljudi v borbi in socialistični izgradnji. Proslava bo hirati počastitev 20-letnice začetka revolucije. V soboto proračun in plan v Trebnjem Na skupni seji obeh zborov ObLO v Trebnjem, ki bo v soboto, 29. aprila, bodo razpravljali o letošnjem občinskem družbenem planu in o odloku za občinski proračun za 1961. Po poročilih komisije za gospodarstvo bodo odborniki razpravljali še o poročilih za predpise in organizacijska vprašanja ter poslušali tudi poročilo komisije za imenovanja. Spominska plošča heroju Vinku Paderšiču V nedeljo, 7. maja, bo ob 10. uri v Doljnem Suhadolu nad Brusnicami pomembna krajevna slavnost. Krajevni odbor Zveze borcev bo odkril narodnemu heroju Vinku Paderšiču in njegovemu bratu Rudiju na hiši, kjer sta živela, spominsko ploščo. Odkritje bo povezano s kulturnim programom Kasneje bo v Suhadolu in Brusnicah prosta zabava. Kra- jevni odbor vabi na slavje bivše soborce in znance obeh bratov ter vse ostale državljane. Dostop do Dolnjega Suhadola je možen z avtomobili. Pozdravi vojakov Slovenski fantje, ki služijo vojaški rok na Visu, čestitajo vsemu delovnemu ljudstvu Slovenije za 1. maj, pozdravljajo Pa starše ter domače fante in dekleta. Alojz Kozan, Jože Ab-sec, Janez Dremelj, Jože Bab-nik. Fantje iz Bihaća Franc Paviovič, Franc Gerjc-vič, Sinko ter Tone Nemanič, vojaki iz Bihaća, čestitajo in pozdravljajo za 1. maj. VREME od 27. apr. do 7. maja 1961 Do 29. aprila nestalno vreme s pogostimi padavinami, nato za 2 do 3 dni zboljšanje vremena z močnimi razjasnitvami. Od 2. ali 3. maja dalje zopet nestalno vreme s pogostimi padavinami (po večini krajevne plohe). V. M. PRIHODNJA ŠTEVILKA Dolenjskega lista bo zaradi prvomajskega oddiha v tiskarni izšla .v četrtek 11.maja 1961. Uredništvo in uprava list* VSEM NAROČNIKOM, BRALCEM, SODELAVCEM, DOPISNIKOM IN VSEM DRUGIM PRIJATELJEM NAŠEGA LISTA ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA IN JIM ŽELIMO PRIJETEN PRVOMAJSKI ODDIH! UREDNIŠTVO m UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA Prvomajski pozdravi e nekaj dni, pa bodo zaplapolale po vsej domovini, po vsem svobodnem svetu rdeče proletarske zastave, simboli našega boja, uspehov in upanj. Spet se bodo ustavili stroji v tovarnah in rudnikih, na poljih in v delavnicah; delovni ljudje mest in vasi bodo odložili vsakdanja opravila in ne bo človeka, ki se ne bi spomnil praznika dela. Vihrajoče zastave, v novo zelenje odeta narava, rože v gumbni-cah in smeh v očeh — naši prvi maji, naši zmagoviti maji... Te dni bosta počivala tudi genovski in kanižarski rudar; krmeljski knap bo šel na Lis-co ali na obisk k znancem na Veliki Cirnik, črnomaljski livarji bodo zapeli na Mirni gori in tekstilci iz Metlike in Novega mesta kje na ozelenelih Gorjancih. Pesem bo donela na Debencu in Trdinovem vrhu, množice obiskovalcev bodo stopile v stoletne hrame Partizanskega Roga. Spet bo dolina gradov polna veselih ljudi Iz naših tovarn; brežiški mizar bo zavil z družino proti bizelanskim goricam, videm-ske papirničarje bo pot zanesla morda na Libno ali kam v obkrške hoste. Mar veš, če ne boš srečal v Logarski dolini razigrane delavke in delavce sevniške Kopitarne in Jugota-nina? Pesem bo v mirenski dolini in na Krškem polju; kot lepa nevesta v belem bo Kostanjevica na Krki pozdravljala goste od blizu in daleč. Požrtvovalni gostinci v naših treh Toplicah — Dolenjskih, Šmarjeških in Čateških — že zdaj vedo, da bodo komaj zmogli vse delo, ki bo prihodnje dni navalilo. Otoeec se pripravlja, Šentjernej bo zapel na čast prvemu maju in svojemu kra- jevnemu prazniku, spominu na odhod fantov in mož v partizane. Kovinar, ki je dolge tedne oblikoval pločevino za pravkar izgotovljeni avtomobil IMV-Turist v Novem mestu, bo iz domačega Podgorja zadovoljno opazoval živahen promet. Mlade delavke in delavci, ki teden za tednom izdelujejo in zavijajo zdravila, šivalne stroje, kopljejo kremenčeve peske ali pošiljajo v svet številne izdelke iz naših bukev, vsi ti bodo med veselimi praznovalcj prvega maja. Sre-čavali se bomo v prijetnih družbah, na avtomobilski cest; ali v planinskih kočah; na prvomajski paradi v Ljubljani bodo vihrali tudi naši sindikalni prapori... S ponosom in z mirno zavestjo, da prispeva svoj delež v graditvi srečne domovine, se bo delovni človek Dolenjske, Bele krajine in Spodnjega Po-savja tudi letos veselo ozrl na prehojeno pot. Nekoč — ne pozabimo, da je bil ta »nekoč-" šele pred dobrimi dvajsetimi leti! — je imelo delo in kruh na področju sedanjega novomeškega okraja le nekaj tisoč ljudi. Zdaj je v okraju v rednem delovnem razmerju 29.200 prebivalcev in samo lani se j c na novo zaposlilo v domačih podjetjih in zavodih nad 1.500 delavk in delavcev. Komaj 15 let je tega. kar je znašal narodni dohodek na prebivalca v sedanjem okraju le nekaj deset tisočakov na leto; lani se je dvignil že na 135.979 dinarjev, v program petletnega razvoja gospodarstva v okraju pa smo za obdobje 1961—1965 pogumno zapisali: konec leta 1965 bo dosegel narodni dohodek na prebivalca v okraju 301.540 dinarjev. Medtem ko smo v obdobju od 1956—1960 pc/ečali dohodek v okraju za 99,5 odstotka, ga bomo v novi petletki kar za 128,4 odstotka. Ne pozabimo, da so žulji naših rok in prizadevnost naših glav skriti v zanimivih številkah: lani smo ustvarili v okraju dobrih 49 milijard dinarjev bruto proizvodnje, že čez kratkih pet let pa bomo dosegli na leto 105 milijard vrednosti! V tem je zajet trud naših delavcev in delavk v industriji, kmetij-itvu, gozdarstvu in gradbeništvu, prometu in trgovini, gostinstvu in obrti. V bitki za boljši jutrišnji dan dosegamo resnično iz tedna v teden, iz meseca v mesec lepše in pomembnejše uspehe. Nihče pri tem seveda še ne more reči, da je naredil že vse in dovolj. Prav narobe! Novi gospodarski ukrepi, preraščanje oblasti v imenu ljudstva v oblast ljudstva samega, zgodovinsko pomembne spremembe v delitvi dohodka, ki bodo do kraja pomedle z zastarelo mezdno miselnostjo, aktivno politično delo Sociali- stične zveze zlasti po njenem V. kongresu in zadnjem plenumu, sproščena in ustvarjalna razgibanost na vseh področjih v vseh naših komunah in skoraj vseh podjetjih ter kolektivih — vse to kaže, da smo sredi najživahnejšega ki-penia-in vrenja. V gospodarskih, zdravstvenih, prosvetnih, kulturno propagandnih in vsen drugih področjih postavljajo najnovejše spremembe nove mejnike v poglabljanju delavskega in družbenega "Upravljanja. Vsakdo izmed nas ima pri tem velikem poslanstvu svoje mesto, svoj delovni prostor in vsakdo nosi del skupne odgovornosti, da bomo dosegli visoki in najplemenitejši namen revolucije: osvoboditev dela, resnično osvoboditev človeka. Besede v Internacionali: »Mi vse ustvarjamo na svetu, zato naj vse bo naša last; zato naj delavcu in kmetu pripada tudi vsa oblast«, čeprav zapete že pred skoraj sto leti, so za nas, Jugoslovane, žc poldrugo desetletje rešeno vprašanje vsakdanje prakse in resnične graditve socializma. Sami odločamo o delitvi družbenih sredstev; dostojanstvo človeka in korist družbene skupnosti smo zagotovili z najdemokra-tičnejšim samoupravljanjem, v katerem prihajajo neizčrpne sile ljudstva v obliki neštetih novih ustvarjalnih pobud vedno znova na površje. V jubilejnem .j/etu nam vihrajo prvomajski prapori še bolj ponosno. Dvajsetletnica začetka vstaje in procesa socialistične revolucije nam potrjuje razen vsega drugega tudi to, da se delavski razred Jugoslavije v preteklih dveh desetletjih nikoli ni izneveril plemenitim ciljem mednarodne delavske solidarnosti. Z vsem, kar delamo, samo nadaljujemo veliko poslanstvo revolucije: nenehno razvijamo in bogatimo čudovito pestrost socialističnih odnosov med ljudmi, osvobojenimi vseh spon nekoč »v suženjstvo zakletih«. Zato nam je prvi maj 1961 še bolj ljub. V vrst; naših zmagovitih majev smo nanj še bolj ponosni tudi zato, ker ga bomo praznovali v znamenju najnovejših velikih uspehov mirovnega poslanstva predsednika republike tovariša Tita. ki je znova izpričal pred vsem svetom, da med besedami in dejanji v socialistični Jugoslaviji ni razlik. Taka je pot svobodnega liudstva v srečno prihodnost Prvi maji so njeni svetli mejniki. Ob njih pošiljamo tople tovariške pozdrave vsem delovnim ljudem doma in po svetu. Za mir, za srečo, za socializem! TONE GOŠNIK >t gobe po ciažju rastejo po zadnji vojni pri nas nove zgrad-ie — tovarne, stano-vanjaki b.o-ki, trgovine in druge. Kot gobe po dežju — vendar še vedno ne ba tako hitro, kot želimo. Obiskal sem te, ki grade, gradbince Splošnega gradb-n:ga podjetja -Pionir« iz N-vega mesta. Ž različnimi člani kolektiva sem se pogovarjal o njihovih problemih v službi in doma, o upravljanju — skratka: o vsem mogočem. Direktorja ni doma Najprej sem nameraval obiskati direktorja podjetja Ivana Kočevarja. Seznaniti sem ga hotel z namero, da bomo za prvi maj predstavili bralcem našega lista ljudi iz njihovega kolektiva. Toda: — Direktorja ni doma, mi je pojasnila njegova tajnica tova-rižica Jožica. Je na bolniškem dopustu, pravzaprav v bolnišnici. 2e dolgo je preboleval bolezen stoje in v službi za delovno mizo, a zdaj je moral iti, ker 6e mu je bolezen nenadoma poslabšala. ^nženir Zerjal, ki je bil slušno v pisarni tajnice, je dodal: •■ Pozna se na naših živcih "es'ta povojni tempo dela in. prav oslabljeni živci so podla-Ka za razne bolezni. Leta 45, 46, 47, 48, 49 so nas stala marsikatero noč in veliko živcev. -• Pa tudi leti 50 in 51 6ta bilj še burni, je nadaljevala •»varišica Jožica. Večkrat se je zgodilo, da nismo šli spat po dv*t dni. Proti zaspanosti smo ;?mali razne tablete in delali, delali... Danes je vse drugače, čeprav imamo včasih tudi še veliko dela ... Predsednika se izobražujeta Prekinil sem spomine: — Potem bi pa govoril s predsednikom delavskega sveta. — Je na seminarju v Dolenjskih Toplicah. — Pa predsednik upravnega odbora? — Je na seminarju na Bledu. Predsednika se izobražujeta. Tako je prav! Pobude »od spodaj« Direktor in organi upravljanja morajo zdaj predvsem vsklajevatl številne pobude, ki prihajajo »od spodaj-". (M. Popović) Ker ni bilo direktorja, me je 6prejel njegov pomočnik inženir Henrik Cmak. — Tovariš inženir, rad bi zvedel, če dajejo delavci pobudo za izboljšanje proizvodnje, za boljšo organizacijo dela in druge — skratka; če v podj nju že prihajajo pobude »od spodaj«. Prosil bi tudi, če ini jih nekaj naštejete. — Pobude -od spodaj« prihajajo, čeprav še bolj poredko. Ena izmed njih je, naj bi imeli v podjetju več ekonomskih enot. Do novega leta smo jih imeli namreč le pet: gradbišča Novo mesto, Ljubljana in Vi-dem-Krško ter uprava in centralni obrati. 2e plačevanje po teh ekonomskih enotah je predstavljalo velik korak naprej in izboljšanje prejemkov zapeskailh. Vendar člani kolektiva s takim nagrajevanjem niso bili zadovoljni, češ: »Ni OPEKA NA OPEKO prav, da dobe delavci obrata, ki je bolje delal in tirihran.l več materiala, enake prejemke, kot delavci ostalih obratov, pa čeprav so vsi v isti ekonomski enoti. Ekonomske enote je treba še razdrobiti, ker bo le potem vsak zainteresiran, da da več od sebe, da bolj štedi pri materialu itd.- Od novega leta imamo 22 ekonomskih enot in prav zdaj bodo delavci prvič dobili izplačane" prejemke po novem. Zdaj, ko bp posamezna ekonomska enota več dobila, ko bedo člani kolektiva videli, kako bo potekalo razdeljevanje dohodka po novem, bodo nedvomno še bolj poprijel! za delo in »od spodaj- bo prihajalo vedno več pobud. Omenim naj, da doslej, ko smo nagrajevali še po starem, »od spodaj-, se pravi od nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcev, niso prihajale pobude v večjem itevilu, ker ti delavci še vedno niso vedeli, za kaj pravzaprav gre. Pač pa je prizadevnost za zmanjšanje stroškov :n sploh za uspeh podjetja porasla Pri Pionirju še nimajo psihologa, sociologa in pedagoga, toda tale kadrovik Janez Ham-brož tudi ni od muh. — Kadrovska služba, ki je bila ustanovljena namesto bivše personalne v našem podjetju lani, ugotavlja sposobnost ljudi in jih usmerja na primerna delovna mesta, vodi sistematično vzgojo delavcev in uslužbencev, ugotavlja vzroke fluktuacije in jih skuša odstraniti, se zanima za težave ljudi in drugo. Nekemu delavcu na njegovem delovnem mestu na primer ne gre delo od rok. — Na podlagi testov ugotovimo, za kaj je bolj sposoben, in ga potem prekvalificiramo. To je bolje zanj — ker več zasluži, in za podjetje — ker več naredi. Drug primer. Nekdo je slabo delal. Vzrok je bilo stanovanje. Z družino je spal na hodniku. Priskrbeli smo mu sobico in zdaj dobro dela. Naša služba rešuje vprašanje prevozov, prehrane. Gledamo, da ni večjih razlik med 24-stanovanjski blok v Šentvidu nad Ljubljano, delo Pionirja predvsem pri tehnikih, delovodjih, mojstrih, visoko kvalificiranih in morda še pri kvalificiranih delavcih, ker je bil predvsem od njih prizadevnosti odvisen uspeh naših prejšnjih petih ekonomskih enot. Omenil bi še nekatere stvari, ki zelo vplivajo na plan in proizvodnjo podjetja kakor tudi na delo uprave in delavskega sveta. Tako so na primer včasih napravljeni načrti za zgradbo šele takrat, ko je bila zgradba končana, zgodilo pa se je že, da so bili napravljeni celo kasneje. Kako naj v takih primerih o delu, stroških in ostalem razpravljajo delavci in delavski svet? V začetku maja bomo izvolili 7 obratnih delavskih svetov, se pravi, da bo v upravljanju soUe'ovalo že piecej več ljudi in v zvezi s tem se bodo spremenile tudi funkcije in delo uprave ter delavsk.h svetov. Nočemo sc zaletavati ... Na temelju razdelitve dohodka po delu se bodo razvijali vsi odnosi v podjetju, to pa pomeni da ni v našem podjetju mesta le za ekonomiste, tehnologe in pravnike, temveč tudi za sociološke, psihološke in pedageške raziskave in za praktično dojavu ist na teh področjih. (MUentijc Popović) PoiVcti" r..:«l: v f.. / iiu siiilaskl dom aa svoje ćelavu — pol. kakišno bo moral ubrati še prenekateri kolektiv, če si hoče zagotoviti stalne delavce in načrtno vzgojo delavcev merili za obračun osebnih dohodkov delavcev, ki so zaposleni pri našem podjetju, vendar v različnih krajih. Kadrovik je hkrati urednik Biltena, ki ga izdaja podjetje. Preko tega biltena, ki ga dobi vsaki drugi delavec, so člani kolektiva obveščeni o poslovanju podjetja, o zaključnem računu, delitvi dohodka, preko biltena povedo delavci svoje predloge in želje, dajejo pojasnila itd. - Tule pa imam pravila novih obratnih delavskih svetov podjetja. Med drugim določajo, da bodo delavci odločali o načinu razdeljevanja sredstev za osebne dohodke. - Samo o razdeljevanju sredstev za osebne dohodke? Drugod bodo obratni delavski sveti in delavci odločali o delitvi dohodka svojega obrata. - Naše podjetje je sezonskega značaja. Ce bi delavci-se-zonci odločali o delitvi vsega dohodka, bi prav gotovo rekli: »Razdelimo vse! Kaj nas briga podjetje, saj nas čez nekaj tednov tako ne bo več tu!« Razen tega je pri gradbenih podjetjih težko ustaliti delovno silo, zato ker so sezonskega značaja in zato, ker pri njih produkt stoji, ljudje pa potujejo. Pri industriji je prav obratno: delovna sila je na mestu in produkt potuje. Pri uvajanju raznih novosti se nočemo zaletavati, ampak gremo počasi in zanesljivo naprej, ker je najtežje in najbolj nerodno, če se enkrat zaletiš, potem pa moraš storjene napake popravljati... »če bi jaz vede! - ne bi tukaj mešal malto...« V Bršlinu gradi Pionir razen drugega tudi samski dom. Obstal sem pri skupini delavcev, ki so mešali malto, in s« zapletel z njimi v pogovor. - Jaz sem po poklicu polkvalifi-cirani gradbeni strojnik. Zdaj pri strojih ni dela, zato tukaj mešam malto. 2erjav je spustil ob delavcih posodo. Delavci so začeli vanjo na-tovarjati malto. - Kaj pa gradite? - Naš samski dom. Tu bom tudi jaz dobil stanovanje. Po trije ali štirje bomo v sobici, medtem ko stanuje zdaj večina samskih v lesenih barakah, kjer Jih je tudi po 20. v sobi. - Pa zaslužek? - Tako je: če več narediš, več zasluziš. Tega pred leti še ni bilo. - Vam je kaj znanega o novi delitvi dohodka, o kateri so na dolgo in široko poročali vsi časopisi •in radio? - Nie. Ne utegnem brati, pa tudi radia ne poslušam. - Kdaj ste imeli zadnji sestanek kolektiva? - Pred štirinajstimi dnevi (zdaj je tega mesec dni, op. pisca), kdaj pa je bil predzadnji, se ne spomnim, toda prav gotovo U že zelo dolgo, menda lani. (Kasneje sem o sestankih vprašal predsednika delavskega sveta tov. 2idaneka, ki mi Je povedal, da so Imeli letos že štiri sestanke: predvolilnega po sindikalni liniji občni zbor in še dva sestanka, na katerih so se pogovarjali o prehrani in stanovanjskem problemu zaposlenih, na njih pa so tolmačili tudi. zakaj bodo imeli letos več ekonomskih enot. Te sestanke so imeli za vse delavce.) Polkvallficiranl .»trojni« se Je o strojih izrazil pohvalno, dodal pa je, da so dragi. - Veste morda, koliko Je podjetje plačalo za kak stroj? - Ce bi Jaz vedel, koliko dajo šefi za stroje, potom ne bi tukaj mešal malte, ampak bi šel v pisarno . .. KI Pogovor je dokazal, da je med našimi delavci še veliko takih, ki se še ne čutijo upravljavci, ki celo hočejo, da nekdo upravlja namesto njih, da odloča namesto njih. Boje se dajati predloge, kritizirali, kar zasluži kritiko itd. V ljudeh ia še vedno vkoreninjena mezdna miselnost, rta delajo za plačo ln ne zase, bojo se zamer", gledajo, da čimbolje -skozi pridejo« in podobno. Take ljudi vedno tlael neki strah, medtem ko Čutijo delavri-upravljavci, da so res ljudje in d-so res svobodni... »Pri omotu padeš dol.. .«< Alojza Hočevarja, zidarja in člana delavskega sveta, sem dobil pri malici. Kmalu sva se zapletla v pogovor o tem in onem. — Ustanavljate, pravzaprav izvolili boste obratne delavske svete. Zdaj bo odločalo o stvareh v podjetju precej več ljudi. Zakaj? — Več ljudi več ve in drug drugega kontrolirajo ... — Pa o novi delitvi dohodka vam je kaj znano? — Nič. Na zadnji seji smo razpravljali le o bilanci. — Kako pa je z zaslužkom? — Dela je dovolj. Zaslužim do 20.000 in čez — kakršno je pač delo. Delo je sortno. Pri ometu padeš dol, pri betoniranju in zidanju greš gor. V stanovanjskih blokih z ometom ni profita, v večjih objektih, kot so skladišča, pa je ... Na izkopih zaslužijo dobro, ker dela mehanizacija ... Zidamo in betoniramo po belgijski metodi — smo imeli posebne tečaje ... Na zaključku pa: — Vsega je dovolj, samo delati moraš. »Prijava uzeta u postupak i po njoj se rudi...« Tudi najbolj natančne a-nalize in računi morejo biti le ena — čeprav večinoma najvažnejša — osnova za vzpostavljanje odnosov pri razdelitvi dohodka, vendar ne edino in dokončno merilo. Potrebna je velika mera nesebičnosti, poštenosti, solidarnosti in tovarištva brez egoizma in egocentričnosti, da bo Udo lahko doume! in priznal, tka je tovariš već prispeval in da mu zalo tudi več src. £'3 več človeških vrednot jo potrebnih za priznanje in ocenitev ednesov v tistih primerih, kadar so natančna računska merila manj zanesljiva in manj možna, kadar gre za kakršnokoli ustvarjalnost, iznaj-diieljstvo in sploh za večji uspeh pri delu. (Milentijc Popović) V mizarskem obratu SGP Pionir sem se zapletel v pogovor z obratovodjem Alojzom Koširjem, iznajditeljem montažnih oken. — Slišal se že za vaš izum, tovariš Košir. Menda ste imeli tudi nekaj težav, preden so vam ga pri-znall. Zanima me. kako se je zadeva uredila in če ste doslej za svojo iznajdbo dobili kakšno priznanje oziroma nagrado? — Ko sem izumil montažna okna, sem izum z vsemi skicami priporočeno poslal 19. marca 1959 Patentnemu uradu v Beograd. Ker po nekaj mesecih nisem dobil odgovora, sem urglral in dobil tale dopis: »Vaš pronalazak nismo do danas primili. Urgirajte kod pošte.« Pošta je poizvedovala ln mi pisala, da je pošiljko prevzel dne 21. marca 1959 upravičenec za dviganje pošte ta in ta. To sem pisal patentnemu uradu, ki mi je odgovoril : -Pretpostavka je Ul da kurir sa pošte omaškom preporuku nije uzeo ili ju je usput izgubio ili pak se omaškom zaturila u arhivu, što do danas ni jedan slučaj nije bio da se ma šta izgubilo u ovoj Upravi.« Potem sem poslal kopije, ker pa spet nekaj mesecev nisom dobil odgovora, smo skupaj s podjetjem poslali oritožbo v kabinet maršala Tita. Kabinet Je o stvari izprašal Upravo za patente in nam potem odgovoril, da ga je Uprava obvestila: »U vezi traženja kabineta broj 07-18406/1-59 JIP/ML od 7. IX. 1959 a po predmetu patentne prijave Košir Alojza iz Novog mesta za pronalazak pod nazivom: -Montažno okno tipa pionir« i u vezi zahteva Splošnog gradbenog podjetja »Pionir- - Novo mesto, gde Je zaposlen drug Košir, Uprava za patente izveštava vas, da je prijava uzeta u postupak i da se po njoj radi.« Kabinet pa je v dopisu še dodal: -Na osno%-u ovih podataka Kabinet Prctscdnika Republike nema osnovu za daljnu intervenciju.« Potem ni niti podjetje niti Jaz nikamor urgiralo. Položaj je torej tak, da je prltava še vedno -uzeta u postupak i da se po njoj radi« že od leta 1959. — Pa nagrada za izumlteljstvo Vhod k centralnim obratom in upravi Splošnega gradbenega podjetja PIONIR v Novem mestu oziroma ustvarjalnost od skupnosti ali podjetja? - Z nagradami ni nič. Doslej nisem dobil niti dinarja. Vendar je skušal skupnost in podjetje zagovarjati, češ: — Vsaka stvar se mora prej preizkusiti, šele potem se govori o nagradi ... Tako se je torej zgodilo z enim naših izumiteljev. Tr.ke in podobne primere bi morale obravnavati in reševati naše organizacije, pa tudi poslanci. Ljudem se ne smejo dogajati krivice zaradi birokratov, nesposobnežev ali zaradi česar koli drugega, V začetku smo kimali... Člana delavskega sveta Franca Pavlina sem našel Nad mlini, kjer Krade nov blok. Pred združitvijo SGP Pionirja ln gradbenega podjetja Krka je bil ie pri Krki član ln predsednik delavskega sveta. - Od vas, člana prvih delavskih svetov, bi rad zvedel kaj o razvoju delavskega upravljanja in o delu prvih delavskih svetov: — V začetku smo v delavskih svetih delali bolj po -komandi«, treba je bilo kimala, zdaj pa se upravljanje vedno bolj uveljavlja. Upravljavci prej nismo bili tako usposobljeni kot zdaj, ko organizirajo za nas seminarje. Prej smo odločali le o kakšni stvari, zdaj pa vedno več. V našo pristojnost prihajajo vedno nove zadeve. Delavci so zelo zadovoljni s plačevanjem Po ekonomskih enotah; zdaj, ko bo več ekonomskih enot, bo še bolje. Tam, kjer bomo več ustvarili, bomo tudi več delili. — Kako pa ves ta napredek, o katerem govorite, vpliva na vašo življenjsko raven? Kako se kaže to pri vas doma? - Prenovil sem si hišo. Družina Ima boljšo hrano in obleko. Otroci študirajo, sin je na srednji tekstilni v Kranju ... skratka: vedno bolje jc . .. Spomini in sedamfest Predsednika delavskega sveta podjetja — Franceta Zida-neka — sem dobil nekaj dni kasneje kot ostale na gradbišču pri novomeški bolnišnici. Pogovorila sva se marsikaj. — pravljal tudi naš delavski svet, vendar samo načelno, ker podrobnosti še niso izkristalizirane. 91 Lanska bilanca je pokazala ugodne rezultate, ki so za- Prcdsctlnik delavskega sveta podjetja PIONIR, Franc Zitlanck (desno) med delom Na vprašanja je odgovarjal tovariš Zidanek tako: — Zaradi nove delitve dohodkov ali, kakor pravijo, novih inštrumentov, so nas poklicali po sindikalni liniji na konferenco v Ljubljano, Zvezna gradbena komora pa je sklicala sestanek v Pulju. V Ljubljano sem šel jaz — to je bilo v začetku marca — v Pulj pa tovariš direktor. Na teh posvetih smo razpravljali o novi delitvi dohodka, vendar do danes še niso znani vsi faktorji za to delitev, predvsem pa ni znano, koliko dohodka bo ostalo podjetju. O tej novi delitvi je raz- čestitke iz Beograda Slavko, Brodari", Stanko Dolenc, Branko Savrič, Jože Jaklič, Jože Jurečič in Ivan Kene, vojaki iz Beograda, čestitajo vsem prebivalcem novomeškega okraja za 1. maj — praznik dela, hkrati pa pošiljajo znancem in domačim lepe pozdrave. DELOVNI KOLEKTIV Mizarske produktivne zadruge - SEVNICA 2ELI ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ PRIJETNO PRAZNOVANJE VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM, HKRATI PA JIM ZELI SE MNOGO DELOVNIH USPEHOV sluga dela po ekonomskih enotah. Delavci sami vedo, da se je povečal zaslužek, število kvalificiranih, povečala mehanizacija, res pa je, da nekateri še ne vedo, kako je do tega matematično prišlo, ker ne vedo točnih instrumentov. Ekonomskih enot smo imeli lani 5, letos pa jih imamo že 22. v njih pa bomo maja izvolili 1 obratnih delavskih svetov, medtem ko smo imeli doslej za vse podjetje le enega. Tako se bo upravljanje podjetja še bolj preneslo na neposredne proizvajalce, se pravi na delavec Po novih ekonomskih enotah delamo že od letošnjega januarja, plačani pa smo še po starem, ker je pri nas gradbincih zaradi sezonskega značaja dela obračun nekoliko drugačen B 15 let je minilo 1. aprila, odkar sem pri tem podjetju. Vse do leta 1956 se je podjetje iz leta v leto sistematično razvijalo. Leta 1956 pa je nastala pri nas nekaka kriza, tako da smo si morali iskati dela v drugih republikah in Ljubljani, kjer imamo še zdaj močno gradbišče. Tisto leto so bile investicije naenkrat skrčene tri nekatere gradnje prekinjene, zato smo morali precej osnovnih sredstev prodati, da smo zlezli iz težav. Od leta 1957 pa se podjetje spet lepo razvija S Naši prvi delavski sveti so bili bolj žalostni' in neživ-Ijenjski. Na to je veliko vplivalo, ker smo imeli pretežno nestalne delavce, pa tudi ljudje niso bili vajeni upravljanja, saj je do zdaj namesto njih vedno odločal kdo drug. Po oblastil prvi delavski sveti niso imeli veliko, upravljavci pa so bili še precej neizobraženi Iz leta v le!o je na sejah delavskega sveta živahneje, ker delavci vedno bolj čutijo, da so oni upravljavci. {3J Plačevanje, nagrajevanje ali kakor koli že rečemo temu je tudi prešlo različne stopnje. Najprej je bila plača na uro, na uro po tarifnem pravilniku, pa po normi itd. Lani smo začeli z ekonomskimi enotami, a se jih delavci niso takoj oprijeli kot pijanec plota, pač pa šele po prvern obračunu, ko so videli, da ekonomska enota več dobi, če bolje dela in prihrani več materiala. Letos bomo ta način še bolj izpopolnili. Boljši zaslužek je tudi eden izmed vzrokov, da ni več tako velike fluktuacije. B9 Delavski svet in delavci pa skrbe tudi zase, ker vse delo nima smisla, če se na koncu ne pokaže, da je ljudem-proiz-vajalcem zaradi njega bolje. Od letos naši sezonski delavci ne bedo spali več na siamnja-čah in pogradih ter v lesenih barakah. Prav zdaj gradimo samski dom, enakega bomo gradili prihodnje leto. v Ljubljani. Samska domova bosta tudi vplivala na zmanjšanje fluktuacije. Poročeni delavci bodo imeli možnost graditi v sklopu stanovanjske zadruge, ki je ustanovljena pri podjetju. Veliko sredstev vlagamo za higiensko-tehnično zaščito delavcev. V samskem domu bomo imeli tudi obratno ambulanto. Za sestanke je urejena v samskem domu dvorana. V njej je imel izobraževalni center našega podjetja več seminarjev, tečajev in predavanj, skozi katere so šli vsi inženirji, tehniki, šefi gradbišč, delovodje in skladiščniki. Prekvalificirali smo — po belgijski metodi — 40 delavcev. Sleherni delavec se pri nas lahko izobražuje in prekvalificira, kar je bolje zanj, ker bo dobil večjo plačo, in za podjetje, ker bolj razgledan in izučen delavec tudi več naredi. Delavska menza lepo uspeva. V- Piranu imamo počitniški dom s 60 posteljami. Delavcem je na razpolago kegljišče, balinišče, strelišče, igrišče za odbojko. Zvečer posedajo pred televizorjem. Imamo šahovski krožek, ustanavljamo pa tudi mladinski dramatski krožek ... Minila so leta. Šestnajst let po vojni. Enajsto leto delavskih svetov teče. Vsako leto je prineslo kaj novega: nove uspehe, nove oblike dela, nove težave, nove spremembe... Minila so leta in ko člani kolektiva SGP Pionir gledajo na prehojeno pot, na svoje sledove, ugotavljajo: — To tovarno smo mi zgradili... — ... in ta blok. — Ta most nam je pil kri... — ... in vendar smo uspeli. Po vsej republiki so raztreseni sledovi njihovega dela. — Veliko jih je in veliko je bilo težav, neprespanih noči, bojev z vremenom in roki, da so uspeli... Minila so leta ... uspehi so tu. »Ce m vec.'i iiji več, ne bi mešal malte . . .« je smeje dejal eden Izmed IMonirievcev ob našem obisku NOVOTEKS: navzdol in v širino Levo od vhoda v tovarno sta hrumela dva buldožerja in z jeklenimi rilci odrivala zemljo na kup proti bregu Krke. V aprilskem soncu se je od gosenic steptana ilovica rahlo svetlikala. Vetrič je majal listje komaj ozelenelih topol. Iznad tovarniških streh je tu in tam zasikala v zrak para, buldožerja pa sta močneje zahrumela, kadar sta voznika dodala plin v napadu na novo kopico zemlje. Tu bo septembra letos stala »šedova" hala«, v kateri bodo skladišča in manipulacijski prostori tovarne NOVOTEKS. Novogradnja je že vsklajena z načrti za industrijsko središče, ki bo v prihodnjih letih zraslo v Bršlinu. Vse tovarne bodo imele enotne komunikacijske naprave in bodo stale na ravnici, v katero bodo stroji iz- JOZE UDOVČ: — Razvoj gre svojo pot; delavci-upravljavci imajo danes mnogo večje pravice in tudi dolžnosti, kot smo jih imeli včasih! premenili doslej precej zguba-no zemljišče. Približno 58 milijonov dinarjev bo kolektiv investiral letos v gradnjo nove dvorane, kjer bo 1403 kv. metrov površine. Skladiščniki v NOVOTEKSU in oddelki za pripravo materiala bodo laže zadihali, saj so bili doslej močno utesnjeni. Proizvodnjo so v zadnjih letih potro-jili in povečali asortiman, tovarna pa se je medtem prostor-ninsko le neznatno povečala. Novo dvorano bodo zgradili brez posojil, z lastnimi sredstvi. Leta 1950 je 275 članski kolektiv ustvaril 421 milijonov vrednosti (posameznik 1 milijon in pol), leta 1954 so pri skoraj enakem številu zaposlenih postali »milijarderji«, lani so ustvarili za preko 3 milijarde vrednosti (posameznik 4 milijone 600.000!), letos pa bo kolektiv, ki šteje zdaj 670 ljudi, ustvaril za 3 milijarde 600 milijonov proizvodnje. To je strma pot navzgor, kronana z uspehi, to pa je hkrati tudi težka šola delavcev upravljavcev v NOVOTEKSU. Kako so dosegli to, vam pripoveduje ta reportaža. Noč in dan...« Delavski sveti že deset let preudarjajo, snujejo načrte in jih uresničujejo. Kako v NOVOTEKSU — sem se vprašal. — Povejte mi za koga izmed >starih mačkov«, ki so zaorali prvo brazdo delavskega samoupravljanja v vašem kolektivu! — sem zaprosil. Našteli so mi več imen. Tone Hudoklin je obratovod-ja zunanjih obratov. Ko sem v kotlarni vprašal kurjače, kje^ bi ga dobil, so odgovorili: — Težko bo šlo! »Sad ga vidiš, sad ga ne vidiš«... so se pošalili. Prav takrat pa je vsto- pil. Ti o volku, volk .. . smo se nasmejali. Pogovor je stekel brez težav. — Tone, ti si eden izmed prvih, kot so mi povedali. Koliko časa si sodeloval v organih samoupravljanja? — Bil sem član prvega delavskega sveta, nato pa skozi ali v svetu ali v upravnem odboru. Zdaj sem član kolegija. Vajeti je treba prepuščati mladim. Naj se nauče, dokler je čas! — Ali si že kdaj razmišljal o samoupravljanju nekdaj in danes? — Kaj ne bi! To je kakor noč in dan. Ne da se primerjati! Resda je bilo težko pričeti leta ti začutil: dobro ali slabo smo gospodarili. To pa je delavsko samoupravljanje v pravem pomenu besede — pravice in dolžnosti hkrati. Vsak je svoje sreče kovač, bo spoznal delavec in pogumneje odločal. Le k Slavki stopi, ti bo še ona kaj povedala, — je zaključil Jože Udovč. Živec obveščanja ni delal Slavka Bogovič jc sekretarka osnovne organizacije ZK v NOVOTEKSU. Bila je malce iznenađena, ko sem vstopil v pisarno; takoj sva razpredla pogovor. Ijice vode v zrak, ki mora biti primerno vlažen. Mimogrede sem ogovoril delavko za strojem, pa me zaradi ropota stroja ni slišala. Nasproti mi je prišlo dekle. Zavpil sem na ves glas, a so se besede spremenile v šepet. Nasmehnila se je in mi z roko namignila naj grem za njo. V obratni pisarni je hrup mnogo manjši. Tako sem spoznal Stanko Dolmovič, tekstilno teh-nico v tkalnici. — Povejte mi še vi kaj o ekonomskih enotah in o novih, boljših oblikah delavskega samoupravljanja, ki jih uvajate! — Osnove ekonomskih enot so vsem delavkam v našem Vsi člani kolektiva so gladko in tekoče odgovarjali na vprašanja. Čutiti je, da že dlje časa razpravljajo o decentralizaciji DS, da so temeljito pretehtali vse možnosti, vse vzroke in da vedo kaj hočejo. Iz razgovorov se je izluščila misel: Decentralizacija delavskega samoupravljanja pomeni kvalitetno preizkušnjo. Delavci-proizvajalci bodo bolj kot doslej prijeli v roke krmilo podjetja. Pri tem bodo spoznali dvoje: kakšno je bilo doslej gospodarjenje in kaj sploh jc gospodarjenje in upravljanje. Če bodo uspehi v proizvodnji in na drugih področjih v tovarni odslej večji, mnogo večji, bo to dokaz, da »višji« niso storili vsega kar je bilo moč storiti. Tam, kjer so vodilni kadri v sedanjem sistemu že doslej proizvodnjo obvladali in jo izpopolnili, pa bo kolektiv spoznal, kaj je odgovornost upravljavca; spopadel se bo s težavami, ki so doslej šle mimo njega. Tudi tu je 10-lctna šola samoupravljanja porok, da bodo preizkušnjo uspešno prestali. S to uvodno mislijo, ki pa bo veljala bolj za druge kolektive kot za NOVOTEKS, začenjamo sestavek z željo, da bi spodbudili upravljavce v vseh kolektivih, kjer še oklevajo: bi ali ne bi! ■ 1950, pa vendar. Takrat pravzaprav nismo imeli skoraj nobenih pristojnosti. Stavba je. rasla počasi in temeljito. Vidiš dragec, danes že razpravljamo o ekonomskih enotah! Sele tu, v svetih ekonomskih enot, bodo ljudje neposredno odločali! Da-odločali, toda hkrati bodo prevzeli nase tudi veliko odgovornost. Posebna komisija pripravlja decentralizacijo DS že dlje časa; bilo je nešteto razprav, mnenj in predlogov. Pa kaj bi ti govoril, fante vprašaj! je končal. »Fantje« so stali ob strani, črni od premogovega prahu, poslušali in prikimavali. Ni jih bilo treba prositi za besedo. Ivan Jakše, Janez Spolar in Jože Brulc. Za vse tri je odgovoril Jakše: — Ekonomska enota, to je višja oblika. Ze zdaj se nam pozna na zaslužku. Tudi dozdaj smo skrbno gospodarili, zdaj pa bo treba še bolj. Sam si režeš svoj kos kruha. Kaj bi govoril, če se da na kratko reči: s čim manj premoga čimveč pare v kotlarni — vidiš, to je ekonomska enota in konec! — Poprijeli so za lopate in pričeli metati premog v plamcneče žrelo peči. Prostor upravljavcev se širi Tudi Jože Udovč je »star maček«. Zdaj je tehnični sekretar organov DS v NOVOTEKSU. — Jože, še ti povej kaj o tem, koliko se je razvilo delavsko samoupravljanje pri vas! Kot tehnični sekretar si v središču dogajanj, menda ti ne bo težko kakšno reči! sem ga pobaral. — Saj sam veš, kako je bilo v začetku in vseskozi do leta 1959. Predpisi so utesnjevali nas, kot vse druge. Določali so skoraj vse, le prikimavali smo lahko! Leto 1959 je bilo prelomnica. Dalo nam je več prostora, lahko smo že odločali: toliko za ta sklad in toliko za onega, toliko za to in toliko za ono. Nagrajevanje po učinku je bilo druga prelomnica. Pri nas smo ga lani v celoti uvedli. Za večji uspeh in za boljšo kvaliteto si dobil več. Letos smo šli za velik korak dalje. Ekonomske enote uvajamo. Razen količine in kvalitete je še cela vrsta novih meril: materialni stroški bremenijo ljudi v ekonomski enoti. Ce boš bolje gospodaril, boš lahko več delil! Tu so skrite rezerve, ki jih dozdaj nismo videli! Kolektiv ekonomske enote postaja upravljavec: vsak njegov član bo prvega v kuver- — Dela'sko samoupravljanje decentralizirate, tako so mi povedali. Kaj je pri tem najpomembnejše? — Sistem se izpreminja, lahko celo trdimo, stari sistem podiramo in gradimo novega, — je odgovorila in nadaljevala — Kolektiv je na to dobro pripravljen, saj smo zelo na široko razpravljali v sindikalni m-»n- Vlado Lamut: IlDECl CVET obratu dobro znane. Vse so prepričane, da bo to veliko boljše kot nagrajevanje po učinku. Bolj se zanimajo za kvaliteto dela, razni problemi, ki jih je doslej reševalo zgolj tehnično vodstvo obrat?., pa so že zdaj predmet živahnih razprav. Ce se je pokvaril stroj, smo ugotovili: proizvodnja bo nekoliko nižja. Zdaj gremo že globlje: popravilo stroja bo treba plačati, to so stroški, ki jih bo trpel ves kolektiv obrata,' To pomeni, da bomo delavki, ki se ji bo stroj zaradi okvar večkrat ustavljal, pa je tega sama kriva, povedali, da zanjo v kolektivu ni prostora. Priprave na volitve sveta naše ekonomske enote so bile nekaj povsem novega. Ni bilo več staroga načina« predlaganja: ti mene, jaz tebe in pa prikimava-nja. Delavke so spoznale, da pomeni predlagani kandidat za njih veliko in so jih zato resno pretehtale, preden' so rekle svoj da. - Vsebinska izpopolnitev delavskega samoupravljanja in družbeni in proizvodni odnosi na osnovi razdeljevanja dohodka po delu niso istovetni s pojmom decentralizacije. Decentralizacija je v bistvu mnogo ožji in bolj upravni pojem. Ne gre torej predvsem in samo za to, da določeno aktivnost in pristojnost prenesemo z vrha navzdol, ampak predvsem za to, da se nove množice neposrednih proizvajalcev z novimi funkcijami, z novo aktivnostjo, z novimi manifestacijami svojega razuma, hotenj in želja vključijo v ožjem ali širšem obsegu v vsakodnevna dogajanja svojega kolektiva. - Stane Kavčič Nagla rast proizvodnje zahteva boljše in razumnejše gospodarjenje. Živo se zanimamo za decentralizacijo DS in uvedbo ekonomskih enot, saj vemo, da so v marsičem od obojega odvisni tudi naši prejemki. SLAVKA BOOOVIC: — Upravljavec lahko razumno odloča le o zadevi, s katero jc dobro seznanjen ... »Ekonomska enot«, to je višja oblika — zdaj si vsak sam reže kruh...« je za tri ,stare mačke" odgovoril tovariš Ivan Jakše nizaciji. Kandidati za svete ekonomskih enot, kot bomo nazivali novi organ delavskega samoupravljanja, so izbrani zelo skrbno. — Staro podirate in gradite novo. Zakaj ste se odločili za decentralizacijo? — Živec obveščanja ni delal. Na sejah DS so se oglašali le nekateri. Preudarjali smo in iskali vzroke. Nekateri člani DS so delavcem včasih narobe tolmačili gradivo s sej. Poskusili smo z vnaprejšnjo dostavo ^apirografiranega gradiva članom DS pred sejo, da so ga lahko preštudirali. Bilo je malo bolje, vendar ne dovolj. Nato smo reorganizirali sindikat in ZK. V sindikalni podružnici smo ustanovili pododbore, osnovno organizacijo ZK pa razdelili v grupe po obratih. Na množičnem sestanku pred sejo DS se je pododbor pogovoril z delavci o gradivu, ki ga je pretresal DS na seji. Prva seja po tem je bila mnogo živahnejša od vseh prejšnjih. Člani so predlagali, razpravljali in dajali pripombe. En sam DS je za 600-članski kolektiv premalo, smo ugotovili in sklenili decentralizirati samoupravljanje. Najprej smo skrbno pripravili načrt ekonomskih in predračunskih enot, ki bodo materialna osnova vetov v podjetju. Ali imaš dovolj kvalitet? Vstopil sem v tkalnico. Stroji so hrumeli, pod stropom so razpršilci prskali drobne kap- »Naši problemi so nam domači...« Pavla Kastelic je mlada. Tudi z njo sem se pogovoril v pisarni, da naju ne bi motil hrup. — Kaj menite, ali so potrebni sveti ekonomskih enot in zakaj? — Potrebni so in še kako! Bolj bomo informirani o gospodarjenju in upravljanju v kolektivu in kar je najvažnejše: razpravljali bomo o problemih, ki se neposredno tičejo našega obrata. Podjetje je veliko, na sejah DS smo razpravljali o vsem, zato so nam bile mnoge stvari nejasne. Ne poznam dela v apreturi ali pa na primer v predilnici; zato pač ne morem razpravljati o njihovih problemih niti o njih odločati. V svetu ekonomske enote bo drugače: razpravljali in odločali bomo ■ tem, kar vsak dan čutimo na svoji koži in o problemih, s katerimi se spopadamo vsak dan. Polovica kandidatov za svet ekonomske enote je iz vrst mladine, v mladinski organizaciji pa smo o tem zelo temeljito razpravljali. »Moramo z razvojem« Tako je povedala Marija Bi-ček instruktorica v tkalnici. — Od leta 1946 delam v NOVOTEKSU, je nadaljevala. — Vsak dan je kaj novega. Proizvodnja raste, strojna oprema se tehnično izpopolnjuje, delavsko samoupravljanje pa se mora razvijati vzporedno s tem. Od gospodarjenja s stotisoči smo prešli na milijone in milijarde. - Na V. kongresu SZDLJ je bilo prav dejstvo, da so socialistični družbeni odnosi postali eden poglavitnih faktorjev materialnega razvoja, močno poudarjeno. V zvezi s tem je tovariš Edvard Kardelj dejal, da »ti uspehi ne govore samo, da je v razvoju socialističnih odnosov MOGOČE iti naprej, temveč tudi, da je nadaljnji razvoj teh odnosov EDEN IZMED BISTVENIH POGOJEV in pobud za bodoči uspešen materialni razvoj naše družbe.« -Vida Tomšič 40 točk... K obratovodji Danilu Kova-čiču je prišla delavka. — Stroj mi je spustil nitko! Odbili so mi 40 točk! — Zahli-pala je in komaj zadrževala jok. — Jaz nisem kriva! Veste kaj pomeni 40 točk odbitka! Ne bom več delala na dveh strojih! Obratovodja jo je pomiril: — Pokličite tehničnega, naj pregleda blago in stroj ter ugotovi vzrok napake. Ce niste krivi, je gotovo ne boste trpeli vil — je mirno pojasnil. Delavka je odhitela. Vprašal sem kakšen odbitek bi imela pri prejemkih za 40 točk. Ugotovili smo, da bi se ji udeležba pri presežku zmanjšala od 10 odst. na 8 odstotkov, celo nekaj manj. Pred leti ne bi o tem nihče razmišljal. Da, to je vpliv ekonomske enote . . . Družbeni standard: ambulanta, domačnost, počitniški dom, stanovanja... Na dvorišču sem srečal delavko, ki se je vračala v tovarno. — Odkod greste? me je zanimalo? — Bila sem v ambulanti, je odgovorila in zamahnila z roko proti obratu družbene prehrane. V naši ambulanti sem bila! je dodala. Res sem našel obratno ambulanto. Zdravnik dr. Zeljko Šri-bar jo je pravkar zapuščal. Pogovorila sva se zelo na hitro: — Na dan je približno od 10 do 25 pregledov. Ambulanta je odprta po dve uri vsak dan dopoldne trikrat na teden in trikrat na teden popoldne. Za kolektiv je to vsekakor velika pridobitev. Opremljena je zadovoljivo. Preden pričneš pacienta zdraviti, moraš poznati vsaj delovno okolje, v katerem človek dela. Zato grem večkrat po obratih in se o posameznih primerih pogovorim tudi z obratovodji. Zal so med nami še posamezniki, ki žele izvleči iz zakona o socialnem zavarovanju korist. Po treh tednih dela mi je že marsikaj bolj jasno kot prve dni. Ambulanta dela v sestavu zdravstvenega doma Novo mesto. — Odhitel je. V čakalnici je vel rahel vonj po beležu in sveži barvi; okusno razmeščene nove mize in stoli, časniki in revije na mizah, vse se je zlivalo v prijeten občutek domačnosti, ki ga tako težko zasledimo prav v čakalnicah. Družbeni standard, ki ga jonov din dotacij. V obednici, ki je sicer klubski prostor, ahko člani kolektiva vsak večer gledajo televizijski program, da ne spregovorimo o športu, glasbi in ostalem, za kar skrbi sindikat. V vse to so vložili po vojni približno 135 milijonov din, še letos pa bodo zgradili nov 12 stanovanjski blok za 58 milijonov. Predstavniški organ ni potreben! Miran Simič je predsednik komisije za decentralizacijo DS v NOVOTEKSU. Poprosil sem ga: — Miran povej na kratko, kako in zakaj sta začeli razmišljati o decentralizaciji DS. kako so »Vajeti je treba prepuščati mladim. Naj se nauče, dokler je čas!« je rekel tovariš Tone Hudoklin, eden najstarejših delavcev v Novoteksu potekale priprave in na kakšne težave ste naleteli? — Ugotovili smo, da je naš DS preveč predstavniški organ. Vzroke so ti gotovo našteli de-laci sami. Prvi korak k decentralizaciji je bilo nagrajevanje po enoti proizvoda, ki smo ga v celoti uvedli že lani. Takrat se je pričela pojavljati vrsta problemov, ki prej niso bili opazni. Iskali smo novih, boljših načinov nagrajevanja. Po večmesečnem študiju smo izdelali osnutek ekonomskih enot. V podjetju jih bo 6, razen tega pa še tri predračunske (uprava, skladišča in nabava, skladišča in prodaja). Ekonomske enote so oblika kompleksnega nagrajevanja ,toda zgolj materialna osnova, ki ne more zaživeti brez nadstavbe — organa samoupravljanja. Odločili smo se, da bomo ta organ imenovali svet ekonomske enote. V podjetjih jih bo 5. Pristojnosti so šele okvirno določene, tako da jih lahko po potrebi sproti izpreminjamo Svetov bo manj kot enot, ker so nekatere zelo majhne. Novemu organu samoupravljanja bodo morale v začetku pomagati družbene organizacije, da bo laže zaživel. Zato smo sindikat in ZK razdelili po obratih. Sindikat je ustanovil pododbore, ZK pa grupe. Mislim, da je pri vsem najpomembnejše to, da bomo iz DS prenesli pristojnosti navzdol na neposredne proizvajalce, torej na tiste, ki svoje probleme sami Pozdrav iz Knjaževca Vojak Alojz Bojane, ki služi vojaški rok v Knjaževcu, čestita in pozdravlja za 1. maj vse bralce našega lista, domače, sorodnike in znance ter jim želi ■c mnogo uspehov pri delu! najbolj poznajo. Gotovo jih bodo razumno reševali, saj v okviru ekonomskih enot kujejo tudi svoje prejemke. Sveti so šele prva stopnja decentralizacije. Sporedno z razvojem bomo dobršen del pristojnosti počasi prenesli na zbore delavcev v ekonomski enoti, novo obliko samoupravljanja, ko bodo proizvajalci na zboru kolektivno razpravljali in odločali. Nekaj težav je bilo z zastopstvom svetov ekonomskih enot v DS. Našli smo rešitev: vsak svet bo imel v njem po 3 zastopnike, preostanek članov DS, ki bo imel še naprej 37 članov, pa bomo volili po ključu, da mora biti v DS na vsakih 30 proizvajalcev 1 predstavnik. Ta del pravil je že v razpravi; ker je do volitev še zelo malo časa, je DS sprejel le osnutek aovih pravil, ki govorijo o organih delavskega samoupravljanja preostali del novih pravil pa bomo izdelali do konca leta. Največ pomeni kolektivno odločanje Janez Novak, obratovodja apreture, je v obratovni pisarni sestavljal nek pregled. Ni mnogo razmišljal, odgovoril pa 'C zelo kratko in jedrnato. — Kakšno kvalitetno izpre-membo čutite v snovanju svetov ekonomskih enot? — Kot obratovodja sem doslej sam reševal kopico pomembnih zadev v obratu: preglede o izpolnitvah plana, predloge za plan, zahtevke po novih delavnicah, razvrščanje ljudi, določanje odškodnine za slab izdelek in podobno. V novi obliki samoupravljanja, ki jo uvajamo, bo o vsem tem odločal svet enote kolektivno. To pomeni, da smo prenehali vrsto pri- STANKA DOLMOVIC: — Nagrajevanje po enoti proizvoda je nižja oblika, medtem ko pomenijo ekonomske enote kompleksno nagrajevanje, saj vsebujejo številna popolnejša m:rila stojnosti od zgoraj navzdol. Tudi novo nagrajevanje v ekonomski enoti se razlikuje od prejšnjega. Razen kvalitete in količine upošteva tudi doseženo lastno ceno proizvodov v oddelku. Najpomembnejša, a tudi najodgovornejša naloga ekonomske enote pa je razdeljevanje osebnih dohodkov v enoti. Vse to pomeni, da stojimo pred resno preizkušnjo delavci upravljavci in vodilni uslužbenci. Po pripravah sodeč jo bomo dobro prestali. MILOŠ JAKOPEC MIRAN SIMIC: — Sveti ekonomskih enot so šele prva. stopnja decentralizacije samoupravljanja, zato že razmišljamo o novi, popolnejši obliki: to bodo zbori delavcev vse preradi odrivamo, je tu le dobil svoj prostor. V NOVOTEKSU irrajo obrat družbene prehrane, počitniški dom v Novem gradu v Istri, zgradili so vrsto stanovanj, sindikat je dobil dozdaj za približno 5 mill- VSEM SINDIKALNIM ORGANIZACIJAM V PODJETJIH IN USTANOVAH, POSAMEZNIKOM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITA ZA 1. MAJ OKRAJNI SINDIKALNI SVET NOVO MESTO Proletarci vseh dežel - združite se! Ponoči od sobote na nedeljo so se Na vseli letališčih, posebno v Parizu in enote prvega padalskega polka franco- okolici, so postavili na pristajališča ga-ske Tujske legije pod vodstvom gene- silske avtomobile in druge ovire, da bi rala Challa uprle predsedniku franco- preprečili pristajanje »sovražnih« letal, ske republike de Gaullu in pariški vladi General de Ganile in ministrski pred-in zasedle mesto Alžir. Tako se je pred sednik Debre sta oba naslovila na fran-nekaj dnevi začel »generalski državni coski narod rasglas, v katerem pozivata udar« v Alžiriji, najnevarnejši izmed iudstvo, naj se strne okrog vlade in naj vseh dosedanjih poskusov, da bi fran- bo pripravljeno tudi z orožjem v roki coski generali prevzeli oblast ne samo braniti Francijo pred oficirsko zaroto, v Alžiriji in Sahari, ampak tudi v me- Tudi tunizijski predsednik Burgiba tropoii, to je v Iranciji. , je o najnovejših dogodkih v Alžiru po-Generali Challe, Zeller in Jouhaud vcdai SVOJ-e mnCnje. Predvsem je opo-so v svojem imenu in v imenu generala zori, na sUrajno nevarnost, ki grozi od Satana, »ki se mu je posrečilo uiti ču-ječnosti španske policije in priti iz Španije v Alžir,« objavili razglas, v katerem očitajo pariški vladi izdajstvo nad francosko Alžirijo, in sporočajo, da so prevzeli oblast. General Chailc jc v poznejšem govoru po radiu izjavil, da nima nihče izmed generalov »političnih generalskega prevrata ne samo Franciji, ambicij« in da je izdal ukaz, naj fran- ampak vsej Severni Afriki. Tako v Tu-coska armada poostri boj proti alžirske- niziji kot v Maroku so storili vse, da mu narodnoosvobodilnemu gibanju. bi se zavarovali pred morebitnim izzi- Ceprav je položaj še zmeraj precej vanjem aH vdoru francoskih čet. nejasen, je videti, da se prevratnikom Med tem se napetost stopnjuje. Ko še ni posrečilo razširiti svojo oblast nad to pišemo, uporniški generali še niso vso Alžirijo. Menda so najšibkejši v poskušali poslati letal s padalci nad i zahodni Alžiriji. Tam držijo v rokah francosko ozemlje. V metropoli se mr- I samo mesto Oran — kakor poroča AFP zlično pripravljajo na obrambo in polo- iz Maroka —, medtem ko jo dcpartnia žaj je videti zelo resen. Toda vsaka na- Orana še zmeraj v rokah generala Pou- poved je tvegana. Ni dvoma, da je ne- iliyja in podrejenih oficirjev, ki so osta- davni prevrat zadnji obupni poskus ul- ii zvesti de Gaullu. Zvestobo Parizu je trakolonialistov zavreti kolo zgodovine menda tudi sporočil župan mesta Tiare- in vzpostaviti v Alžiriji in Franciji vo- ta v imenu celega okrožja. jaško diktaturo, ki bi bila zelo podobna Takoj po novici o vojaškem prevratu fašistični, v Alžiru so v Franciji, posebno v Pa- Kakšne možnosti imajo generali na rizu, storili izredne varnostne korake, uspeh? Na prvi pogled majhne. Toda da bi preprečili vdor uporniških voja- položaj skriva toliko možnih zapletov, kov iz Alžirije, zlasti po letalski poti. da je prihodnost Francije negotova. Res Je sicer, da vsa francoska vojska v Alžiriji, ki šteje kakega pol milijona vojakov, ni na strani upornikov. Res je. da so se med upornimi generali, proti katerim so v Parizu že uvedli sodni postopek, baje že pojavila nesoglasja. Res pa je tudi, da imajo ti generali somišljenike tudi v Franciji, posebno v armadi. Le da nihče ne ve, kako močni in kako odločni so ti somišljeniki. Skrb zbuja dejstvo, da je glavnina francoske armade z najbolj izurjenim jedrom v Alžiriji in da Se trenutno de Gnullov režim lahko pretežno naslanja Ff ifflcija na razpolp samo na sile javnega reda, to je na policijo in žandarmerijo. Vsekakor je za razpoloženje javnega mnenja v Franciji, zlasti mnenja delavskega razreda in delovnih ljudi na sploh, značilna spodbudna cnouma stavka, ki je trajala od 17. do 18. ure v ponedeljek in se je je udeležilo kakih deset milijonov ljudi. To je bila doslej največja manifestacija oziroma demonstracija proti fašizmu, kar jih pomnijo. Obstajajo še drugi činitelji, ki govorijo bodisi v prilog pariški vladi bodisi upornikom. Najvažnejše je, da ne bi vlada več omahovala, kakor je delala vse doslej. Ker je očitno prišel odločilni trenutek, lahko napredne sile v Franciji zmagajo le, če bodo tudi odločno ukrepale v boju proti mračnim silam reakcije, ki jo .poosebljajo nekateri generali. ZAPISKI S SEJE OKRAJNEGA ODBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI Praksa odpira vedno nove probleme in nihče od nas še zdaleč ne more živeti v prepričanju, da je do kraja razume, ali rešil vse , spremembe, ki jih prinaša novi sistem TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PHEGLED Dva dogodka v zadnjih štirinajstih dneh moramo omeniti. V Beogradu je bilo zasedanje Zvezne ljudske skupščine, kar smo že napovedali, v Ljubljani pa je bil tretji plenum CK ZK Slovenije. Na plenumu v Sloveniji so razpravljali o nalogah, zlasti političnih, članov Zveze komunistov, ki so v zvezi s spremembami v sistemu delitve dohodka. Na to in še na druge probleme pa je opozarjal in jih tolmačil tovariš Edvard Kardelj na omenjenem zasedanju Ljudske skupščine. V današnjem pregledu se bomo potemtakem najprej zadržali pri ekspozeju podpredsednika ZIS tovariša Kardelja. V uvodu jc dejal, da želi opozoriti na nekatere pereče probleme s področja graditve našega ekonomskega in družbenega sistema. Gre za naloge, ki čakajo tako naše družbene kot državne organe. Med drugim moramo doseči, da bomo vsak dan natanko spremljali ter analizirali rezultate, pojave ln težnje, ki nastajajo v novih pogojih. Nikakor ne smemo misliti, da bodo šle stvari same od sebe. Ne smemo dopuščati, da bi se ljudje v podjetjih in pri delu sploh ubadali z iskanjem ukrepov tam, kjer smo le-te.že našli. Ljudi moramo usposabljati na seminarjih in tečajih zato, da bodo sami sposobni odkrivati probleme, nanje pravočasno reagirati in Smotrno pospeševanje kmetijstva jih pravilno reševati. To velja zlasti za vodilni kader. Ne gre pa samo za strokovno n tehnično pomoč, pač za tudi za razširjanje družbenega samoupravljanja in krepitev vloge samoupravnih organov. Tovariš Kardelj se je zatem zadržal pri problemu pomoči nerazvitim področjem. Dejal je, da moramo organizirali poseben sklad, iz katerega bomo investirali v nerazvita področja. Zagotoviti pa bo treba delitev sredstev na osaovi maksimalne ekonomske rentabilnosti. To pomeni, da bo moral sklad poslovati po načelu natečaja. To bo zagotovilo zares najbolj rentabilne naložbe in najbolj racionalno izkoriščanje sredstev. Tako bomo reševali tudi problem nerazvitih komun, čeprav mora biti jasno, da lahko nerazvite komune v razvitejših področjih pričakujejo pomoč v sredstvih le od republiških organov. Podpredsednik Edvard Kardelj je zatem obširneje govoril tudi o problemu nekaterih gospodarskih panog, ki zaostajajo in povzročajo neenakomeren gospodarski razvoj. Sem spada tudi kmetijstvo. Lansko leto smo dosegli pomembne usuehe v kmetijstvu. Zato nc kaže spreminjati generalno linije v razvoju kmetijstva. Dejstvo pa je, da so Imele naše gospodarske organizacije v kmetijstvu in zadruge vzlic relativno visoki proizvodnji v lanskem letu dokajšnje izgube. Kako torej reševati ta problem? Tovariš Kardelj pravi, da niti z zvišanjem cen, kar smo to storili že lani, niti z premajhno akumulativnostjo v kmetijstvu. Dejstvo jc, da so proizvodni stroški zelo visoki, tako zaradi nerazvite tehnike, prenizkih pridelkih na hektar in premalo smotrnih agrotehničnih ukrepov. V teh vprašanjih bo treba zaostriti bitko. Toda ne gre zgolj za to. Spremeniti bo treba sistem finansiranja v kmetijstvu, kajti kmetijska posestva so imela izgube tudi v rodnem 195D. letu. Zato smo že lani povečali regrese ali kako drugače krili del izgub v kmetijstvu. Sistem finansiranja v kmetijstvu je premalo stimulativen in se ni vključil v pospeševanje kmetijstva. Ne smemo namreč dopustiti, da bi prenizka raven akumulacije v kmetijstvu ogrožala bitko za visoke donose, ki bo konec koncev uredila tudi problem sedanjih visokih proizvodnih stroškov. Če želimo zagotoviti kmetijstvu stimulativno akumulacijo in hkrati obdržati cene na drobno, ki ustrezajo naši scdr.nji pelitiki na trgu. tedaj bomo morali kmetijskim organizacijam nekaj časa s kakimi drugimi metodami povečati dohodke, je dejal podpredsednik. Ce tega ne bi storili, bi zadušili spodbudo za znižanje proizvodnih stroškov, podobno kot smo že omejili možnosti za spodbudno nagrajevanje po kompleksnem učinku. Tovariš Kardelj je dejal, da bi bilo treba omogočili, da bodo kmetijske organizacije in zadruge same oblikovale večja sredstva za razvoj, pa čeprav n.t ravan sedaj centraliziranih investicijskih sredstev za kmetijstvo. Ker Izhoda ne moremo iskati v cenah, moramo torej uporabiti določene spodbudne oblike subvencije, ki bodo pa ,c;bi podpirale znižanje proizvodnih stroškov bo lahko dajal prav tako vsa pojasnila kot referent. Korist od novega delovnega časa pa bodo imela tudi f/odjetja in delavci, ki so doslej zaradi opravkov na občinskem ljudskem odboru izgubili več ur rednega delovnega časa. zdaj pa bodo lahko opravili svoje posle na občinskem ljudskem odboru ob sredah popoldne. Cestiike iz Virovitice Jože Jerman iz Semiča, Franc Volk in Jože Blatnik iz Sred. Lakenca, Janez Pate iz Rožnega vrha, Franc Kosten iz Kamnega potoka, pozdravljajo in čestitajo za delavski praznik — 1. maj. Čestitkam se pridružujejo: Alojz Jevnikar, Rudolf Jevni-kar, Ivan Polončič, Franc Jer-lah, Anton Strajnar. Kuba Je uspešno zavrnila napad najemnikov, ki so se prejšnji teden izkrcali, da bi strmoglavili režim Fidela Ca-stra. Boji so trajali 72 ur in v tem času je bil sovražnik popolnoma uničen. Kubanske o-borožene sile so ujele 800 napadalcev, nekaj sto jih je padlo, maloštevilnim se jc posrečilo zbežati nazaj na ladje. B Generalna skupščina Je tik pred koncem svojega XV. zasedanja sprejela resolucijo, ki med drugim zahteva ustanovitev petčlanske komisije za portugalsko kolonijo Angolo. Ta komisija naj bi raziskala položaj v tej koloniji, ki se iz dneva v dan slabša zaradi terorja portugalskih oblastev. El Zunanja ministra Velike Britanije ln Sovjetske zveze sta objavila sporočilo, v katerem zahtevata oil vseh vojaških oblasti, strai't in organizacij v Laosu, naj prekinejo ogenj pred sklicanjem mednarodne konference o Laosu. 0 Na procesu proti nacističnemu vojnemu zločincu Eich-mannu v Jeruzalemu je obremenilna priča dr. Baron izjavil, da je izmed 3,1 milijona poljskih Zidov ostalo pri življenju le 73.255, v Nemčiji pa je izmed približno pol milijona Zidov ostalo živih še kakih 15.000. Podobno je bilo tudi v drugih, državah. 63 V upravnem središču kon-goške Ekvatorialne pokrajine C'oqullhatvilIu se je zbralo nad dve sto -velikih in malih« kon-gosklh politikov, da bi naredili nove načrte za razkosanje Konga, ki so Jih zasnovali na znani konferenci secesionistov v Ta-nanarivi na Madagaskarju. — Konference se ne udeležuje predsednik Gizenga. O Predsednik italijanske republike Gronchi se je po štirinajstdnevnem obisku v Latinski Ameriki vrnil v Kim. B Krščanski socialist Theo Lefevre Je izjavil, da je dosegel sporazum z belgijskimi socialisti o sestavi nove belgijske vlade. m Vlada ZDA je baje sklenila, da bodo poslali prvega a-meriskega astronavta v vesolje prej, kalfor je bilo v načrtu. Prvotno naj bi to storili v začetku leta 19M, zaradi uspešnega poleta sovjetskega letalca Jurija Gagarina pa bodo skušali Američani izstreliti svojega astronavta že letos avgusta. >SS2) «BSa» iSOBSU 42BS& Pozdravi iz Šibenika Prisrčne pr. omajske pozdrave pošiljajo dolenis'- ' He, ki so pri voi-ti-'1! v S'l—-.ji-u Starše, brate, sestre in ostalo sorodstvo pa top'o pozdravljajo: Alojz Peterle, Gah~;:«' Obrckar, Janez Lenič, Viktor Smalc, Milan Ožer;. Alojz Strle. OBJAVE — RAZPISI — OBVESTILA Obvestilo Zdravstvenega doma Zdravstveni dom v Novem mestu obvešča vse prebivalce svojega območja, da bo organizirana dežurna zdrav, služba v času prvomajskih praznikov od 30. IV. do vključno 3. V. Prebivalci naj se dežurne zdravniške službe poslužujejo samo v nujnih primerih. Hkrati obveščamo, da bodo v nedeljo, 7. maja, delale redno vse ambulante. Obvestilo živinorejcem Obveščamo vse živinorejce, da v ponedeljek, 1. maja, zaradi prvomajskega praznovanja ne ho sej-mlce v Novem mestu. Naslednja sejmica bo v ponedeljek, 8. maja. Veterinarska postaja. Novo mesto Brivci in frizerji obveščajo Brivci ln frizerji lz centra Novega mesta obveščajo svoje stranice, da bo od 1. maja dalje nedeljsko delo ukinjeno, ob ponedeljkih pa bodo brivsko-frizerskl saloni odprti v letnem času od 7. do 11. ure, pozimi pa od 8. do 12. ure. Hkrati obveščajo, da bodo lokali v letnem času odprti vsak dan (razen ponedeljka) od 7. do 12. in od 15.30 do 18.30. V času prvomajskih praznikov bodo brivsko-frizerskt lokali zaprti 1., 2. ln 3. maja. MELBROSIN preparat cvetnega prahu in matičnega mlečka (Gelie Royale), garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod Melbrocoop (Zavod za čebelarstvo - Kamnik), dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri Kemo-farmaeiji. ' GELĆE ROYALE matični mleček, garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod Zavoda za čebelarstvo, dobite v vseh lekarnah. Lekarne, kt preparata Se nimajo, naj ga nabavijo pri »Ke-mofarmactjl« v LJubljani. RAZPISI Uprava za ceste LRS razpisuje delovni mesti 1. cestnega nadzornika v Črnomlju 2. cestnega nadzornika v Soteski. Strokovna izobrazb;;: gradbena srednja > Sola aH delovod^ka šola. Informacije daje ln ponudbe spre-iema Uprava za ceste LRS. Tehnična sekcija. Novo mesto, Ljubljanska cesta 8. Zveza ribiških družin, Noto mesto, razpisuje delovno mesto organizacijskega tajnika. Pogoji: dobro obvladanje administrativnega poslovanja, materialnega knjigovodstva ter blagajniških poslov. Plača po dogovoru. Nastop službe takoj. Prošnja B kratkim življenjepisom obvezna. Obvestilo Vlagatelje na hranilne knjižice pri podružnicah Narodne banke na področju LU Slovenije obveščamo, da Narodna banka po določilih Zakona o kreditih ln drugih bančnih opravilih (Ur. 1. FLRJ št. 10/1961) v prihodnje ne bo več sprejemala in vodila hranilnih vlog (razen vlog v tuji valuti), ker bodo ta opravila od Narodne banke prevzele komunalne banke. V zvezi s tem bodo podružnice Narodne banke obenem s kreditnimi posli do konca aprila 1HG1 prenesle tudi hranilne vloge na pristojne komunalne banke v istem okraju. Pripominjamo, da po 61. 74 navedenega zakona za vse hranilne vloge, ki se prenašajo na komunalne banke, tudi odslej jamči federacija. j Morebitna potrebna pojasnilo tlede prenosov na komunalne banke dobijo vlagatelji pri tistih podružnicah Narodne banke, ki so do sedaj vodile njihove hranilne vloge. LJUBLJANA, 18. aprila 1961 NAR0DN« B^MK.A P! »tJ. CEVTR*M 7.« LRS LJUBLJANA Povsod novi uspehi ■t Kolektivi v občini Videm-Krško pozdravljajo prvi maj z novimi zmagami Delovni kolektivi in prebivalci občine Videm-Krško bodo letošnji prvi maj pričakali z novimi delovnimi uspehi. Predsedniki delavskih svetov nekaterih podjetij v Vidmu-Krškem so na vprašanje, kako in s kakšnimi delovnimi uspehi bodo njihovi kolektivi praznovali 1. maj in hkrati 20-letni-co naše ljudske revolucije, odgovorili: Edo Komočar — Tovarna celuloze in papirja: Ob delovnem prazniku želi celoten kolektiv, da bi se v tem letu povečala proizvodnja za 9 odstotkov, narodni dohodek za 3,1 odst. in da bi uspešno zgradili prostore za nov papirni stroj. S sindikalno podružnico podjetja smo pripravili program za praznovanje 1. maja. Tako bomo v nedeljo, 30. aprila, delali do 14. ure, ob 17. uri pa se bodo pričele proslave po ekonomskih enotah Proslave bodo povezane s praznovanjem iO-letiiice naše revolucije. Po proslavah bo pred tovarno skupno zborovanje, s katerega bomo odšli v prvomajski sprevod. Zvečer bo ljudsko rajanje na bazenu. Sindikalna organizacija bo priredila v počastitev praznika več športnih tekmovanj. Aleksander Račić — Splošna obrtna kovinarska zadruga: V jubilejnem letu naše vstaje bomo skušali povečati proizvodnjo in še nadalje skrbeti za dvig življenjske ravni zaposlenih. Ivan Feriln — Tovarna čokolade »Impcrial«: 27. aprila bosta dva kolektivna sestanka, na katerih bo govor o pomenu praznovanja 1. maja in o ljudski revoluciji. Na teh sestankih bo podano poročilo o gospodarjenju podjetja v I. trimesečju in o delitvi dohodka po novih gospo- darskih predpisih. Upam, da bomo do 1. maja izpolnili že 40 odst. letnega plana. 30. aprila bomo šli kolektivno s prapori v sprevod, naslednjega dne pa na skupni izlet v Sre-mič. Vlado Klanjšček - EIcktro Krško: Letos bomo nadaljevali z izboljševanjem električnega omrežja. Na sam praznik poj-demo kolektivno na Planino v Gorjancih, kjer si bomo ogledali elektrifikacijska dela. ki jih opravlja naše podjetje. Tako bomo združili koristno s prijetnim. Jože Zagrajšek — Splošno mizarstvo: Naše podjetje je najmlajše v občini. Celoten kolektiv tvori delavski svet. Kljub neugodnemu začetku poslovanja lahko trdim, da bomo izpolnili naloge v merilu občinske družbene skupnosti. V tem letu bomo dogradili nove obratne prostore, s čimer bo naš kolektiv lahko dosegel večje delovne uspehe. S temi nalogami in željami se pridružujemo praznovanju letošnjega 1. maja. Alojz Mlakar — Splošno obrtno podjetje: Delavci smo resnično postali tudi upravljavci v podjetju. S pravilno metodo dela organov delavskega upravljanja smo uspeli doseči že lepe uspehe, ki nas ob praznovanju prvega maja in 20-letnice revolucije spodbujajo in nam hkrati vlivajo nov delovni polet. Letošnji 1. maj bomo svečano proslavili z otvoritvijo novih delavnic. Marijan Ernst — Valvasorjeva tiskarna: Naše podjetje vsako leto povečuje proizvodnjo, vendar si delavski svet podjetja priza- deva, da bi bil razvoj kljub neštetim težkočam še hitrejši. Morali bi obnoviti strojni park, razširiti delovne prostore in zgraditi stanovanja Nekaj je že storjenega in upam, da bomo s skupnimi močmi dosegli še večji napredek. Delovni kolektiv bo 1. maj pričakal z željo, da bi čimprej pričeli graditi nov oddelek za knjigoveznico. Ivan Novak — trgovsko podjetje »Resa«: Osnovni program organov delavskega samoupravljanja je bil specializacija trgovin ln uvedba nagrajevanja po učinku. To smo do 1. maja že dosegli. Zgraditi nameravamo še skladišče in urediti samopostrežno trgovino za živila. Naša želja je, da bi tudi v bodoče kupcu čimbolj ustregli. Tudi ostali kolektivi, ki jih nismo imenovali, dosegajo lepe uspehe. S temi uspehi želijo svečano proslaviti 20-Iet-nico revolucije in praznik delovnega ljudstva — 1. maj. Prostrana njiva Jo zorana. Z močno roko in z zagorelim obrazom naš človek vedno znova seje in žetev je vsako leto bogatejša ... Drago Kastelic Slovesne prvomajske proslave Prvi maj, praznih dela, bodo praznovali delovni ljudje našega okraja zelo slovesno. Po vseh občinskih centrih bodo slavnostne akademije, ki pa ne bodo posvečene samo prazniku dela, ampak tudi 20-letnici u-stanovitve Osvobodilne fronte. Razen govora, posvečenega obema praznikoma, bodo na akademijah še kulturni sporedi. Interne proslave, posvečene prvemu maju, bodo imeli tudi številni delovni kolektivi, medtem ko bodo imele krajevne organizacije SZDL v vseh večjih krajih slavnostne seje. Številni delovni kolektivi se bodo s sindikalnimi prapori in z zastava- Priporoiiilo gospodarskim organizacijom Okrajni sindikalni svet v Novem mestu se pridružuje sklepu Izvršnega sveta Ljudske skuščine LRS, ki priporoča gospodarskim organizacijam in drugim organizacijam, zavodom in državnim organom, da izjemoma delajo v nedeljo 30. a-prila 1981, zato pa imajo v sredo 3. maja 1931 tedenski počitek. S tem umika OSS priporočilo, ki smo ga objavili v našem listu 6. aprila. Jutri zbor Vodne skupnosti Dolenjske Na rednem občnem zboru Vodne skupnosti Dolenjske jutri, 23. aprila, v Novem mestu bodo po uvodnih poročilih razrešili upravni odbor ter predlagali nekatere spremembe v pravilih Vodne skupnosti. V razpravi bodo sklepali o predračunu dohodkov in izdatkov za 1961 *er o letošnjem vodarin-skem prispevku. Na koncu bo občni zbor izvolil nov upravni odbor, novega predsednika in podpredsednika upravnega odbora. Vojaki iz Karlovca pozdravljajo Vsem znancem, domačim, mladini in ostalim prisrčne prvomajske čestitke z najboljšimi željami. Rudi Metelko, Drago Goste, Anton Popelar. čestitka iz Šibenika Dolenjski fantje, ki so pri vojakih v Šibeniku, čestitajo staršem, bratom, sestram, domači mladini in ostalim znancem ter jih prav lepo pozdravljajo. Alojz Peterle, Janez Lenič, Milan Ožek. mi udeležili prvomajske parade v Ljubljani. Sindikalne podružnice bodo organizirale tudi izlete za člane svojih kolektivov. © V Novem mestu je bila centralna proslava sinoči ob pol osmih zvečer v domu ljudske prosvete. Organizirala sta jo občinski svet Svobod in občinski odbor SZDL. Na programu je bil govor posvečen 27. aprilu in 1. maju, nastopilo je preko 200 pevcev, orkester, harmoni-kaši in gostje iz Ljubljane. Q V Črnomlju bo proslava v počastitev 1. maja in 27. aprila v soboto 29. aprila ob 17.30 uri na Glavnem trgu. Najprej bo skozi mesto povorka, v kateri bodo sodelovala vsa podjetja s prikazi svoje proizvodnje, potem pa bo na trgu slavnostno zborovanje. Večja podjetja bodo imela proslave še v svojih kolektivih. © V Sevnici bodo imeli občinsko proslavo v petek 28. aprila ob 20. uri na telovadi-šČu. Še prej bodo imeli povorko skozi mesto, na kateri bodo sodelovali vsi kolektivi in ostali državljani. Program proslave sta izdelala občinski sindikalni svet in občinski odbor SZDL. Pet podjetij se bo udeležilo s prapori prvomajske proslave v Ljubljani, v kolektivih bodo imeli pa še interna zborovanja. © V Trebnjem bodo imele vse večje gospodarske organizacije interne prvomajske proslave v soboto 29. aprila. V večjih gospodarskih centrih v občini — v Mokronogu, na Mirni in v Trebnjem — bodo razen proslav po kolektivih še centralne proslave, prav tako 29. aprila ob 19. uri. © V Vidmu-Krškcm bodo organizirali na predvečer 1. maja povorko skozi mesto. Udeležili se je bodo vsi kolektivi, začela pa se bo ob 18.30 uri. Pri Celulozi bo nato zborovanje; sledilo mu bo splošno rajanje. Proslave bodo še v drugih večjih krajih: na Senovem, v Brestanici in Kostanjevici. © V metliški občini bodo praznik delovnih ljudi proslavili na več krajih: — Centralna proslava bo že 29. aprila popoldne pri tovarni »Beti«; do takrat bo urejena sindikalna dvorana, namenjena kulturnemu in političnemu življenju delavcev. Pri kulturnem programu bodo sodelovali recitatoru, pevci in orkester. — V nedeljo 30. aprila, bo v Gradcu svečanost v čast 1. maja; razvili bodo prapor osnovne organizacije ZB. — V soboto 29. aprila, bodo Suhor obiskali predstavniki podjetja Jugotekstil iz Ljublja- ne, ki je prevzelo patronat nad to šolo. Ob tej priložnosti bodo pionirji izvajali kulturni program, posvečen praznovanju 1 maja. Sodelovali bodo tudi folkloristi iz Metlike. — Tudi drugod bodo slovesno praznovali praznik delovnih ljudi. Ob samih prvomajskih dnevih bodo ljudje šli v naravo na izlete. □ V Brežicah je bila sinoči slavnostna akademija v počastitev ustanovitve OF in praznika dela. Danes dopoldne bo ob 9. uri v Domu JLA svečana seja občinskega odbora SZDL, katere se bodo udeležili tudi predstavniki vseh organizacij, ljudskih odborov, kolektivov in JLA. Prav tako bodo priredile vse krajevne organizacije SZDL slavnostne seje v počastitev OF in 1. maja, na predvečer praznika dela pa bo mladina kurila kresove povsod po občini. Mladinska godba bo igrala 1. maja zjutraj budnico in priredila promenadni koncert, medtem ko pripravljajo številne sindikalne podružnice prvomajske izlete. Podružnica trgovskega podjetja KRKA bo obiskala Malinsko. člani raz-" nih kolektivov pa bodo obiskali tudi Bohor, Lisco in druge izletniške točke v občini in okraju. Od Vinice na Kolpi do Koprivnice nad Senovim: štafeta mladosti in ljubezni do tovariša Tita! Izvoljeni so novi zadružni sveti V nedeljo so kmetje-zadružniki 16 kmetijskih zadrug izvolili 446 članov novih zadružnih svetov, že med tednom pa so člani delovnih kolektivov izvolili 430 svojih predstavnikov za zadružne svete V nedeljo so bile v okraju volitve v zadružne svete. Volilo je 95 odstotkov volilnih upra-vičencev-zadružnikov od skupnih 13.800. Na 377 voliščih, kolikor jih je bilo v vseh 16 kmetijskih zadrugah, so izvolili 446 članov novih zadružnih svetov. Ze dopoldne so bile zaključene volitve v večini volišč kmetijskih zadrug Šentjanž, Tržišče, Dolenjske Toplice in Trebnje. Na področju KZ Kostanjevica je večina volišč zaključilo* volitve do 15. ure, 4 volišča pa celo do 10. ure, medtem ko je znašalo končno povprečje udeležbe 98,7 odst. Na ozemlju KZ Videm-Krško je od 17 volišč zaključilo 100 odstotno volitve 13 volišč, od tega 9 že do 13. ure. KZ Bizeljsko je ob 13. url zaključila volitve z 98 odstotno udeležbo. V KZ Brežice je volilo 98,1 odstotkov zadružnikov. Na Raki so zaključili volitve do 15. ure 100 odstotno, a je bilo iz Tudi v DOZ samoupravljanje 22 aprila je imel kolektiv Državnega zavarovalnega zavoda v Novem mestu občni zbor in volitve prvega začasnega sveta delovnega kolektiva. Slovesnosti so se udeležili poleg članov kolektiva še podpredsednica okrajnega ljudskega odbora inž. Vilma Pirkovič, predsednik okrajnega odbora SZDL Viktor Zupančič, predsednik okrajnega sindikalnega sveta Ludvik Kebe, sekretar občinskega komiteja ZK Mirko Thor-ževski, zastopniki občinskega odbora SZDL, sindikalnega sveta, ljudskega odbora in drugi. Uvodni referat je imela Dragica Zbačnik, uslužbenka, ki je najdalj pri podjetju. V razpravi je sodelovalo več članov kolektiva in predsednik okrajnega odbora SZDL Viktor Zupančič, ki je kolektivu čestital k osamosvojitvi. Poudaril je, da imajo volitve prav zdaj, ko se pri nas odpravlja mezdni način dela, in so prav zato še posebnega pomena. Dalje je dejal, naj kolektiv in organi upravljanja izkoriščajo izkušnje, ki so jih na tem področju dosegli ostali kolektivi. Tovariš Zupančič je poudaril, da povsod, tudi v prosveti, zdravstvu in drugod, prehajamo na plačevanje po učinku in da bodo poslej tudi pri njih prejemki odvisni od dela posameznega referenta in ne od odločbe kot doslej. Kolektiv zavarovalnega zavoda se bo zdaj lahko tesneje vključil v gospodarsko in ostalo delo in življenje v komuni. V začasni svet delovnega kolektiva so bili izvoljeni Stane Abolnar, Brane Bajuk, Robert Hn\a pozdravljata Ivan Prus in Jože Berkopec, vojaka iz Vršca, pozdravljata svojce in prijatelje, vsem de-' lovnim ljudem iz naših krajev pa čestitata za 1. maj! Naš novi bančni račun V zvezi z zakonom o bankah je Narodna banka prevzela vse posle plačilnega prometa v država in s tujino kakor tudi posle ki so ji naloženi po zakonu o družbenem knjigovodstvu. Podružnice NB so medtem že prevzel vse posle s tega področja. Vsem našim naročnikom, podjetjem ustanovam in drugim sporočamo, da ima Dolenjski list od 17. 4. 1361 daljo svaj fe!Ho*i račun pri podružnici Narodne banke r Novem mestu pod Številko 606-21/3-24. Bartol, Jože Bohte, Jože Gornik, Marina Komelj, Darko Lutman, Stane Medved, Leopold Rugelj in Albinca Zore. Popoldne je sindikalna podružnica organizirala za kolektiv še izlet na Trško goro. doslej še nepojasnjenih vzrokov med glasovnicami nekaj neveljavnih. Verjetno je prišlo do tega zato, ker volivci niso bili dovolj poučenS. kako naj izpolnjujejo glasovnice. Na področju črnomaljske zadruge so v Adlešičih in Starem trgu volili 100 odstotno, slaba pa je bila volivna udeležba na ozemlju bivše zadruge Dragatuš (89 odstotna) in Semič (78 odstotna). Vzrok za tako slabo udeležbo pripisujemo temu, da je imela zadruga v zadnjem času na razpolago za odkup le malo finančnih sredstev. Kmetje, ki so prodajali zadrugi pridelke, so morali čakati na plačilo; tudi mesec dni. Zadruga kmetom ni mogla plačati zato, ker tudj njej njeni odjemalci ne plačujejo redno. Tako sta zadrugi dolžni samo dve gospodarski organizaciji okoli 50 milijonov dinarjev. Zadruga bo morala poskrbeti, da ji bodo odjemalci hitreje plačevali ali pa najti odjemalce, ki bodo boljši plačniki. Le tako bodo imela na razpolago dovolj sredstev za lastni odkup. člani delovnih kolektivov kmetijskih zadrug so volili svoje predstavnike v zadružni svet že pretekli četrtek, petek in soboto. Volitve so potekale zelo dobro. Izvolili so 430 svojih predstavnikov za zadružne svete. Vsi podatki o izidu volitev v času, ko zaključujemo številko, še niso znani. Tako ne moremo povedati, koliko je med izvoljenimi žena in mladine, kakšna je povprečna starost in druge zanimivosti. O tem bomo podrobneje poročali, ko bodo podatki zbrani in analizirani. J. P. »Dragi tovariš Tito! Prinašamo Ti tople, prisrčne pozdrave vseh delovnih ljudi našega kraja in občine, za skorajšnji 69. rojstni dan Ti želimo vse najboljše, predvsem pa zdravja in zadovoljstva! Še na mnoga, mnoga srečna leta!« Tako so prihajali nosilci štafet prejšnji teden k slovesno okrašenim tribunam v občinskih središčih,, s takimi in podobnimi željami jih je spremljalo vzdolž cest in poti na deset-tisoče naših ljudi! Bilo je ganljivo in lepo, ko so se množice iz mest in vasi brez kakšnega posebnega vabila zbirale in pričakovale ter toplo pozdravljale nosilce štafetnih palic. Tako se je v Črnomlju kljub slabe — vremenu zbralo približno dva tisoč ljudi in navdušeno pozdravilo nosilce štafete, ki so na Vinici prestopili Kolpo. Tekači zvezne štafete so v Sloveniji pretekli 568 km, razen tega pa so slovenski mladinci pretekli še v 3 republiških štafetah več sto kilometrov, pridružili pa so se jim v vseh krajih pionirji in pionirke ter mladinci in mladinke z lokalnimi štafetami. Tako so' nosilci lokalnih štafet v sevniški občini pretekli približno 100 km, v sredo opoldne pa se je zbralo na sev^lškem trgu približno 600 otrok in 200 odraslih ljudi, ki so pozdravili štafeto z Zabukovja in Lisce tja do Bučke in Telč. Proti Brestanici je štafeto ponesla skupina pionirjev, mladincev In telovadcev. — Povsod V Spodnjem Posavju so letošnjo štafeto mlado- sti posebno toplo in prisrčno sprejeli. Iz Vidma-Krškega se je kolona avtomoblllstov, motoristov in mopedistov odpeljala v Kostanjevico, kjer so pričakali štafeto iz Šentjerneja. Tu so pionirji in mladinci krške občine prevzeli štafetno palico in jo mimo Brežic ponesli v Koprivnico. Med potjo je bil povsod lep sprejem. V Malem Mra-ševem so učenci osnovne šole iz Podbočja naredili špallr in metali cvetje. Kljub dežju je bilo v Krški vasi veliko otrok, v Brežicah in Vidmu-Krškem pa se je zbralo pred tribunama veliko ljudi. Igrali sta godbi na pihala, mladina pa je pela pesmi. Na Senovem so se štafeti pridružili še Sevničanl, ob štirih popoldne pa so v Koprivnici štafetno palico slavnostno izročil predstavnikom celjskega okraja. V sredo, 19. aprila, je mlade nosilce štafetne palice pozdravilo v Novem mestu približno 1500 Novomeščanov. Pozdrave glavne štafete in tekačev z Baze 20 in drugih lokalnih štafet je prevzel predsednik občinskega odbora SZDL Tone Počrvina (na sliki), na tribuni pa so bili tudi predstavniki vseh okrajnih in občinskih političnih kot družbenih organizacij in ljudske oblasti. Ko je tovariš predsednik predal štafetno palico mladincem na pot v Spodnje Posavje, jim je med drugim dejal v imenu nas vseh: »Ponesite pozdrave naših ljudi tovarišu Titu in se mn zahvalite za nova prijateljstva v afriških deželah!« Nadaljnji močan porast proizvodnje Majdaljša seja občinskega ljudskega odbnra v Novem mestu: od pol desetih dopoldne do psi osmih zvečer —- V občinskem zboru je bilo na predlog družbenega načrta 97 pripomb, v zboru proizvajalcev pa tudi okoli 60 pripomb — Letos: 625 milijonov m 442.000 dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov — V skladu za šolstvo bo 234,540.000 din Letošnji družbeni načrt je rezultat obširnih razprav na zborih volivcev tn v gospodarskih organizacijah. Med drugim predvideva v celoti povečanje družbenega proizvoda v letošnjem letu za 30 odstotkov ln narodnega dohodka za 29 odstotkov. To povečanje v novomeški občini Je za devet odstotkov večje, kot bo doseženo v okrajnem povprečju. Ker so bili volivci, ki so se udeležili letošnjih zborov, seznanjeni z osnutkom letošnjega družbenega načrta, ne bomo navajali podrobnosti. Družbeni načrt Je v mejah možnosti zajel, razumljivo, res najbolj nujne predloge volivcev, ln take, za katere so možnosti uresničitve. Pri sestavi načrta je bilo dokaj težav, ker so podjetja neredno dostavljala potrebne podatke. Nekatera zlasti gostinska ln obrtna, pa so vzllc ugodnim možnostnim predvidela zelo majhno povečanje proizvodnje. Takim podjetjem je svet za finance in družbeni načrt na predlog odbornikov zvišal proizvodni plan. Največ predlogov odbornikov odnosno pripomb k družbenemu načrtu se je nanašalo na Iskanje možnosti, da bi družbeni načrt ne le dosegli, temveč tudi presegli. Zelo veliko predlogov se je nanašalo na komunalne gradnje in jačanje obfti, posebno uslužnost-ne. Kot nujno komunalno gradnjo so odborniki priporočili dokončno ureditev ceste od Kan-dljskega mostu do križišča v Žabji vasi z odstranitvijo Ferli-čeve hiše pri hotelu Kandlja. Važna bo tudi dograditev ceste Prcčna-Frata čez Brezovo reber, ki jo bo treba v bodoče priključiti še na Globodol. Širši pomen bo imela tudi obnova mostu pri Otočcu in gradnja ceste od mostu DOLENJSKA PRED 20 LETI Nadaljevanje s 1. strani Okrožno partijsko vodstvo v Novem mestu je začelo takoj po prihodu okupatorja na Dolenjsko z intenzivnim organizacijskim delom. Ustanovljeni so bili narodnoosvobodilni odbori, ki so bili nosilci osvobodilnih idej in organizatorji priprav za oborožen odpor proti okupatorjem. Ti odbori so v kratkem času naredili ogromno. Sleherni prebivalec Dolenjske je bil zajet, za vsakega se je vedelo, kaj misli, vsakemu je bilo jasno, da je domovinska nujnost seči po orožju in se z lastnimi silami osvoboditi. * V Zasavju je nemški okupator že zelo zgodaj začel z odkritim in krvavim terorjem. Sredi leta 1941 so padle prve žrtve; v Krškem Je prišlo do izdajstva in Nemci so pri Brežicah ustrelili skupino aktivistov. Nekaj tovarišev se je rešilo in preko demarkacijske črte prišlo na področje, ki ga je zasedla italijanska vojska. Prišli so v Gorjance in to so bili prvi partizani na tem področju. Tu se niso dolgo zadržali, pač pa so -čakali na ugodno priložnost, da se vrnejo in začno ponovno z organiziranjem odpora na ozemlju, ki so ga zasedli Nemci. Toda drugi poizkus tem našim aktivistom ni uspel. Tovarišica Milka Kerin je padla v roke okupatorju in poslali so jo v nemško taborišče. Tovariši Pacek, Bizjak in Ztdarie so se vrnili in se vključili v nktivlstične đelo na ozemlju, ki so ea zasedli Italijani. Milka se je vrnila kasneje iz internacije in padla kot borka. Prav tako je že zgodaj padel zaradi izdajstva bele garde tovariš Pacek, nekoliko kasneje tudi Bizjak. Usoda tovariša Zidariča mi ni znana. Partijska organizacija v Zasavju je kljub terorju delovala, predvsem v rudniških predelih: v Sevnici in Rajhenburgu. Na tem področju je v letu 1941 delal tovariš Jože Borštnar in prihajal zaradi organizacijskih vprašanj tudi na italijanski teritorij. Vslcd svojega širokega poznanstva je povezoval ln organiziral narodnoosvobodilni pokret na Dolenjskem, predvsem v Kostanjevici, Mokronogu in Šentjanžu, potem pa je prešel na italijanski teritorij in organiziral odpor proti okupatorju v Metliki in Beli krajini. Okrožni komite KP v Novem mestu je začel široko dejavnost po Dolenjski, hkrati pa je organizacijsko utrjeval in razširjeval Partijo na Dolenjskem. V krajih, kjer so živeli posamezni člani partije, je prišlo zelo hitro do formiranja celic in do številčnega povečanja članov. Celice so postale žarišče vsega dela, rezultati dela v partijskih organizacijah pa so se hitro pokazali. Najživahnejše je bilo delo v poletnih in jesenskih mesecih 1941. Ze avgusta in septembra ni bilo na Dolenjskem niti ene vasi niti zaselka, v katerem ne bi deloval narodnoosvobodilni odbor ali pa posamezni zaupniki, ki so bili organizacijsko trdno povezani v pod-okrožni narodnoosvobodilni odbor oziroma v okrožni odbor v Novem mestu. Navodila, ki so jih sprejemale organizacije od okrožnega komiteja, so bile vedno precizne; posebno je bilo poudarjeno načelo, da mora biti narodnoosvobodilni pokret širok, da mora segati do poslednjega prebivalca in da mora biti vsak posameznik pripravljen na največje žrtve, da mora biti vsakdo pripravljen, v določenem času oditi oborožen v borbo. V jeseni 1941 so začeli Nemci množično izseljevati Slovence iz obmejnega pasu ob Savi. S tem so dobili Partija in narodnoosvobodilni odbori posebno nalogo. Dopovedati je bilo treba ljudem, ki so jih Nemci nameravali izseliti in tudi drugim, da so nemške parole o tem, da bodo izseljenci dobili enaka ali celo boljša mesta, navadna laž. Povedati jc bilo treba, da je to začetek peklenskega načrta Nemcev za fizično iztrebljenje slovenskega ljudstva. Mnogo ljudi je to uvidelo in bežali so preko meja na italijansko stran ali pa iskali zatočišča izven tega pasu pri znancih in sorodnikih. Toda kljub temu te bilo mnogo Slovencev izseljenih S seboj niso smeli vzeti drusrega kot nekaj kilogramov ročne prtliage. S tem je postalo poslednjemu človeku jasno, kakšne namere ima okupator s Slovenci, bodisi Italijan ali Nemec. Zvedelo se je tudi, da je predele Kočevske, iz katerih je Hitler Hočevarje preselil delno v izseljeni pas ob Savi, delno pa v Nemčijo, kupila italijanska družba Emona. Ta je nameravala v izpraznjenih krajih naseliti Italijane. Toda do naselitve ni prišlo, ker je to preprečila partizanska puška na kočevskem področju. ♦ Vesti, ki smo jih dobivali iz Hrvatske, so govorile o strahovitem '.nasilju in krvavih zločinih, ki so jih počenjali ustaši na Hrvatskem. Zvedeli smo, da se nahajajo v Gorjancih neki tovariši, ki jih preganjajo ustaši. Pri takem spopadu je bil ubit neznanec. Domačini so ga našli ln ga pokopali na pokopališče v Kostanjevici. Kdo in od kod je bil, nismo zvedeli; zvedeli smo le to, da se nahaja v Gorjancih skupina hrvaških partizanov, ki so začeli oborožen upor proti okupatorju in ustašom. Govorilo se je, da so to hrvaški komunisti, ki so bili baje zaprti v Kerestincu in se jim je posrečilo pobegniti pred ustaškim nožem. Poskusili smo to grupo poiskati, se z njo povezati ter ji pomagati, toda nismo uspeli. Grupa je že odšla, kasneje pa smo zvedeli, da so bili to hrvaški mladinci, med katerimi je bil tudi tovariš Slavko Komar. Vsa ta nasilja, kakor tudi aretacije, ki so jih začeli izvrševati Italijani, zapiranje ln mučenje Slovencev po nemških in italijanskih okupatorjih, vse to Je rodilo prav obratne posledice, kot je okupator želel. Naše delo je postalo uspešnejše In doslednejše. Ljudje so uvideli, da je edina rešitev slovenskega ljudstva v dosledni borbi proti okupatorjem. Slovenski poročevalec, katerega smo redno prejemali preko poštnih uslužbencev, pa tudi preko posebnih kurirjev in drugače, jc pisal o oboroženih akcijah partizanov oo drugih krajih Slovenije in Jugoslavije, kar je Izredno povečalo moralo in odločnost naših ljudi in budilo pripravljenost, sodelovati pri takih akcijah. D» bi preprečili izseljevanje Slovencev iz obsavKkega predela in da bi pokazali okupatorju, da se slovensko ljudstvo ne bo pustilo mučiti brez odpora, se je Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih enot odločilo za napad na nemško vojaško postojanko na Bučki. Okrožni komite v Novem mestu je prevzel del priprav za ta napad; naši aktivisti so sodelovali v pripravah kot vodiči in zbiralci hrane. Napad na Bučko, ki vojaško sicer ni popolnoma uspel, je pomenil velik političen uspeh in je razburkal vso Dolenjsko. Povsod se je govorilo o napadu in o tem, da je začela nastopati tudi na našem terenu organizirana partizanska vojska, ki se ne boji spopada niti z nemško vojsko, o kateri se je govorilo, da je najboljša in najmođerneje opremljena na svetu. Vsi ti dogodki in priprave za množično vstajo so bile v letu 1941 tako temeljito organizirane, da se je odzvalo na poziv Partije za odhod v partizane zelo veliko število ljudi. Ko so bile zaključene vse organizacijske priprave za šolsko taborišče na Rogu je bil dotok partizanov tako velik, da so morali iskati nove lokacije v opuščenih kočevskih vaseh. Tu se je formiral tuđi V. bataljon. V šolskem taborišču so bile vojaške vaje ln priprave za bodoče spopade z okupatorjem. Ko so je v začetku leta 1942 bataljon razdelil ln je odšel del partizanov na področje Gorjancev z organizacijskimi in političnimi nalogami, se je število partizanov v zelo kratkem času povečalo že na 300 dobro oboroženih borcev, ki so se začeli boriti proti okupatorju. Politično delo, ki so ga opravili okrožni komite in narodnoosvobodilni odbori na Dolenjskem 1941, je bilo tako široko zasnovano ln intenzivno, da je kljub močni sovražni propagandi nekaterih krogov in kljub ustanavljanju bele garde na Dolenjskem bUo stanje tako, da se je partizanski aktivist in partizanski borec lahko brez skrbi gibal v vseh vaseh Podpora prebivalstva je bila tolikšna, da aktivistom in borcem ni bilo treba nikdar zapustiti tega terena, niti ne v ofenzivah in v času največjega nasilja, ki so ga zganjali okupatorji in domači izdajalci nad prebivalstvom. FRANC PIRKOVIC-COUT do ceste Šentjernej—Novo mesto. Oboje je v zvezi s prestavitvijo sejmišča proti Gotni vasi, s čimer bi razbremenili promet skozi mesto ob tržnih ln sejemskih dnevih. Predvidenih je tuđi pse-cej stanovanjskih gradenj in bo letos zgrajenih na območju občine okoli no novih stanovanj. Proračun občine za leto 1881 predvideva skupno 625,112.000 dia dohodkov in toliko Izdatkov. Od tega zneska odpade na sklad za Šolstvo 231.J10.000 dinarjev. PO obširni razpravi sta oba zbora na ločenih sejah sprejela družbeni načrt z nekaterimi dopolnili, prav tako pa tudi proračun. Pri tem so poudarili, da je družbeni načrt zelo napet in terja polno prizadevnost vseh občanov za njegovo uresničenje. Pri občinskem ljudskem odboru bo osnovana posebna komisija, ki bo spremljala vsakodnevno izpolnjevanje načrta po podjetjih ln ustanovah, da bi ljudski odbor tako lahko sproti odstranjeval ovire in reševal probleme, ki bi se pojavili. V nadaljevanju ločenih sej sta oba zbora zatem še rešila celo vrsto upravno-pravnih zadev, ki se jih veliko nabere za vsako sejo. Tako sta med drugim sprejeta odlok o ustanovitvi sklada občine Novo mesto za negospodarske investicije ln komunalne potrebe in tri odloke, ki se nanašajo na ustanovitev sklada za šolstvo, o dohodkih tega sklada in načelih za določanje sredstev, ki pripadajo šolam za njihovo osnovno dejavnost. Sprejeta sta tudi odlok o voznih olajšavah na avtobusih in vlakih za dijake in učence osnovnih ter strokovnih šol. Nadalje sta oba zbora sprejela še večje število sklepov in odlokov s področja družbenih dajatev in poslovanja občinskih organov. V 25. točki dnevnega reda Je bilo predvideno poročilo sveta za blagovni promet, turizem in gostinstvo — o reorganizaciji trgovskega podjetja Zadružnik ln razveljavitvi odločbe o ustanovitvi tega podjetja. Svet za blagovni promet, ki Je bil sklican tik pred sejo, pa o zadevi ni razpravljal, ker Je bila udeležba na seji premajhna. Predlog, ki ga Je prebral uslužbenec občine. Je predvideval razdelitev tega podjetja v dve podjetji: NOVOTRG (za promet s sadjem in zelenjavo) ter INGRAM (za promet s kmetijskimi proizvodi, gradbenim materialom ln podobnim blagom na veliko in malo). V razpravi, ki «o Je razvijala po tem predlogu, so odborniki zavrnili ustanovitev podjetja INGRAM, predno ne bo o tem razpravljal svet za blagovni promet, turizem in gostinstvo. Iz predloga je očitno, da hoče to podjetje nadaljevati dejavnost blvie poslovne zveze, kar pa je v nasprotju z vlogo trgovine v sedanjem razvoju. Oba zbora sta tudi potrdila sklep delavskega sveta NOVOTEKS o ustanovitvi in poslovanju gostišča pri tovarni v Novem mi. š.fcjel« sklepe o izdaji odločbe o razširitvi dejavnosti kmetijske zadruge Žužemberk, o priključitvi prodajalne Zeleznina-Karve k 2eleznlnl in prodajaln Knjigarna in Papirnica k trgov- kemu podjetju Mladinska knjiga v Ljubljani. Občinski ljudski od- or le dni tudi več poroštev za Sprejel sklep o ustanovitvi komunalne banke občine Novo me-Mo. Imenoval za direktorja Zavoda za Izmero zemliijč tn katastra obč. t,o Novo mesto tovariša Andreja Grčo, medtem ko Je bil »■a direktorja Zavoda za stanovanjsko izgrndmo imenovan tovariš Vinko Bele. ?a direktorja KZ Dolenjske Toplin^ *Avar|8 Jože T'iiko in ?n dir^Hnr** trg. pod-ietla Gorianri v Šentjerneju Alo.Vij Urban--1!'1 Straa 6 DOLENJSKI LIST Štev, «-18 (570-580) FRANCE MMALOVGAN: ^ Resnica o prevratnih dneh v Novem mestu V zadnjih številkah Dolenjskega lista se je razvnela med dr. Davorinom G rosom in Jo-zetom Prijateljem zanimiva polemika o dogodkih pred slomom stare Jugoslavije v Novem mestu in usodnem ravnanju s političnimi jetniki Ivo P i r k o v i č Kristanove skupine. Takratni državni tožilec Prijateij zatrjuje, da je Beograd šele v petek 11. aprila 1941 dovolil, da sme novomeško okrožno sodišče samo soditi zaprtim komunistom in torej glede njih odločati; dr. Gros pa dokazuje, da je to povsem nemogoče, ker takrat že davno ni bilo več nobenih zvez z Beogradom. To drži ih bo treba glede tega popraviti tudi Prijateljevo poročilo, ki mi ga je o tem na mojo prošnjo svoj čas prijazno poslaj. Vendar tudi dr. Grosov spomin ni v vseh pogledih zanesljiv, kar ga zavaja v napačne sklepe, na primer, da je bil Vinko Kristan izpuščen že v sredo 6. aprila, vsi drugi pa celo že prej. Vinka Kristana, Vilmo Bae-blerjevo in njune skojevce so lovili in gonili Gandetovi orožniki po novomeških ulicah od 18. pa vse do 26. marca. Zapor je odredil preiskovalni sodnik Karo! Ferjan šele dan kasneje, 27. marca. Proces je bil v rokah beograjskega Državnega sodišča za zaščito države. Na dan nemško-italijan-skega napada na našo državo je novomeško okrožno sodišče izpustilo 9 jetnikov iz Kristanove skupine. To se ni zgodilo morda zato, ker bi se sodišče drznilo posegati v pristojnost Beograda, kot zveni iz polemike, ampak zato, ker je 3. paragraf Zakona o zaščiti države po katerem so bili osumljeni, dovoljeval, da se devetorica brani na svobodi. Za zapahi pa jih je obtičalo še devet. Državno sodišče za zaščito države je 3. aprila odločilo, naj sodijo Kristanovim osumljencem kar v Novem mestu. Spis o tem je dobilo ukrožno ■sodišče v sredo 9. aprila, manj verjetno že dan prej; nima prav Prijatelj, ko trdi. da je dospel šele 11. aprila. Mislim, da je bilo prav to pobuda državnemu tožilcu, da je že isti dan predlagal izpust Vilme Baeblerjeve, Ivana Miklavči-ča iz Irce vasi in Jožeta Pe-triča iz Bršljina. To se je zgodilo v četrtek 10. aprila. Od ntfih pač ništa mogla dobiti niti žandarmerijski komand.r Gande zgrda niti poročnik Sa-bič zlepa nobenega priznanja. Komandir Gande ni msd za- sliševanjem niti opazil, da Vilma sumljivo skriva prste še vse črne cd tiskanja letakov. Zato je nebistri orožnik ostal za vselej na čisto napačni sledi, da prihaja preganjana literatura iz Zagreba in da je Baeblerjeva kurir med Zagrebom in Novim mestom. • Proti Vinku Kristanu, Ivanu Bartlju iz Novega mesta Fordu Kuneju iz Celja Veliko jih je bilo, ki so pred smrtjo goreče' želeli: Ko bi bil vsaj pokopan v domači preljubi zemlji! — Zapuščali so nam izročilo: »Ko bo domovina svobodna, ne dovolite, da bi nam kosti trohnele v tej zemlji!« Te želje večini še nismo izpolnili. Otroci so nekje staknili košček karbita in pločevinasto škatlo. Sklenili so, da bodo streljali, kakor so to delali doma. Med obzidjem se je razlegel tako silovit pok, da so ljudje mislili, da je v taborišču ali v plinarni nekaj .eksplodiralo. Na dvorišču se je pojavil krajsfirer. bled kot zid, s pištolo v roki. Vrgel se je na otroke in jih je] tolči s kopitom pištole. Stane, doma iz Dobove, je od udarca padel v nezavest. Nato je prevzel nadzorstvo nad otroki pomočnik lagerfirerja, invalid brez roke, ki se je bil šele nedavno vrnil z vzhodne fronte. Pred stražarnico (Wache) je otroke postavil v krog in jim ukazal, da morajo s knjigami na rokah počepati in se dvigati. Trpinčenje je trajalo dolgo časa. Starši so nemo strmeli v prizor, ne da bi mogli pomagati nesrečnim otrokom. * Nekoč smo skrivaj pobegnili, da bi se šli kopat v bližnje umetno jezerce. Iz drugega nadstropja smo se po žlebu spustili na tla in jo nato urno ucvrli proti bližnjemu zapuščenemu kamnolomu, polnemu vode. Na poti smo, kakor vedno, govorili o stanju na frontah. To je bila namreč najljubša tema razgovorov v taborišču in tudi otroci nismo bili izvzeti. V vodi smo se počutili, kot da smo doma, in smo čisto pozabili na taborišče. Pri srcu nam je postajalo tesno šele, ko smo se vračali, ker smo se zavedali, da se po žlebu navzgor ne bo dalo plezati. Prej na to nismo pomislili. V taborišče smo morali skozi glavna vhodn* vrata. Tam nas je že čakal pomočnik lagerfirerja. Umislil si je najhujšo kazen: vzel nam je jedilne kartone. Nekaj dni smo bili brez hrane. Pri jedi smo si delili s starši že tako in tako pičli obrok hrane. Pozneje si takih »sprehodov« nismo več želeli. Očeta nekoč dolgo ni bilo iz tovarne. Prevzela nas je slutnja, da se je nekaj zgodilo. Kmalu je prišla v taborišče policija in jela brskati po naših stvareh. Ker niso našli ničesar, so spet odšli. Sele ko se je oče vrnil, je razkril skrivnost. Neki poljski Nemec je vlomil v skladišče čevljev. Ko ga je policija prijela, je hotela vedeti, kdo izmed delavcev v tovarni je bil povezan z njim. Pripeljali so ga v delavnico. Pokazal je na Slovence, čeprav ga v resnici sploh niso poznali. Seveda so jih takoj začeli zasliševati. Izpustili so jih šele. ko je Nemec priznal, da je kradel sam. Tako je naš gospod Jezus Kristus nam dodelil milost, da se je vse lepo poravnalo, da so se spokarili grešniki in grešnice in da smo vsi ostali zvesti otroci prave svoje vere. O, presladki Jezus, dodeli nam o smrtni uri, da bomo tako spravljeni s tabo, kakor smo danes pri tej priliki veseli! Prosil sem visokočastitega gospoda, gospoda viteza Hohenburga, da me blagovoli izpustiti iz službe na Visokem. Te prošnje mi ni odrekel, ali vendar je kazal svoje ostro začudenje. ,Preobjedel si se kruha!' opomnil me je grajajoč. ,Kam hočeš?' Ponižno sem odgovoril, ker ni dobro in ne koristno, dražiti visokih oseb, ki zapovedujejo nam. Prebiral sem marsikatero knjigo, milost vaša', tako sem izpregovoril, .in znano mi je obilo starih listin! In sedaj mi je pretesno v tej ozki dolini, in rad bi napotil korake svoje v svet. da bi še kaj več videl in še kaj več izkusil.' Temno je gledal gospodar s Hchenburga na služabnika svojega Jošta Tolmajnarja. .Med svet te žene duša,' pokaral me je. .pazi. da ni to izkuš-njava samega peklenskega satana! C-rsa pogrešaš tu?' ,N;če?r.r.' sem odgovoril še po-nižneje. ,ali za vedno tukaj ostati ne morem! — Kam se hočeš obrniti?' je blago- volil vprašati. ,V Germani jo!' Upal sem si odgovoriti odločno. Dolgo časa ni izpregovoril milostivi gospod, in pogled njegovega očesa je počival na meni ter mi s strahom obsenčil trepetajočo dušo. ,V Germa-nijo,' izpregovoril je še, ,naj ti je odprta steza do tja! Glej, da si tam ne pridobiš večnega pogubljenja!' — Jaz, Jošt Tolmajnar. upam pa v imenu Boga svojega, da mi v Germaniji zacvetc-zveličanje tako na zemlji kakor v nebesih. Pravijo, da tam sije sonce mileje in da zori po holmih rumeno grozdje. Ko bom gledal v sreči te kraje, dajal bom slavo bogu očetu, sinu in sv. duhu. Zapisal sem vse to, da se ne pozabi in da poznejši rodovi zvedo, da sem bil Jošt Tolmajnar deležen velike sreče, ko sem vse to pisal in zapisal. Počeščenje bodi njemu, ki nas je ustvaril in kateremu smo samo prah v znožju svetih njegovih nebes. Amen« Drugo jutro potem — oskrbnik Hohen-burg je bil odjezdil že prejšnji dan —seje odpravljala z Visokega grofica Suzana. Ko sb že prišli skoraj do mosta, je obrnil grof Herbert konja in izpregovoril: »Zadnjikrat, preljuba Suzana, ozri se po kraju, kjer si živela v svojem pregnanstvu!« Tudi Suzana in Agata sta zadržali svoja konja. »Kako bi bilo,« je vzkliknila zadnja, »če bi morali vso zimo tukaj ostati? Zase vem, da bi umrla!« »In pisar Jošt?« je prva porogljivo vprašala, »ta bi te gotovo kratkočasil. Ne veš, Herbert, kako zaljubljeno jo je pogle-daval vsak dan. 2e sem pričakovala, da bo stopil predme ter mi govoril: .Preblago-rodna gospa, dajte mi v zakon pokorno svojo služabnico Agato.'« »Dajte mir ubogemu človeku,« je srof opomnil, »trudil se je, da vama olajša življenje! Slabo mu dajeta hvalo, če ga sedaj zasmehujeta!« »Revež je v resnici,« je pristavila Agata, »in če pomislim, da ima sedaj ostati na Visokem sam, in sicer v pesteh tega škrbastega volka Hohenburga. smili se mi do srca!« »Hvaležen sem najbolj tebi. Agata,« je odgovoril nato grof, »da si zatajila v sebi vse posvetne želje ter s Suzano mojo šla proste volje v zapuščeno to krajino. Ko sem njegovi presvetlosti pravil o tem, ganila ga je tako živa rodbinska ljubezen in prav močno presunila. Takoj je ukazal, naj se pokliče Suzana na dvor, in žar njegove milosti jo obseva sedaj bolj nego kdaj poprej. Odrinimo v imenu božjem!« Odhajali so proti Loki. Na mestu, kj se še dandanes imenuje Hudi pot. je pričakoval družbo pisar Jošt Tolmajnar. Divji kraj. je to in še v naših časih je pot ondi za promet precej nevaren. Globoko v strugi napravlja ravno pod potom reka peneče svoje vrtince. Od roba je odkrušil čas mogočne skale in te leže v vodivjci se z velikim šumom preriva skozi nje. Ko je dospela družba do njega, je snel pisar klobuk z glave ter izpregovoril z glo- bokim poklonom: »Stel sem si v dolžnost, visoko gospodo opozoriti na nevarnost tega kraja. Priporoča se prav počasi jezditi tod mimo! Brezno je globoko in smrti ne odide, kdor pade tu dol.« Revež! Prišel je semkaj, da bi še enkrat videl zorni obraz izvoljenega dekleta! Kako krasna se mu je videla v tistem trenutku! Nje oprava se mu ni zdela slabša od one. ki je ovijala grofici Suzani mehke ude. »Pridna je služabnica svoje gospe,« mislil si je Jošt. »in obdarovala jo je s svojo obleko!« »Veseli me,« je dejala grofica milostno, »da še sedaj, gospod pisar, skrbite za naše blagostanje!« »Priporočil vas bom prevzvišenemu gospodu in škofu,« je dodal grof Herbert dobrotno. »Morda vas pokliče na svoj dvor. gospod Tolmajnar,« se je smejala Agata, »lahko mi verujete, da ima njega presvet-lost na svojem dvoru dosti slabših mož. nego ste vi. Potem se vidimo vsak dan!- Tako se je igrala z njegovim srcem. Pisarju na je zalila kri bledo lice, in živahno je odgovoril: >To bi bila zame velika sreča. Ze zaradi vaših oči, gospodična Agata, katere bom tako težko, tako težko pozabil!« Tu ga je premagala strast, stopil je bliže k dekletu ter izkušal poseči po nje drobni roki. Alj ostro ga je pokaral grof Herbert: "Konec naj je temu prikrivanju, gospod oisar! Ostanite v mejah svojega rojstva. To pa ie moja sestra!« Nekaj časa ie stal pisar na mestu, prav kakor da se mu je hipoma zabodel oster nož v prsi. Nato pa mu je tema pokrila pogled in pričelo se mu je vrteti v razburjenih možganih. »Vaša sestra!« je začel, »in ne samo služabnica visokorodne gospe?« Kakor v pijanosti je taval po ledenem potu in prišel je bliže in bliže k prepadi »Pazite, pisar, da ne padete!« ga je svaril grof in ženski sta v grozi zakoprneli. Bilo ie že prepozno. »Vaša sestra!« je še vzdihnil enkrat. Izgubil je tla pod nogo. pograbil z rokami po zraku, potem pa z divjim vzklikom izginil v brezno, v smrt. Culo se je kako jo tlesknilo telo ob kamen in kav> je potem treščilo v vodo. Družba je okamenela. »Kaj hočemo?« je izpregovoril grof He: bert. »Tepec, sam si je zakrivil vse« Hlapcu je ukazal vrniti se na Visoko iri oonesti tja vest o nesrečni rr^avievi smrti »Za vaju ni ta pogled,« je dejal grol ženskama »in končno je pisarjev še obilo na svetu! Da nas je morala usoda vreči v to žalostno dolino! Urno od tod!« Pognali so in kakor sapa drvili iz krajf Ondi pod potom pa je ležal pisar in razbito glavo mu je pralo mrzlo valovje. Zakopali so ga in mesto njegovo oddali drugemu. V rob kjer je umiral, zasekali pa so veliki križ. ki ga lahko vidiš še dandanašnje dni. če se ti zljubi laziti po robi-dovju pod Hudim potom' ?<=nfj>9 so sedaj kakor nekdai naša poguba! Pisar ie že dolgo počival v tesnem grobu: fumenola>a Agata pa ie uživala radosti življenja V nemških sončnih pokrajinah. Tako ie bilo. tako bo tudi — v prihodnje' (KONF.C) pmSI!lll!Mi:iMII!i«H»IMS Mnogokrat se dandanes vprašujem, kdo je naučil naše ljudi ljubiti svojo zemljo tako, da so tvegali domačijo, svoje ljudi in svoje življenje? Odkod je prihajal ogenj, ki je v naših preprostih ljudeh vžgal junaštvo, samoodpoved in tisto veliko vero v zrnajjo, da so vztrajali vse do konca, čeprav so trpeli nečloveške muke? V mislih imam ljudi v samotnih krajih, ki so živeli iz roda v rod odmaknjeno življenje, odrezani od vsega sveta, ki so živeli v zapuščenem svetu, v katerega ni stopil nihče drug kot le sosed k sosedu, pa so vendarle tudi ti samotni ljudje zagoreli v svetle ljudi, ki jim do danes še nihče ni postavil spomenika. Kratkega odgovora na vse to ni, ker so tudi v takih samotah njive, gozdovi, pašniki, senožeti, reka in potoki, krotke ptice in divja zverjad, pomlad in zima, veselje in žalost, rojstvo in smrt. S katerokoli mero premeriš ves ta svet in vse samotne ljudi, je prekratka, da bi z njo izmeril globeli človeških src teh odmaknjenih ljudi, ki so zagoreli v mogočno plamenico takrat, ko je vsa naša zemlja gorela izpod korenin pa do krošenj dreves, in ki so zdaj spet ugasnili v tihe. samotne ljudi, v mir in odmaknjenost svojega sveta, kjer ni ne vika na hrupa, ne tovarn ne hidrocentral. kjer ni ne hrupa ne vika o tem, kar je bilo, in o tem, kar je. Le pesem dekleta obvisi včasih nad samotno reko... Včasih pa tudi tulež volka, krik porodnice in smeh otrok, ki spet rastejo v samotne ljudi. Tako so živeli ljudje v Bistri iz roda v rod, ko so tudi do tja prišli italijanski vojaki. Pravzaprav je bilo tako: do Bistre jih precej časa ni bilo, ker leži v samotni soteski, čeprav so bili v deželi že nekaj tednov. Nekega dne pa so le prišli. Bilo jih je kakih trideset in petelinova peresa so imeli na klobukih. Razlezli so se po vseh treh domačijah, kajti več jih v Bistri ni bilo, kričali so in skakali vsepovsod, potim so se za kurami in vdirali v shrambe in kleti in so se nalokali žganja. Potlej so pograbili Karo, ki jim je nosila kruha na mizo, in so si jo podajali iz rok v roke, jo objemali in poljubovali. In Mari, ki ji je bilo šestnajst let. je od sramote kipela kri, polile so jo solze, vojaki pa so se krohotali. To je bilo njeno prvo srečanje z H Italijani in bila je zaradi tega tako nesrečna In v dno duše tako užalje-H na, da se je hotela vreči v reko, kajti še nikoli se je ni noben moški doji taknil in kadar ji je zoreča misel j zašla na ljubezen, na objeme in polj ljube, je to mislila naskrivaj, ker je čutila, da zartleva, in sladke skrivil nosti svojepa mladega srca in telesa g ne bi nikomur razodela za nič na svetu. Tudi oče ln mati sta brla po tem prvem obisku bridko trpka in oba soseda prav tako in kamorkoli so stopili tujci, se jim jc zdelo vse one-čaSčeno in nič več tako prikupno kot poprej. Toda tujci so dobili slast nad to samotno preproščine in so se vedno pogosteje vračali, le Mare niso nikoli več vidoli, ker se jim je skrila, čeprav so jo Iskali tudi v omarah in skrinjah, kajti Mara je bila lepa in nedolžno iskra in cvetoča ko samotna roža v divjini. Zato je oče odšel k župniku na faro in mu potožil to nadlogo. Župnik se ga je razveselil. »Sem že nekajkrat mislil nate. Boštjan. Ti si korenjak, zvest steber naše svete katoliške cerkve, vaški Tone Seliškar: MARA straži v Bistri boš za komandanta. Saj si že slišal o partizanih, ne?« »■Slišal! Ondan so pri Lokvah Italijane do dobrega namahali. Prav so imeli!-« je dejal Boštjan. 1 »Sram te bodi, Boštjan, kako pa govoriš?« se je razhudil župnik. »Italijani so katoliški ljudje, partizani pa antikristi. Vsaka oblast je od boga, in če se kdo punta, se punta s hudičevo pomočjo!« »Italijani so toliko katoliški kot moj pes!« je govoril Boštjan, »Vsaj ti ne, ki so bili pri nas! Saj mi bodo punco spridili!« »Vojaki so mladi, in prava figa, če jo je kdo malo pošlatal!« je dejal župnik. »Partizani pa so proti veri in zato boš dobil puške in če bodo prišli k tebi, kar po njih! Bom že govoril z italijanskim poveljnikom da ti bodo pustili punčaro pri miru!« Boštjan je dobil tri puške, eno zase, ostali dve za oba soseda. In ko je tako ves razklan kot komandant vaške straže odhajal v svojo grapo, preklinjal župnika ln katoliške Italijane, je zaslišal z njive obupen krik. Ko je razprl oči, je zagledal, kako sta dva tuja vojaka podrla Maro na tla in sta jo hotela odvleči v grmje. Mara se je srdito branila in se jima trgala iz rok, Ker je bila mlada, močna in vitka, se jima je Izmuznila ln planila proti hosti, iz katere je oprezal Boštjan. Vojaka sta se pognala za dekletom ln potlej je Boštjan vrgel dve puški na tla, s tretjo pa je pomeril v prvega vojaka in zamrmral: »Čakaj, mrha katoliška!« — in sprožil. Vojak se je zviška prekopicnil na obraz drugi je cdskočil kot divji zajec v teku tn pričel bežati proti hišam, pa tudi njemu ni Boštjan prizancsel. Drugi strel ga je podrl na tla, iz hiš pa so nato pričeli bežati vsi drugi vojaki ln tedaj je Boštjana obsedlo, da je streljal tudi po njih. Kfi je Mara pribežala do očeta in zagledala še dve puški na tleh poleg njega, jc pograbila prvo in ustrelila prvikrat v življenju. Butnilo jo je v iica in v ramo in ko je v drugo ustrelila, ni bilo nobenega vojaka več nikjer. Oče.in hči sta se spogledala. Potici sta si obrisala pot z obraza in zakopala puške pod resje in sta se vrnila v vas, kot da se vračata z njive in okoli bajt je ležalo pet vojakov, da je bilo grdo videti. Kaj bo pa zdaj, so zastokali ljudje. Za vse to razmiš-ljevanjc jc bilo treba nekaj časa, zato se je Mara odpravila k župniku in povedala, da so Bistro napadli partizani.in da bodo zdaj Italijani Bistro zažgali. Župnik je oilhitcl z dekletom k oficirju, ki je tudi že slišal o pokanju v Bistri, saj so vasovalci pritekli nazaj v postojanko brez petih. Ko mu je župnik razložil, da je oče tega dekleta poveljnik vaške straže v Bistri, ni bilo nič drugega kot le to, da so šli Italijani po svoje mrliče ln so jih pokopali, v vas pa so poslali še deset fantov iz trške vaške straže. In potlej je bilo nekaj dni vse tiho, tiste fante so poklicali nazaj in preden so odšli, so rekli Marl: »Zdaj pa gremo nad partizane. Niti eden nam ns bo ušel!« Mara je šla k očetu in mu dejala: »Oče, saj sva midva tudi partizana, mar ne?« »Brzda sva, pojdi jim povedat, če veš, kje so!« je odgovoril oče. Mara je vedela, da taborijo partizani v Logarjevem Lazu. Vrgla si je koš na ramo, v košu je nosila nekaj hlebcev kruha in dobršen kij mesa. Toda tudi Italijani so se odpravili proti Logarjevemu lazu z veliko vojsko, ker jim jc nekdo izdal partizansko taborišče. Mara jih je videla iz gozda, kako so se usipali iz trga. Vse črno jih je bilo. Zato je hitela kar po celem skozi praprot, da jih bo prehitela in opozorila partizane. In ko se je bližala lazu, sta jo zgrabila dva moža ln eden od njiju je dejal: »To je pa Boštjanova Mara, z Italijani se klati!« »Potlej pa kar lase proč za kazen!« je dejal drugI in že sta jo upognila, da bi ji lase postrigla za opomin in svarilo vsem drugim dekletom. Toda Mara je bila močna in se ni podala v Logarjev laz zaradi tega, da bi jo ostrigli. Zato jo je pograbila taka jeza, da se je z vso svojo Ihto uprla; prvega je pahnila po grapi navzdol, drugi pa, ker se ni nadejal takšne moči, je klecnil na kolena, da mu je puška odletela daleč proč. In že je bila Mara pri puški, jo dvignila in zavpila: »Roke kvišku, smrkovca, in najdi pred menoj h komandantu!« Partizana sta se zasmejala, kajpak, komu pa bi bilo to podobno, da bi ju takšno dekletce ugnalo in da hi ju kot ujetnika peljala v taborišče! Ne, tako se pa ne gremo! »Ej, punčka, bodi no pametna, saj se šališ, kajne?« je dejal prvi. »Pojdita pred mano, če vama rečem, drugačo ustrelim!« je rekla Mara tako odločno, da sta jo kar ubrala, kajti če bi punčka tudi v zrak streljala, bi iz tabora pritekli semkaj in bila bi velika zmešnjava. Eh, v taboru se bosta žo kako izgovorila in obrnila vso stvar na smešno plat! Tako je naneslo, da je mlado dekle prignalo v taborišče dva partizana, ki sta se na ves glas smejala, češ poglejte, kakšno burko smo vam mi trije priredili. Tudi partizani so se smejali, ker so bili zbrani in jim je komisar nekaj razlagal. »Italijani vas bodo vsak čas napadli, vi imate pa take stražarje, da poštena dekleta po gošči love!« je dejala Mara v zadregi, ko jo je toliko fantov gledalo. »Govori pametno, dekle!« ji jo dejal komisar. »Kaj je na stvari?« Mara je povedala, kar je vedela in pa tudi vse tisto o striženju las, česar pa v tem trenutku niso mogli razčistiti, ampak so se pripravili naglo na borbo in odšli na položaje, kjer bodo lahko prestregli Italijane. »Zdaj mi pa vrni puško!« ji je dejal eden stražarjev. »Stoj!« je dejal strog komisar. »Dekle si je puško v borbi pridobila, njena je! Vidva pa k muli. po borbi bomo pa še govorili!« Partizani so Italijane prestregli nad ozko sotesko. Bili so tako presenečeni, da so se kmalu obrnili nazaj v postojanko. Po borbi so se partizani spet zbrali v lazu veseli nad zmago in komisar je Maro pred vsemi pohvalil. Mara je zardevala, potem pa je dejala: »Zdaj ostanem pri vas! In naj še kdo grdo govori o meni, mu bom navila ušesa!« In tako je tudi bilo, ostala jc med partizani. Ce prideš kdaj v Bistro, kjer zdaj gospodari, ti bo njen oče, ki je že star in ne dela drugega, ko čebele pase, prav rad povedal, kako sta z Maro postala partizana. O tistih stražarjih pa samo tole: eden je padel, drugI pa je njen mož. (Objavljamo eno izmed povesti nove knjige LJUDJE Z RDEČIM CVETOM pisatelja Toneta Seliškarja. Knjiga bo izšla čez nekaj mesecev kot redna izdaja Dolenjske založbe). Vlado Lamut: OGNJI OB KRKI (19U1) Spored predstav na okrajni reviji dramske dejavnosti v Vidmu-Krškcm V petek, S. maja, ob 20. uri bo v dvorani Svobode v Vidmu-Krškem svečan začetek letošnje okrajne revije dramske dejavnosti. Ta večer se bo predstavila dramska skupina Svobode s Senovega. Uprizorila bo Somerseta Maughama »Sveti plamen« v režiji Antona Hor-jaka. V soboto, 6. maja, bo uprizorila ob 20 uri Držičevo komedijo »Tripče de Utolče« dramska skupina Svobode »Bratov Milavcev« iz Brežic. Režira prof. Bogo Javornik. Nedelja, 7, maja, ob 15. uri Hacket »Dnevnik Ane Frank«. Režija: profesor Matija Pogore-lec; uprizori dramska skupina PD gimnazije iz Črnomlja. Ponedeljek, 8. maja, ob 20. uri Lobnik »Tri dni direktor«. Režija: Franc Zorko, uprizori dramska skupina PD »Franca Prešeren« z Blance. Petek, 12. maja, ob 20. uri; P. Hamilton »Plinska luč«. Režija: profesor Trdan Tone; uprizoritev gledališča Svobode »Dušan Jereb« iz Novega mesta. Nedelja, 14. maja, ob 15. uri: Arthur Miller »Vsi moji sinovi«. Režija Viktor Svigelj; uprizoritev: dramska skupina PD »Janez Marentič« iz Metlike. Ponedeljek, 15. maja, ob 20. uri: Somerset Maugharo »Sveti plamen« Režija: Pavla Zajelš-nik, uprizori dramska skupina PD Iz Brestanice, OKRAJNA REVIJA PIONIRSKI IM MLADINSKIH GLEDALIŠČ »liiiEiKiiiriiiiiaaa^ ■IBIIIIIIfflllllSSSIliHIfflllllll! .. ......i:aa::H mmmmmmmmmmmmam. usra bo od 4, do 11. maja v Domu TVD Partizana v Sevnici. Predstave se bodo zvrstile takole: Četrtek, 4. maja ob 15. uri: občino Sevnica zastopa igralska družina osemletke z Blanee s pravljično igro JANKO IN METKA. Režija in scena Štefka Krempel. Petek, 5. maja, ob 15. uri: občina Videm-Krško zastopa igralska družina I. osemletke Videm-Krško s pravljično igro POGUMNI TONČEK. Režija: Kerin-Lazerko, scena prof- Ku» glef. Nedelja, 7. maja, ob 9. uri: nastopi igralska družina osemletke v Črnomlju, ki zastopa črnomaljsko občino. V režiji in sceni Ladislava Cenčurja bodo uprizorili komedijo IZLET. Ob m. * PELI SO NAM 0 SEBI V nedeljo, IG. aprila, je bil v vidmu-Krškem sprevod, v katerem je sodelovalo nad 700 učencev osnovnih šol. Isti dan je bila v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger in Z0-letnice vstaje v dvorani »Svobode*- občinska pevska revija. Sodelovali so pevski zbori iz šol v Zdoiah, Dolenji vasi, Brestanici, Velikem Podlogu, Raki, Podbočju, Senovem, Vidmu-Krškem, Kostanjevici in Leskoveu. Cez 600 pevcev je tekmovalo. Vsi so se dobro izkazali. Težko bi se odločil za najboljši pevski zbor. Lepo sta pela zbor iz Dolenje vasi (16 pevcev) in kriki zbor (SO pevcev). Nihče ni dobil ocene man) kot 80 točk od 100 možnih. Vendar se je strokovna komisija odločila, da posije na okrajno tekmovanje v Novo mesto pevski zbor krške osnovne šole, ki ga vedi prof. Josip Klepac. D. K. V nedeljo, 23. aprila, je bila v Novem mestu okrajna revija mladinskih in pionirskih pevskih zborov, ki jo je organiziral okrajni svet Svobod in prosvetnih društev. Nekaj minut čez deveto uro dopoldne se je 629 mladih pevcev, ki so na občinskih pevskih festivalih zapeli najlepše, zbralo pred Domom LP, kjer jih je v imenu okrajnega odbora SZDL pozdravila in jim zaželela dobrodošlico podpredsednica OLO v Novem mestu in pokroviteljica okrajne pevske revije tovarišica Vilma Pirkovič. Ko je čestitala nastopajočim za dosežene uspehe na občinskih revijah, je poudarila, da letošnje proslave mladine niso našle nepripravljene. »Prav je,« je poudarila tovarišica Pir-kovičeva, »da se mlad človek Pionirski pevski festival v Metliki GosJovcnjs Hohnsteln-sk!h iuikarjav V četrtek, 11. maja, se obeta no,o.ruškemu občinstvu izredna zanimivost. Znamenita, po vsem svetu znana lutkovna gledališka skupina »Hohnstei-ner-- bo na svoji turneji po ju-goslavijl priredila tudi v Novem mestu predstavo. Na sporedu je igra za ročne lutke »Bajka o čaratreleu«. Ob zadnjem ijostb vanju te skupine v Jugoslaviji (19o7J poročal kritik bo-i-nu •!:>> Mladosti o n.isi naslednje! ».. .Celotna predstava je bila r\3 visoki ravni, in to tako igralsko kot tudi n ?vo'< ■ d'ih-.vit' in uspsšni re;:'ii . .« Predstava je namenjena j>redvsem odraslim gledaicem. 16. aprila so bile metliške ulice dopoldan polne mladih pevcev, >ble*enlh v pionirske kroje. Vrste pionirjev in pionirk — teh Je ■il\o nad 2S0 — so se vile od osnovne šole proti domu Partizana. Številne zastave v sprevodu, ki so plapolale v vetru in soncu, "o oznanjale, d» Je praznik mladih pevoev. Pevce Je najprej pozdravil podpredsednik ObUO tov. GOJKO JUG in j:m želel mnogo uspeha pri nastopu. Sledili so nastopi pevskih zborov iz Boiakovega. Drašič, Rrriovlce, Gradca, Suhor- Ja, Podzemlja ln Metlike; od tu sta nastopila dva pevska zbora: mlajši ln starejši pionirji. Nastopili so tudi mladi harmonikarji in tamburaši; oboje vodi tov. Silvo MIHELCIC. Najlsp.Se so zapeli starejši pto-iijrji iz Metlike (pevovodja tov. Viktor SVIGELJ). ki so zapali Sa kraj ■ Bosne, Bilečanko, Štirje fantje igrajo ln Poletni večer.' Zbor je bil najštevilnejši (80 pevcev), a pel Je triglasno; nastopil le tudi na okrajni reviji, Dobro sta zapela zbora Iz Podzemlja in Suhorja. Sledila je podelitev diplom, (ian predsedstva okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev tov. Severin SALI, pa Je med drugim pohvalil organizacijo ln kvaliteto nastopa. Za mlade pevce so po končani reviji predvajali 15 risank. Pozdrav iz Beograda Dolenjski fantje, ki so pri . o-jakih v Beogradu, pozdravljajo in čestitajo za praznik dela. Frane Simončič, Martin Srebrnjak, Drago Prešeren, Miha Sti-pič, Jože Vesel, Stanko Turšič. Pozdrav iz Busovače Fantje, ki služijo vojaški rok v Benkovcu, čestitajo vsem znancem in prijateljem za praznik dela! Ivan Grabrijan, Jože Savor, Pavle Butala, Franc Pa-šlč, Anton Stariha in Peter Lak-ner. Pismo iz Kovega Sada Naši fantje, ki so pri vojakih v Novem Sadu, čestitajo in pozdravljajo vso mladino, zlasti pa fante in dekleta iz domačih krajev ter sorodnike. Drago Prešeren, Alojz Gazvoda, Matiji Zupančič in Polde Lavrin. kulturno izživlja, kar še posebej velja za glasbeno dejavnost!« Ko je v dvorani občinstvo pozdravil in ga seznanil z namenom prireditve predsednik glasbenega sosveta Jože Petan-čič, je napovedovalka prof. Eva Nifergal prebrala imena nastopajočih zborov, med katerimi je bilo 7 pionirskih pevskih zborov »A« kategorije in dva mešana mladinska zbora »B« kategorije. Ze vtis, kj so ga poslušalci dobili pri prvih nastopih na nedeljski reviji, je povedal, da je prireditev res kvalitetna, kar še posebej velja za zbore, ki so se v Novem mestu tokrat predstavili prvič. Poslušalci so nastopajoče toplo pozdravili in z z dolgotrajnim ploskanjem dali vse priznanje mladim pevcem, ki so se trudili, da bi kar najbolj ubrano zapeli včasih zelo težke skladbe. Ko so kot zadnjj nastopili še novomeški gimnazijci, sta bila dva zbora, ki bosta pela na republiškem festivalu 21. in 22. maja v Celju, že izbrana. Strokovna komisija, ki so jo sestavljali: dva člana okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev v Novem mestu, dva člana republiškega sveta Svobod in prosvetnih društev, zastopnik festivalskega odbora iz Celja in vsi pevovodje, je na osnovi določenih meril, s pomočjo katerih so že na občinskih revijah izbrali najboljše zbore (seveda je bil na okrajni reviji kriterij še strožji), med devetimi zbori za republiški festival določila pionirski pevski zbor I. osnovne šole iz Vidma-Krškega (pevovodja prof. Josip Klepac) in mešani mladinski pevski zbor novomeške gimnazije, ki ga je vodil Ernest Jazbec. Razen teh dveh sta zelo lepo zapela še pionirski pevski zbor sevniške osnovne šole pod vodstvom Viktorja Krenčiča in pevski zbor II. brežiške osnovne šole, ki ga je vodila Betka De Gleria, Po mnenju žirije so nastopajoči pevski zbori pel j neprimerno lepše kot na prejšnjih prireditvah, pohvaliti pa je treba tudi pogum, da izbirajo vedno težje in zahtevnejše pesmi. Sama uprizoritev je člane strokovne komisije presenetila, le pri nekaterih zborih so pogrešali boljšo ubranost glasov. Glavne oblike letošnjih revij pa so: množičnost, organizacija in uspešen nastop mladinskih in pionirskih zborov, ki so letos prvič peli na revijah. Nemajh- na zasluga za tako usipešno petje na raznih prireditvah pa gre tudi požrtvovalnim pevovod-jem, ki so marsikje v zbor vključili kar največ pevcev. I. Zoran 15. uri bo igralska družin* artiške osemletke, ki zastopa občinu Brežice, uprizorila mladinsko igro KEKEC. Režija Julija Golob, scena Jakob Der-nač. Turek, 9. maju, ob 15. uri; občino Novo mesto bo zastopala igralska družina Učiteljišča, ki bo uprizorila komedijo MUZA NA MANSARDI. Režija prof. Tone Trdan, scena Kukec-Ko-run. Sreda, 10. maja, ob 15. uri; igralska družina z brežiško gimnazije bo zastopala brežiško občino, uprizorila pa bo ZUPANOVO MICKO in VČERAJ POPOLDNE. Režija in scena: Sonja Gabršck in Jelka Rav-bar. i Četrtek, 11. maja, ob 20. uri: za sevniško občino bo nastopila igralska družina sevniške osemletke z MAČEHO IN PA-STOHKKO. Režija in scena Majda Zupančič. črnomuljci v nedeljo v Gradcu Z dramo Dnevnik Ane Frank so »a gradašklm in metliškim gledalcem predstavili člani srednješolske igralske skupine iz Črnomlja. Igro je dobro zrežiral prof POGORELEC. France Bevk med metliškimi pionirji Pozdravi za Belokranjce »Pozdravljam vse domače, mamo, sestro, brata, mladino in kolektiv .Krojača' Iz Novega mesta ter jim čestitam za 1. maj!« Aloj* Mikec, vojak iz Pančeva. Domači fantje pozdravljajo Belokranjski fantje, ki služimo vojaški rok v Petrovcu pri Skopju, pozdravljamo domače, prijatelje in znance ter jim čestitamo za praznik dela. Matija Absec, Stanko Simec, Janez Gršič, Anton Plut in Martin Fir. Pisatelj France Bevk ima sorodnike v Metliki; večkrat jih obišče. Ob nekem obisku se je seznanila z njim učenka Nada ŽERJAV. Takrat ji je obljubil, da bo obiskal metliške pionirje. Ker ga nI bilo dolgo časa, mu je učenka pisala in ga spomnila na obljubo. Odpisal ji je, da bo prišel 15. aprila. Zato je bilo že nekaj dni prej vse živahno: pionirji so se pogovarjali o njem in prebirali njegova mladinska dela. V soboto okrog 11. ure so se pionirji metliške šole zbr-sll v kino dvorani in burno pozdra- vili pisatelja. BEVK je zbranim prebral odlomek iz partizanske slikanice Ognjeni r*rst Gregca Pctehnčka m Mladost med gorami. Pionirji so zelo pazljivo poslušali napeto zgodbo o Gregou in zanimivo kramljanje o pisateljevi m,a-dostl. Nato so pisatelja izpra-ševali o njegovih mladinskih delih. Zanimalo jih je. kako je pisal v partizanih, če ie to res kar piše in podobno. V zahvalo so mu pionirji podarili šopek rož. vazo in belokranjske p^anicp. da se bo sprvroi-nial Bele kraj'ne Obliub',1 um ie. da iih bo še obiskal. Lepi glasovi in požrtvovalnost pevcev iz sevniške občine v nedeljo, is. aprila, ie bila v Sevnici revija mladinskih in pionirskih pevskih zborov, v dvorani TVD Partizan se je zvrstilo 14 zborov s 6*0 mladimi pevci. Pozdravil Jih je predsednik občinska Zveze svobod in prosvetnih dmitev v sevnUki obilni tov BogovlC. Za njim je mladim pevcem izrekel dobrodošlico še predsednik okrajnega sosveta za glasbo tov. Petančlč. Prvi so peli stvniškl pionirji, revijo pa Je zaključil mladinski pevski zbor sevni.ške osemletke. BSiENJSKA ZALOŽBA V NOVEM MESTU ČESTITA VSEMU PREBIVALSTVU DOLENJSKE IN PRIPOROČA SVOJE IZDAJE: Bevk: DOMAČIJA, povest. Polplatno 560 din ■ , Vašte: IZOBČENEC, roman. Polplatno 1450 din Baškovič-Cetin: NEPOKORJENI. BREGOVI, slikanica, 230 din Jurčič: KLOSTRSKI ZOLNIR - TIHOTAPEC. Polplatno 605 din PRVE DNI MAJA IZIDE Knez-Pctru-Skaler: NEVIODUNUM Elizabeta BrcAvning: PORTUGISKI SONETI ki je pod vodstvom glasbenega učitelja Krenčlfa zapel nekaj tet-Jih umetnih pesmi. Doslej Je ta ICO-Manskl zbor nastopil ie v Brežicah in drugod. Med mladimi pevci Je v Sevnici nastopila nekaj podeželskih zborov tz Razburja, Podgorja, fcatm-Uovja in Primoža. Razumljivo Je, da so mladi pevci iz teh krajev H,,-p v ti v • »volem /boru. Na ■ plošno ao vsi zbori napredovali, saj »o tokrat peli v vet glasovih. Z vefglasnlmi zbori so nastopili učenci iz Tržišča, z Hlani-e, Buč-*• S.uoeiirft. lJrvo mesto so csvojllt sevr\i"ki im'" tinci, dn-vo pa pevci iz BoManja. — Ravijo i Četrtek, 27. apr. — Ustanovitev OF Petek, 28. aprila — 2ivan Sobota, 29. aprila — Robert Nedelja. 30. aprila — Katarina Ponedeljek, l. maja — Praznik Torek. 2. maja — Zivana Sreda. 3. maja — Saša Cetetek. 4. maja — I'lorij.in Petek. 5. maja — IV*iran Sobota. 6. maja — Janez Nedelja, 7. maja — Stanislav Ponedeljek. 8. maja — Mihael Torek, 9. maja — Gregor Sreda. 10. maja — Izidor ČESTITKA Tonetu Pavlinu, ki služi vojaški rok v Aleksincu. V. p. 1079/18, čestitajo za 1. maj bratec, sestre, oba svaka ter ata in mama. cijevni praznik v Tržišču Ze zvečer pred 20. aprilom so po bližnjih gričih zagoreli kresovi, ki so povedali, da v Tržišču praznujemo. Na dan krajevnega praznika je odšla tukajšnja šolska mladina k spomeniku padlih partizanov na Malkovcu. Zatem so šli še Prvi maj v Šentjerneju Za prvomajske praznike se v Šentjerneju marljivo pripravljajo. Lice naselja bodo spremenili. Prostor na šentjernej-skem trgu preurejajo v park. Zasadili bodo kanadske topole in vrbe žalujke. Tudi spomenik bo stal na trgu, postavili pa ga bodo šele za 4. julij. . V soboto bo v šentjernejski dvorani prvomajska proslava. Priredili jo bodo šolski otroci skupaj z mladinci iz IEV. V nedeljo, 1. maja, pa bo sprevod kjer bodo sodelovala tudi podjetja s svojimi izdelki. Kot vedno, bo slavje tudi topot združeno s krajevnim praznikom. K. Iz Kosovske Mitrovice se oglašajo fantje Anton Vene, Slavko Vesel, Karel Gabrič, Gabrijel Kržič in pozdravljajo bralce Dolenjskega lista za 1. maj. k spominski plošč.i v NOV padlih železničarjev na železniško postajo v Tržišču, kjer so s pesmimi (n recitacijami počastili spomin na padle borce. Tam so otroci položili vence. Glavni del proslave je bil v nedeljo. 23. aprila, pred šolo v Tržišču, ki je bila zelo lepo okrašena. Na proslavi je nastopila mladina s pesmijo, prikazi, recitacijami in plesom, o pomenu praznika pa je govoril član ZB. Krajevni praznik je bil združen s praznovanjem 10-letnice gasilskega društva v Tržišču. Težave in probleme gasilcev je razložil tajnik občinske gasilske zveze, ki je najzaslužnejšim članom podelil priznanja in značke. Po proslavi v šoli so gasilci skupaj s pionirji pripravili dve vaji in pokazali, kako se gasijo požari. Zahvaljujemo se gasilcem in članom drugih organizacij, ki so na udarniškem delu očistili prostor pred občinsko hišo, razširili in očistili pot skozi Tržišče ter odpeljali zemljo tja, kjer je predvidena ureditev otroškega igrišča. Pripomnimo naj še, da tukaj še vedno ni kulturnega doma; vse prireditve so v šoli čeprav je že tako preobremenjena. Leon Močan KINO Črnomelj: 28. ln 30. aprila, ameriški barvni film »Beatrice Čenči«. 2. in 3. maja, jugoslovanski film »Štirinajsti dan«. 5. in 7. maja, italijanski barvni film ■ Benetke, mesečina in ti«. 9. tn 10. maja, slovenski film »Dobri stari planino«. DoL Toplice; 29. in 30. aprila ameriški barvni film »Človek v sivi obleki«. 3. maja, francosko —italijanski film »Moderna devica«. 6., 7. in 10. maja, italijanski film »Branim svojo ljubezen«. Kostanjevica; 30. aprila, francoski barvni film »Tamango«. 3. maja, nemški film »Lizi«. 7. maja, ameriški barvni film »Avtobusna postaja«. 10. maja, mehiški barvni film »Divja strast«. Metlika: 2!). in 30. aprila, ameriški film »Risarka modelov«. 1. in 3. maja, italijanski film »Lepa mlinarica«. 6. ln 7. maja, ameriški film »Luksuzna ladja,. 10. maja. ameriški film »Po sledovih morilca«. Mokronog: 27. aprila, madžarski film »Draga Ana«. 29. ln 30. aprila jugoslovanski film »Razpoka v raju«. 4. in 5. maja. nemški film »Danes se ženi moj mož«. 6. in 7. maja, ameriški film »Bodimo srečni«. Novo mesto—»Krka«; od 28. do 1. maja. nemški barvni film »Kralj čardaša«. Od 5. do 8. maja, francoski film »Štiri sto udarcev«. 9. do 1:1. maja, nemški film »Jazz, ljubezen in pesem«. Novo mesto—Dom JLA: 27. aprila, jugoslovanski film »Rafal v nebo«. Od 23. do 30. aprila ameriški barvni film »Bratje Kara-mazovi«. Semič: 30. aprila, francoski barvni film »Francoski kankan«. 7. maja, angleški film »Zgodba o dveh mestih«. Trebnje: 29. tn 30 aprila, italijanski barvni film »Jez na Pacifiku«. Predstava v soboto ob 20., v nedeljo ob 14., 16. ln 18.30. — 6. ln 7. maja, francoski barvni film »Parižanka«. Predstava v soboto ob 20., v nedeljo 14., IC. ln 18.30. OSEBNI AVTOMOBIL FIAT, Up 1938, generalno popravljen, proda Prehrambena industrija Črnomelj. Ogled vsak dan od 6.-14. ure v tovarni. ODLIČNO NSU LAMBRETTO 125 prodam za 140.000 din. Igor Koren. Ljubljana, Tržaška 36. FIAT U00-E tip 1952, generalno popravljen, nove gume, prodam. V račun vzamem tudi motorno kolo. Ivan Pate, Dol. Kamence št. 39, p. Novo mesto. PRODAM hišo z gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje v Mali- nah. Poizve se pri Francu Vodo- plvcu. Partizanska 24. Novo mesto. POCENI PRODAM hrezhiben osebni avto DKW F-8. Pojasnila: Tor-kar. Šolska 6. PRODAM kompletno hišno vodno črpalko z rezervoarjem — 600 1. Naslov v upravi lista (312-61). POL HISE, trosobno vseljlvo stanovanje, prodam v Kostanjevici. Franc Gliha, Ljubljana, Vodnikova 126. PRODAM bencinski motor DKW, dvotaktni, stabilen, za kmetijske potrebe. Anton Golob, Sela 3, p. Šentjernej. 21. APRILA Je bila na telovadnem igrišču na Loki izgubljena ženska roza jopica. Najditelja prosim, naj jo proU nagradi vrne v upravo lista. MIZARSKEGA pomočnika, polkva-lificarnega delavca in kmečkega fanta, ki bi se lahko priučil obrti, sprejmem v službo. Za prva dva je zaželeno, da sta vojaščine prosta. Stanovanje in hrana zagotovljena. Plača po dogovoru. Franc Boc, izdelovanje rolet, Ljubljana, Zupanova ul. n. h., Sto-žice. GOSPODINJSKO POMOČNICO z znanjem kuhe išče s 1. junijem t. 1. inž. Kandus, Ljubljana. Ri-harjeva 8. GOSPODINJSKO POMOČNICO, veščo kuhanja, takoj sprejme štiričlanska družina v Krškem. Ponudbe pošljite na Videm-Krško. poštni predal 14 i 4 a Državnemu zavarovalnemu zavodu v Novem mestu se najlepše za-nvaljujemo za Izplačano nezgodno zavarovalnino našemu Franciju, 5*1 mu Je bomba odtrgala obe rOd. Kovačičevi iz Drame 14, p. Šentjernej. Namesto venca na grob pokojnega inž. Stojana Guzelja Je daroval kolektiv Okrajnega higienskega zavoda v Novem mestu šolski kuhinji v Metliki 3500 din. Iskrena hvala I — Osnovna šola v Metliki. PREKLICI Preklicujeva Izgubljeni zdravstveni izkaznici štev. 327153 na ime Jože Ilastohar — Brezje 27, p. Jesenice na Dol., in štev. 327154 na Ime Marija Rostohar, Brezje 27. p. Jesenice na Dol. Preklicujem izgubljeno zdravstveno izkaznico štev. 314268, Ladislav Dular, Dol. Vrhpolje 11, p. Sentj ernej. Angela Muhlč Iz Gor. Lakovnlc preklicujem in obžalujem vse na škodo Darke Muhlč iz Malega Pod-ljubna iznesene neresnične trditve ter se Ji zahvaljujem, da Je umaknila proti meni vloženo zasebno tožbo. NOVO MESTO V času od 17. do 24. aprila je bilo rojenih 10 dečkov ln 10 deklic. Poročili so se: Janez Ilovar, delavec iz Smarjet«', ln Alojzija Klobučar, delavka iz Sentjošta; Anton Vire, gradbeni tehnik iz Velenja, in Marjeta Malenšek, uslužbenka iz Crmošnjic; Jože Clmermančič, delavec iz Gor. Težke vode, in Ana Verbič, delavka iz Regerčt vasi; Jože Kralj, delavec z Gor. Kamene, ln Jožefa Zagore, delavka iz Zdinje vasi; Anton Erlan. sin kmeta, in Marija Može, delavka, oba iz Stopič; Karel Bobič, delavec iz Gor. Gradišča, in Marija Avsec, delavka z Malega Slatnika. Umrli so; Jože Turk, kmet iz Ratja, star 67 let; Štefanija Šuštar, gospodinja iz Semperta v Savinjski dolini, stara 28 let. Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Katica Sušeč ia Police — dečka, Vera Balon iz Drenovca — dečka, Nežika Omerza iz Dečnega sela - deklico, Olga Stjelja iz Brežic - dečka, Rozalija Jurman iz Gabrja - deklico, Belija Mušič iz Zagreba - deklico, Irena Babč iz Raven - deklico, Zofka rtemih iz Stranja — dečka, Angela Kostrevc iz Podgorja — dečka, Marija Senlčar z Vrha - deklico, Nada Les iz Rigonc - deklico. Terezija Katic iz Loč — dečka. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Fani Butala iz Kanižarice — deklico, Ka-rolina Vidmar iz Mačkovca — Useka. Emilija Petelin iz Treb-■■' v J-a. Darinka Konci-lija iz Rumanje vasi — de-čka, Marija Tome iz Bršlina — deklico, Marija Kumelj iz Mirne peči — deklico, Marija Avguštin iz deklico. Ana -r-.-vr, iT Gabrja — deklico, Marija Zupevc iz Irce vasi — dečka, Marija Rak iz Kamnice — deklico. Angela Udovič lz Repč — deklico, Marija Božič iz Le-skovca — dečka, Olga Kastelic iz Sahovca — dečka, Jožefa Kaplan s Pristavice — dečka, Marija Ivanšek iz Malin — deklico, Marija Kolegar iz Gor. Vrhpolja — deklico, Gabrijela Gabron s Trške gore — deklico, Breda Pavec Iz Smlhela — dečka, Magda Novak tz Zabrdja — dečka, Marica Ofak iz Pravutine — deklico. Frančiška Filak iz GribelJ, deklico Slavka Papež z Rebri — dečka. Ema Srebrnjak s Trške gore — ■ -> ':'inkovcc s Sevnica — dečka, Ljudmila Leskov-šek lz Sevnice — deklico, Zofija Prah iz Jelš — dečka, Barlca Vranesič iz Črnomlja — dečka, Ana Rugelj z Ostroga — deklico, Nada Gačnik lz Metlike — dečka. Pretekli teden so se ponesre-nočj v novomeški bolnišnici: Milan Badovinac, nostikilcar z Vel cerovca, se Je . ih m zaletel v avtomobil in si poškodoval glavo; Stanko Bukovec, lesni manipulant iz Urš-nih sel, je padel z motorja m se poškodoval; Martina Matkovič, hči kmeta lz Glršičev, se je z vročo kavo opekla po telesu; — Majda Galič, hči delavke s Poloma, je padla ln si poškodovala levo roko; Danica Skufca, delavka s Hruševca, se je pri delu s strojem poškodovala; Ilija Pod-konjak. delavec lz Crmošnjic, si je pri sekanju drv v gozdu poškodoval desno koleno. Brežiška kronike nesreč Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Anton Bračun, delavec ia Mrčnih sel, je padel s kolesa in si poškodoval desno nogo in glavo. Djordje Paroški, elektro varilec iz Brestanice, je bil napaden z nožem. Antona Perca, delavca iz Dolskega, ie pri prehodu čez progo povozil vlak in ga teže poškodoval. Marka Brečka. kmetovalca lz Stržišta, je nekdo napadel in poškodoval z nožem po glavi. Suzana Biščan, hči rudarja lz Tuhlja, si je pri padcu s kolesa poškodovala desno nogo. Vinku Polovičur" ključavničarju iz Rigonc, je padel na levo nogo kamen in Jo poškodoval. Vinku Mustru, kmetovalcu iz Vel. Malene, je pri napadu nekdo poškodoval glavo In desno roko. Milan Petrinčič, delavec iz Ribnice, si je pri padcu s kolesa poškodoval glavo. Antonija Zofič, delavka s Cirnika, je prt padcu s kolesa dobila poškodbe po glavi ln desni roki. Občinska zveza DPM v Sevnici Kot smo že poročali, so so v sevniški občini v zadnjem letu pomnožila društva prijateljev mladine. Pokazala se je potreba, da bi ustanovili občinsko zvezo DPM kar se je zgodilo predzadnjo sredo. Delegati vseh društev so se zbrali in izvolili občinski odbor, ki naj bi predvsem skrbel za enakomeren razvoj dejavnosti DPM po vsej občini. Obsežen program predvideva, da naj bi bila osnovna skrb posvečena organizaciji prostega čatea otrok in- drugim vzgojnim vprašanjem dorašfajoče mla-cKne. žT' ■* ■: ■■ OBISK ŠTUDENTOV V soboto so si sevniška podjetja ogledali člani študentov-skega kluba našega okraja. Prišli so iz Brežic in Krškega, kjer so bili en dan, v Sevnici pa so obiskali večja podjetj3 lesne industrije in se nato po- 0 lovcih iz Tržišča V novem upravnem poslopju Kmetijske zadruge Tržišče v Telčah je imela 16 aprila lovska družina letni občni i.bor, na katerem so lovci otvorili dve novi sobi za prenočevanje lovskih čuvajev in terenskih logarjev. Ob skromni zakuski in narodni pesmi so lovci zaključili občni zbor s sklepom, da še letos opremijo obe sobi s potrebnim inventarjem in posteljami. M. L. Pozdravi iz Požarevca Vsem delovnim kolektivom, znancem in prijateljem, zlasti pa domačim, iskreno čestitajo za praznik dela: Ivan Mrzel, Jože Svajger, Ivan Težak, vojaki iz Požarevca. dali na Lisco. Posebno zanimivo je bilo zanje v Jugota-ninu, kjer so se dodobra spoznali z načrti tega kolektiva za rekonstrukcijo. DRUŽBENI PLAN PRED SVETI Sveta za družbeni plan in finance ter za gospodarstvo sta na svoji zadnji seji pregledala osnutek družbenega plana in proračuna občine Sevnica. Plan predvideva porast družbenega bruto proizvoda proti letu 1960 za 13 odst. in porast narodnega dohodka za 12 odst. Planirane investicije znašajo 810 milijonov od t?ga 106 milijonov v negospodarske dejavnosti. O družbenem planu razpravlja danes ObLO na svoji seji. VOLITVE V ZADRUŽNE SVETE po kolektivih so bile v Sevnici zaključene v petek že zgodaj dopoldne. V nedeljo so s* na voliščih zbrali tudi kmetje in izvolili nov zadružni svet V ZS sevniške zadruge bo polovica delavcev iz proizvodnje in polovica kmetov. To in ono s Studenca V počastitev 1. maja in 30-letnice prostovoljnega gasilskega društva bo 30. aprila pred gasilskim domom akademija, na kateri bo sodeloval pionirski pevski zbor in recitatorji. Slavnostni govor bo imel Tone Klenovšek. upravitelj šole. Elektrifikacija vasi Zavratec in Impolje je v polnem teku Kmetje so podarili drogove in skopali jame. Najbolj agilni člani elektrifikacijskega odbora so Anton Mlakar. Peter Ru-per in Matija Bizjak. Prvomaiski dnevi na Raki Za 1. maj in 20-Ietnico revolucije bo v šoli 27. aprila kulturni program ob sodelovanju šolske mladine in organizacije SZDL. Tečaj zdravstvene prosvete vaške mladine je bil od 8. februarja do 16. aprila. Obiskovalo ga je 16 tečajnic. Dekleta so se seznanila s higiensko ureditvijo doma, o osebni higieni in o prvi pomoči v nezgodi. Gospodinjska učiteljica je v dopolnilo tečaja pokazala tečajnicam delo v kuhinji. Tečaj je organiziral Rdeči križ, vodila pa ga je .ktajevna babica Ljudmila Kranjc. Hvaležne tečajnice so ob koncu tečaja podarile predavateljicam šopke rož. Društvo prijateljev mladine namerava letos urediti na Raki otroško igrišče s prostovoljnim delom članov in s pomočjo ostalih organizacij. Delo Rdečega križa se je zadnje čase razživelo. Vključili so več novih članov in pobrali vso članarino. Mladina razpravlja, kako bi s prostovoljnimi deli obnovila plavalni bazen, ki je bil zgrajen med vojno. Bazen bi koristil vsemu prebivalstvu, zla- sti pa šolski "mladini, ki bi se lahko v njem učila plavanja Gasilsko društvo je s pomočjo občinske gasilske zveze nabavilo avto. Preje so uporabljali voz s konjsko vprego. Na Smcdniku bo s 1. majem pričela delovati samostojna gasilska enota. Ta dan bo velika veselica. France Bevk je pisal Pionirskemu odredu Milana Majc-na, da ga obišče še ta mesec V organizacijo rezervnih oficirjev in podoficirjev na Raki so vključeni tudi tovariši iz Vel. Trna. Imajo redna predavanja, ki se jih udeležuje večina članov K. D. V nedeljo zvečer se dobimo ob kresu Pretekli četrtek je imel odbor SZDL Irca vas-Brod sejo katere so se udeležili tudi zastopniki osnovnih organizacij ZK, ZB in LMS. Bila je zelo živahna in so na njej kritično pregledali dosedanje delo. Med drugim so ugotovili, da SZDL sploh ne ve, kai dela novoizvoljeni krajevni odbor, niti če je ta sploh začel delati. Skle nili so sklicati skupno sejo od bora SZDL in krajevnega odbora, na kateri se bodo pogovorili n hodačem delu KO 'se-sitaviti nameravajo plan del* KO) in o bodočem sodelovanji' ter rned"*^"'n' oo^o^i Dalje so sklenili, da bodo imeli danes 27. aprila, ob 20 uri na Drski slavnostno sejo odbora SZDL, posvečeno 20-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte. Nanjo so povabili tudi člane krajevnega odbora, zastopnika edinih dveh kolektivov na njihovem področju; bolnišnice in Odpada ter odbornike vseh organizacij na njihovem terenu. Na seji so se pogovorili tuđ' o praznovanju 1. maja. 30. aprila zvečer bo mladina zakurila kres in izvedla kulturni program (govor, recitacije skeč, pevske točke in glasba). Razen mladine se bodo ob kresu zbrali tudi odrasli. Ce bo deževalo, bo kulturni program odpadel. Člani šolske zadruge skrbno negujejo svoj sadovnjak. Star je 3 leta in so lansko leto v njem nabrali že 20 kg prvovrstnih jabolk. Pomagali so tudi na posestvu na Impolci, kjer so posadili 2.000 divjakov. Na občinskem tekmovanju mladih zadružnikov so dosegli drugo mesto. Prosvetno društvo -Matija Gubec- je odigralo igro »Dobrodošla, miss Agata-. S Vo igro bodo gostovali na Velikem Trnu in v St. Vidu pri Planini. Organizacija SZDL šteje 315 članov. Nedavno so izvolili sekcijo za kmetijstvo in komunalna vprašanja. Pričakujejo, da bo delo v tej organizaciji sedaj uspešnejše. Pionirji osnovne šole v Studencu so pod vodstvom upravitelja pričeli graditi novo te-lovadišče za šolo. Vse delo nameravajo opraviti prostovoljno. Do sedaj so pionirji opravili 200 prostovoljnih ur. Občina Sevnica ie prispevala 70 tisoč dinarjev za opremo telo-vadišča. Mladinska organizacija je bila do sedaj marljiva. Z odhodom predsednika v JLA pa je delo zamrlo Vendar bodo mladinci v kratkem izvolili novo vodstvo, ki naj bi nadaljevalo z uspešnim delom. Drago Kastelic Pismo iz Bjelovara »Dolenjski fantje, ki služimo vojaški rok v Bjelovaru, se radi spominjamo domačih krajev in sorodnikov ter jih prisrčno pozdravljamo za 1. maj. Ivan Kotar, Anton Kumer, Stane Ste* pec, Franc Eržen in Leopold Kamin.« Berite in razširjajte DOLENJSKI LIST! Pionirji v čmiošnjicah snio poseli delavni Pisma naših najmlajših bralcev Pionirji osnovne šole v Cr-mošnjicah smo se zbrali 16. marca na ustanovni občni zbo~ z namenom, da ustanovimo pionirsko šolsko zadrugo. Z.< delo v zadrugi imamo vse pogoje, saj nam nudi Gozdni in kmetijski obrat vso pomoč Dali nam bodo gnoj, zorali zemljo in nam nudili tudi strokovno pomoč. V zadrugi se bomo seznanili z vzgajanjem po-vrtnin in gozdnih sadik ter s sadjarstvom. V jeseni bomo uredili gozdno drevesnico, če bomo zato dobili primerno zemljišče. Tovariši kmeti jci nam bodo predavali tudi o živinoreji in strojništvu. Šolska zadruga ima na razpolago 6,5 arov orne zemlje in f.O arov sadovnjaka. Ker so Črmošnjice precej visoko, smo se domenili, da bomo letos poskusili s čebulo, zeljem in ostalimi povrtninami, ki uspevajo pri nas. Nekaj pridelka bomo prodali, ostalo pa bomo porabili za šolsko kuhinjo. V jeseni bomo uredili tudi toplo, gredo, v kateri bomo sami pri- Gbiskctli smo onemogle na Impolci Da bi se seznanili z lepotami naših krajev, prirejajo učenci artiške šole skupne popoldanske izlete s kolesi. Na enem takih izletov so učenci obiskali tudi Dom onemoglih na Impolci. Starčki so bili zelo hvaležni za obisk in več dijakov se je tudi z njimi fotografiralo na toplem pomladanskem soncu. delovali sadike. Tudi najboljšo pionirsko zadrugo v občini bomo obiskali. Sklenili smo, da se bo naša zadruga imenovala Šolska zadruga -ROG«. Prav tako smo pionirji počastili dan žena z igrico »VE-DE2", petjem in recitacijami Naše mamice so bile prav zadovoljne. Organizirali smo tudi. da nam bodo tovariši partizani enkrat tedensko pripovedovali o dogodkih med NOV Francka Cerne učenka VII. razreda osnovne šole v Crmošnjicah Iz tedna v teden jih odlagamo, ta pisma naših najmlajših bralcev, pionirjev in pionirk, pa tudi mladincev iz raznih krajev. Zal nam vedno primanjkuje prostora, lrer smo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev prisiljeni stalno izhajati povprečno le na osmih straneh. Povsod v okraju so se pionirji vključili v Jugoslovanske pionirske igre, povsod pridno delajo, v šoli in izven nje hočejo pokazati, kaj vse znajo. Objavljamo nekaj skrajšanih pisem, vse mlade dopisnike pa lepo pozdravljamo! UREDNIŠTVO LISTA Kako popraviti slabe ocene Na zadnjem odrednem pionirskem sestanku so se učenci višjih razredov trebanjske Občinski mladinski komite iz Sevnice je za vodstva aktivov na Radni 18. in 19. aprila organiziral seminar, ki se ga je udeležilo 32 predsednikov in sekretarjev aktivov. Zaključna anketa je povedala, da je seminar uspel. Razšli smo se z vero, da bo naše delo odslej bolj uspešno. Z pomoč se zahvaljujemo tovarišema Francetu Permctu in Jožetu Bogoviču. osemletke pomenili o delu krožkov, sklenili pa so tudi. da bodo imeli posamezni razredi vsakih 14 dni razredne sestanke, na katerih bodo razpravljali predvsem, kako popraviti slabe ocene. Krožki, ki lepo napredujejo so: recitacij-ski, lutkovni, likovni, šahovski, gospodinjski, taborniški, tehnični in fotografski Stab odreda bo imel sestanek vsak mesec. Na teh sestankih bodo ocenjevali delo odreda. Jelka Strajnar Šentjernejski pionirji sredi dela Šentjernejski pionirji marljivo delajo v pionirski šolski zadrugi in v dramskem, re-citacijskem, gospodinjskem in fizkulturnem krožku. Dramatiki pripravljajo igro »O bogatinu in zdravilnem kamnu«. Pionirji so se vključili v Jugoslovanske pionirske igre. Zdaj pridno poslušajo spomine starejših na vojno, pišejo v literarno glasilo »Naša pota« in si dopisujejo s pionirji iz drugih republik. Njihova nadaljnja dejavnost bo še bolj pestra. I. Z. V sevniški občini: nov aktiv na Kalu V začetku tega meseca se je zbralo v osnovni šoli na Kalu nekaj fantov in deklet, ki so tudi ustanovili mladinski aktiv. Na prvem sestanku so izvolili sekretariat in sklenili, na bodo preštudirali statut LMS, organizirali bodo plesne vaie, prirejali izlete, sodelovali pri občinskih mladinskih akcijah, v jeseni in čez zimo Pa nameravajo naštudira'1 igro. Ločili so se polni volj1; za delo in sklenili, da bodo v organizacijo pritegnili še dru?e mladince in mladinke, ki jih ni bilo na ustanovnem sestanku. Prizadevni šolarji na Raki Tudi pionirji z Rake tekmujejo v Jugoslovanskih pion r-skih igrah. Za praznil-: žena so izvedli Pokaži, kaj znaš, k'er so najboljši bili nagrajeni. Za praznik žena je dramski krožek naštudiral »Veselo igro o žalostni princesi«. Pri tej prireditvi je presenetilo domače prosvetno društvo z novimi zavesami. Pohvale vredno je tudi delo članic DPM, ki so na šolskem vrtu uredile toplo sredo in tudi drugače pomagale mladim zadružnikom. Pionirji se izživljajo tudi na športnem igrišču, ki so si ga uredili sami. 3X ^ Mladi šahisti iz Šentjanža so marljivo šahirali. Na občinskem tekmovanju v Krmelju so poželi lep uspeh: nižja skupina je osvojila prvo, višja skupina pa tretje mesto. ,'Pionirski odred »Milan Majcen« v Šentjanžu). Pionirji v šsntrupertu so krepko poprijel! Pionirji šentruperske šole sodelujejo pri Jugosl-.rvanskih pionirskih igrah ;n v tekmovanju Moj kraj včeraj, danes n jutri. Preteklost svojega kraje so s pomočjo odraslih že precej spoznali. Uredili so si tudi stenčas, kjer berejo razne sestavke o partizanih in zgodovini Šentruperta \r, okolice. Pionirji so uredili šolski vrt zdaj pa urejajo pionrski park Popravili bodo še zanemarjeno športno igrišče in uredili otroško igrišče. Okrog šole :e vvak dan kaj novega, kar kače, da bi pion'rji radi najprej v okolici šole pokazali, kik-šen naj bi bil njihov kraj v prihodnosti. D. Z FanSje iz Mirne peči ki so pri vojakih v Nišu, prisrčno pozdravljajo ob mednarodnem prazniku dela vse kolektive kakor tudi bralce našega lista, domače in mladino, želeč jim nadaljnjih delovnih uspehov. Matija Slak, Frano Pirnar, Alojz Smrke in Frano Jarc. OPRAVLJAMO VSA MIZARSKA DELA IN SE PRIPOROČAMO SVOJIM STRANKAM ZA NADALJNJA NAROČILA! NAJ ŽIVI 1. MAJ! plošno mizarstvo DVOR pri Žužemberku DELOVNI KOLEKTIV SPLOŠNEGA MIZARSKEGA PODJETJA »PODGORJE« - ŠENTJERNEJ čestita za praznik dela vsem delovnim ljudem naše socialistične domovine in j!h pozdravlja! Za 1. maj — naš skupni praznik, ko proslavljeno zmage delnvskega razreda (iega sveta, pošiljamo prisrčne pozdrave in čestitke! Opekarna ^^^^^ PRI NOVEti MESTO Z VARČEVANJEM BOSTE USTVARILI NAJTRDNEJŠO PODLAGO ZA BLAGINJO IN SREČO VSAKE DRUZINE1 Komunalna Es9Bi5c3 NOVO MESTO POZDRAVLJA SVOJE KOMITENTE, PIONIKJE-VAR-CEVALC IN VSE DELOVNO LJUDSTVO NAŠEGA OKRAJA, ZELEC PRIJETNE PRVOMAJSKE PRAZNIKE TRGOVSKO PODJETJE »POTROŠNIK« ČRNOMELJ NUDI POTROŠNIKOM VELIKO IZBIRO BLAGA TER SE JIM PRIPOROČA ZA NAKUPI Prisrčno voščila za 1. -ViG'1 Prvomajske čestitke brežiških kolektivov: KMETIJSKA ZADRUGA, BREZICE irnirr* rwimrrffMWTTMTrnnrMMii m iiin mr—tt—tt« se pridružuje čestitkam in pozdravom naših delovnih kolektivov za praznik dela, hkrati pa pozdravlja vse kmetovalce na svojem območju PREMOGOVNIK IU SLSN0K0P GLOBOKO PRI BREŽICAH POZDRAVLJA ZA 1. MAJ DELOVNEGA ČLOVEKA NA PODEŽELJU IN V MESTU TER OB TEJ PRILOŽNOSTI ZELI NADALJNJIH USPEHOV! VELIKO IZBIRO BLAGA IN NIZKE CENE NUDI TRGOVSKO PODJETJE »KRKA« - BREŽICE TER ČESTITA VSEM BREZICANOM IN OSTALEMU PREBIVALSTVU NASE REPUBLIKE ZA PRAZNIK DELA ■ Naj živi 1. maj — praznik dela! H Naj živi delovno ljudstvo FLRJ1 ŽTP LJUBLJANA — obrat za popravljanje voz. Dobava PRIPOROČAMO SE ZA NAKUP V NAŠIH POSLOVALNICAH IN ČESTITAMO SVOJIM STRANKAM IN OSTALIM DRŽAVLJANOM FLRJ ZA 1. MAJ »LJUDSKA POTROŠNJA« BREŽICE PRIPOROČAMO SE IN ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA »AGROSERVIS« BREŽICE DELAVSKE BORBENE POZDRAVE VSEM PROIZVAJALCEM TOVARNA POHIŠTVA BREŽICE ŽIVEL 1. MAJ — PRAZNIK DELOVNEGA LJUDSTVA VSEGA SVETA VSEM KMETIJSKIM IN GOZDNIM DELAVCEM, USLUŽBENCEM IN STROKOVNJAKOM PRISRČNE ČESTITKE ZA 1. MAJ IN ZELJE ZA NADALJNJE DELOVNE USPEHE gczdaisko posestvo, Brežice CENJENE ODJEMALCE, DOBAVITELJE IN VSE STRANKE KAKOR TUDI OSTALO PREBIVALSTVO OBČINE TOPLO POZDRAVLJA ZA 1. MAJ MIZARSKA PODJETJE D 0 G 0 V A DELOVNI KOLEKTIV Splošne bolnišnice B F 6 Z1 C 6 POŠILJA PLAMTECE POZDRAVE Z NAJBOLJŠIMI ŽELJAMI ZA NADALJNJI NAPREDEK IN PROCVIT NASE DOMOVINE! TRGOVSKO iN rZVOZNC PODJETJE »¥§10« BREŽICE Naša vina poznajo po vsej domovitJ in tudi izven njenih meja! Prepričajte se o temi Delovnemu ljudstvu Spod. Posavja, Dolenjske in Bele krajine — prisrčne čestilke za praznik dela! 6f0db°«'e »Gradbenik« 2ELI ZA 1. MAJ VSE NAJBOLJŠE VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM V INDUSTRIJI, PODJETJIH, USTANOVAH IN POSAMEZNIKOM KOLEKTIV Brežice Z OBRATOMA KAVARNA IN GOSTILNA V DOBOVI ZELI VSEM SVOJIM •GOSTOM PRIJETNO PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE ZA 1. MAJ ČESTITAMO VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU IN KOLEKTIVOM, ZADRUGAM iN ZADRUŽNIM ORGANIZACIJAM. PODJETJETV jI USTANOVAMI Občinski ljudski odbor Biežice @ Občinski odber SZDL ® Občinski odbor ZB • Občinski komite ZKS • Občinski odbor RK @ ter ostale množične organizacije in društva Naj živi proletariat vsega sveta! OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Novo mesto Prvomajski pozdrav vsem delavcem in uslužbencem v delovnih kolektivih, vsem tovarišem in tovarišicam, ki delajo v organih naših komun, prosvetnih, zdravstvenih In kulturnih ustanovah, v prometu, obrti, gostinstvu in turizmu, vsem zadružnikom in drugim kmetom, naši mladini, tovarišem v vrstah LM In JLA OKRAJNI KOMITE ZKS - OKRAJNI ODBOR SZDL - OKRAJNI \mum IMS - OKRAJNI ODBOR ZB - OKRAJNI OPBOR ZROP - OKRAJNI ODBOR ZVVI - OKRAJNI SINDIKALNI SVET IN OSTALE MNOŽIČNE ORGANIZACIJE »ŽITO LJUBLJANA — skladišče NOVO MESTO POŠILJA TOPEL PRVOMAJSKI POZDRAV PREBIVALCEM NAŠEGA OKRAJA »KREMEN* Delovni kolektiv NOVO MESTO « ČESTITA IN POZDRAVLJA ZA 1. MAJ VSE DELOVNO LJUDSTVO NASE DOMOVINE Občinski komite ZKS — Občinski odbor SZDL — Občinski komite LMS — Občinski odbor ZB — Občinski odbor ZVVI — Občinski odbor ZROP in ostale množične organizacije NAJ ŽIVI IN SE RAZVIJA NERAZDRUŽNA ZVEZA DELAVCEV, KMETOV IN LJUDSKE INTELIGENCE V SOCIALISTIČNI FLRJ! Občinski ljudski odbor Novo mesto Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Novem mestu s podružnicami v Črnomlju, Brežicah, Krškem in izpostavo v Sevnici ČESTITA ZA 1. MAJ, PRAZNIK DELOVNEGA LJUDSTVA, VSEM ZAVAROVANCEM, KMETIJSKIM ZAVAROVANCEM, UPOKOJENCEM IN NJIHOVIM SVOJCEM ZADRUŽNA HRANILNICA IN POSOJILNICA NOVO MESTO ČESTITA VSEM KMETIJSKIM ZADRUGAM IN KMETIJSKIM POSESTVOM, KAKOR TUDI OSTALIM ST" \NKAM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM Delovni kolektiv »Elektro« NOVO MESTO ČESTITA ZA 1. MAJ VSEM DELOVNIM LJUDEM DOLENJSKE, SPOD. POSAVJA IN BELE KRAJINE TER SE SE NAPREJ TOPLO PRIPOROČA POZDRAVLJAMO VSE KOLEKTIVE V NAŠI OBČINI IN JIM ŽELIMO PRIJETNO PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE »Obrtnik« LJUBLJANA obrat NOVO MESTO PRIPOROČAMO SVOJE ČEVLJARSKE, KROJAŠKE IN ŠIVILJSKE USLUGE UPRAVA ZA CESTE LRS — TEHNIČNA SEKCIJA NOVO MESTO POZDRAVLJA ZA 1. MAJ VSE CESTARJE, CESTNE DELAVCE IN OSTALO DELOVNO LJUDSTVO Z ZELJO, DA BI SE SE NAPREJ TRUDILI ZA RAZVOJ SOCIALIZMA »KERAMIKA« Novo mesto proizvaja peči in kamine, samotni material, azbestne tlakov-ce iin opravlja montažo lastnih proizvodov! Za delavski praznik — 1. MAJ — iskrene čestitke vsem kolektivom v podjetjih, tovarnah in ustanovah VSEM SVOJIM ČLANOM, PODJETJEM, USTANOVAM IN DELOVNIM KOLEKTIVOM POŠILJA TOPLE PRVOMAJSKE POZDRAVE Okrajni odbor Rdečega križa NOVO MESTO Kmetijska zadruga NOVO MESTO čestita za 1. maj članom zadruge in ostalemu delovnemu ljudstvu Naj se krepi ln razvija enotnost jugoslovanskih narodov in enotnost naših delovnih ljudi v skupnih naporih za zgraditev socializma, za mir in enakopravno sodelovanje vseh narodov sveta Vodna skupnost Dolenjske SGP »PIONIR« PRISRČNE POZDRAVE VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU NAŠEGA OKRAJA Okrajna zveza kmetijskih zadrug 0V0 MESTO POZDRAVLJA ZA 1. MAJ VSE ZADRUŽNIKE, AKTIVE MLADIH ZADRUŽNIKOV, ZENE ZADRUZNICE IN VSE NAPREDNE KMETOVALCE Z ZELJO, DA BI TUDI V BODOČE DOSEGALI LEPE DELOVNE USPEHE NOVO MESTO Pozdrav prvemu ma/u, ki ga šestnajsto leto proslavljamo v svobodni Jugoslaviji, ki so jo ustvarjalni napori resnično združenih narodov naše socialistične skupnosti popolnoma preobrazili AVTOPREVOZNIŠTVO tovorni in avtobusni promet »dorianck STRA2A, NOVO MESTO s poslovalnicami: Novo mesto, Ljubljana, Zagreb, Beograd, Šibenik, Sarajevo in zastopstva: Reka, Osijek, Novi Sad PRIPOROČA SVOJE TRANSPORTNE USLUGE IN ISKRENO ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM NAŠE SOCIALISTIČNE DOMOVINE ZA X. MAJ — PRAZNIK DELA! Prvovrstne mesne izdelke, vsak dan sveže meso nudi e o ©sanja TOPLE PRVOMAJSKE POZDRAVE Z NAJBOLJŠIMI ŽELJAMI VSEM KOLEKTIVOM V NAŠEM OKRAJU Novo mesto TRGOVSKO PODJETJE »Železnina« Novo mesto POZDRAV MEDNARODNEMU PRAZNIKU s svojimi poslovalnicami zalaga tržišče z železninskim in gradbenim materialom, avtomobili in avtomaterialom DELA ter gospodinjskimi stroji Naj živi in se razvija naša solidarnost v prizadevanjih za mednarodno sodelovanje, naš boj za mir in zmago vseh naprednih in miroljubnih narodov za nove odnose med ljudmi in narodi »Kovinar« NOVO MESTO Elektrotehnično podjetje -Novo mesto CENJENE STRANKE IN VSE DELOVNO LJUDSTVO POZDRAVLJAMO ZA 1. MAJ ELEKTROINSTALACIJE ELEKTROMEHANIKA AVTOELEKTRIKA NUDIMO TAPETNIŠKE IN DEKORATERSKE USLUGE TER ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA Tapetništvo in dekoraterstvo NOVO MESTO PARTIZANSKA 13 SVOJE STRANKE, ODJEMALCE IN DOBAVITELJE POZDRAVLJA IN JIM ČESTITA ZA NAS DELAVSKI PRAZNIK — 1. MAJ Trgovsko podjetje StFSlfos DELU ČAST kjn a&a m oblAST! Okrajna kmetijsko-irozdarska zbornica POZDRAV VSEM SORODNIM KOLEKTIVOM NAŠE STROKE, KATERIM ŽELIMO NOVIH USPEHOV V SOCIALISTIČNI GRADITVI Novo mesto Pozdrav prvemu maju, velikemu prazniku delovnih ljudi nože domovine In vsega svela DELOVHI KOLEKTIV Kmetijsko gozdarsko novo posestvo MESTO Z GOZDNIMI OBRATI: Novo mesto, Straža, Poljane, Crmoš-njice, Črnomelj in KMETIJSKIMI OBRATI: Novo mesto, Šentjernej, Trška gora, Poljane, Cr-mošnjice — pozdravlja vse kmetovalce državnega in privatnega sektorja, želeč jim mnogo delovnih uspehov, hkrati pa čestita za 1, maj JU ZDRAVILIŠČE Dolenjske Toplice ZELI PREBIVALCEM DOLENJSKE, SPODNJEGA POSAVJA IN BELE KRAJINE PRIJETNO PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE TER JIH VABI V SVOJ GOSTINSKI LOKAL, KJER BODO HITRO IN DOBRO POSTREZENI. TERMALNE KOPELI NOVO MESTO > se S3 05 čestita vsem delovnim ljudem za 1. maj in jim želi nadaljnjih uspehov pri graditvi naše socialistične domovine ..:......... ~ . Kmetijska zadruga Dolenjske Toplice s področno upravo STRAŽA in URSNA SELA POZDRAVLJA KMETOVALCE NA SVOJEM OBMOČJU TER JIM ISKRENO ČESTITA ZA DELAVSKI PRAZNIK Skrb za ljudi je ln ostane v socializmu najvažnejSa stvari ZIDARSKO PODJETJE »Remont« ŽUŽEMBERK priporoča svoje usluge ter pozdravlja prebivalstvo Suhe krajine tn vse občine Krepimo, spopolnjujmo in nadalje razvijajmo delavske svete in druge samoupravne organe proizvajalcev SVOJIM GOSTOM ČESTITAJO »MAJOLIKA« Gostinsko podjetje STRAŽA z obratoma LOVEC v Dolenjskih Toplicah ter SREB07-nik v Straži Lani smo dosegli lepe uspehe, letos pa moramo narediti že odločnejše korake za dvig kmetijske proizvodnje v Suhd krajini Kmetijska zadruga Žužemberk PRVOMAJSKI POZDRAV VSEM KMETOVALCEM, KI Z ZADRUGO SODELUJEJO Kolektiv trgovskega podjetja »SUHA KRAJINA«, DVOR s poslovalnicami »GRAD« ln »SLAP«, Žužemberk, Dvor, Ajdovec, Smlhel in Sela Sumberk ' se še nadalje priporoča strankam za naklonjenost, hkrati pa jtai želd prijetne prvomajske praznike Iskrene čestitke z najboljšimi željami GOSTIŠČE NA TRGU ŽUŽEMBERK in MESARIJA ŽUŽEMBERK Za delavski praznik -1. maj čestita Železniško transportno podjetje NOVO MESTO S SVOJIMI OBRATI: Sekcija za vzdrževanje proge, Novo mesto Sekcija za vleko. Novo mesto Prometna sekcija, Grosuplje Sekcija za V In TK naprave, Novo mesto Naj se krepi in razvija enotnost jugoslovanskih narodov in enotnost naših delovnih ljudi v skupnih naporih za zgraditev socializma, za mir in enakopravno sodelovanje vseh narodov sveta DELOVNI KOLEKTIV tovarne zdravi POZDRAVLJA ZA 1. MAJ VSE KOLEKTIVE V PODJETJIH IN USTANOVAH, PRIPADNIKE JLA, NAŠO MLADINO, KMETOVALCE IN OSTALO DELOVNO LJUDSTVO Vovo mesto Splošne bolnišnice vsem rudarjem nase socialistične dumovint kakor tudi ostalim ljudem pošilja iskrene prvomajske Čestitke kolektiv BODMI&A •ta fes &i niš « J m tHore ti na sai ?& ss »WP «3 v Pozdravi iz občine Črnomelj: BELOKRANJSKO OBADBfcNO PODJETJE ČRNOMELJ v SE NASE POSLOVNE PKIJ ATELJ L ZNANCI IN INVESTITORJE TOPLO POZDRAVLJAMO ZA PRAZNIK DELA - 1 MAJ - IN SE JIM SE NADALJE PRIPOROČAMO ZA ZAUPANJE IN NAKLONJENOST • ' Kmetijska zadruga ČRNOMELJ" s proizvodnimi okoliši pozdravlja in čestita za 1. maj vsem zadružnikom, kmetovalcem, ki z zadrugo pogodbeno sodelujejo, aktivom mladih zadružnikov in 2ENAM ZADRU2NICAM Delovni kolektiv »BELT« BELOKRANJSKE ŽELEZO-LIVARNE IN STROJNE TOVARNE, ČRNOMELJ pozdravlja vse sorodne kolektive svoje stroke, katerim zeli novih uspehov v socialistični graditvi Pozdravljamo velike uspehe socialistične graditve v naši domovini ter čestitamo prebivalcem naše občine za praznik dela Občinski ljudski odbor Črnomelj OBČINSKI KOMITE ZKS @ OBČINSKI ODBOR SZDL © OBČINSKI KOMITE LMS ® OBČINSKI ODBOR ZB ® OBČINSKI ODBOR ZVVI 9 OBČINSKI ODBOR ZROP iN OSTALE MNOŽIČNE ORGANIZACIJE čestitkam se pridružuje PREHRAMBENA INDUSTRIJA »B E L S A D« ČRNOMELJ svoje kvalitetne izdelke priporoča TOVARNA PLETENIN » BELOKRANJHA ČRNOMELJ in Čestita za praznik dela vsem svojim poslovnim prijateljem in znancem kakor tudi potrošnikom Prvomajski pozdrav vsem delovnim ljudem v našem okraju Opekarna Kanižarica Pozdravljamo prvi maj, veliki praznik delovnih ljudi naše domovine in vsega sveta » lesna <( predelovalna industrija ČRNOMELJ GOSTINSKO PODJETJE ČRNOMELJ s svojimi poslovalnicami čestita svojim gostom za delavski praznik in se jim še nadalje priporoča za obisk Naj živi in se razvija mednarodna solidarnost delavskega razreda! Naj živi t. maj - praznik dela! KNJIGOVODSKI CENTER ČRNOMELJ KLAVNICA IN MESARIJA ČRNOMELJ PARNA PEKARNA ČRNOMELJ BRIVSKO FRIZERSKO PODJETJE ČRNOMELJ rColek^ivi tir ebanjske občine čestitajo GRADBENO AJft|l|| M PODJETJE IVI £ IftN #1 Z REMONTOM *w»fc&ft«™đ NA DOLENJSKEM Izvršujemo vsa v stroko spadajoča dela hitro, solidno in po zmernih cenah ter se priporočamo praznik dela! Naj živi mednarodni KMETIJSKA ZADRUGA Z OMEJENIM JAMSTVOM sc pozdravlja vse napredne kmetovalce na svojem območju in jim zeli kar največ uspehov pri njihovem delu Kvalitetni izdelki — nizke cene »DANA« Vsaka gospodinja ve, da z motorjem MI-NI laže šiva se! — Motorček dobite v vseh naših poslovalnicah ln večjih trgovinah z elektrotehničnim materialom KOLEKTIV TOVARNE ŠIVALNIH STROJEV »M E R N A« v Mirni na Dolenjskem čestita vsemu delovnemu ljudstvu FLRJ za 1. maj serijsko Izdeluje raztegljive mize in vitrine ter opravlja vse mizarske usluge Pridružujemo se čestitkam delovnih kolektivov za 1. maj destilacija, tovarna likerjev, sadnih sokov, promet z vinom, pivom in gostinstvo MIRNA na Dolenjskem čestita vsem svojim strankam za 1. maj tn se priporoča' Boj za mir in ustvarjalno sožitje med nirodi sveta ie začenja kazati vidne uspehe, zato naj živi mednarodna solidarnost proletariata vseh dežel sveta Občinski ljudski odbor Trebnje Občinski odbor SZDL — Občinski komite ZKS — Občinski komite LMS — Občinski odbor ZB — Občinski odbor ZVVI — Občinski odbor ZROP — Občinski svet Svobod tn PD — Občinski odbor RK — Občinska gasilska zveza — Občinski odbor DPM in Občinska strelska zveza iskrene prvomajske čestitke z najboljšimi željami vsem občanom Trgovsko obrtno podjetje »Naši izdelki« MOKRONOG PRIPOROČA SVOJE IZDELKE IN ČESTITA SVOJIM ODJEMALCEM ZA PRAZNIK DELA Cenjenim odjemalcem se priporoča in jim :estita TRGOVSKO PODJETJE »BRADISCE TREBNJE « Zadružniki, napredni kmetovalci, aktivi mladih zadružnikov, žene zadružnice POZDRAVLJAMO VSE KOLEKTIVE V NASl OBČINI IN JIM ŽELIMO PRIJETNO PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE za 1. maj in občinski praznik is. maj čestita in pozdravlja TRGOVSKO PODJETJE TREBNJ z vsemi poslovalnicami Delovni kolektiv {ROJAŠKO PODJETJE TREBNJE UARSKO PODJETJE TREBNJE PEKARIJA TREBNJE Opekarne Preiesje čestita in pozdravlja vse svoje odjemalce, poslovne prijatelje ln znance kakor tudi delovno ljudstvo FLR Jugoslavije sprejmite iskrene prvomajske čestitke z željo, da bi še nadalje pri svojem delu dorogall kar največje uspeh? KMETIJSKA ZADRUGA Trebnie na Dolenjskem s proizvodnimi okoliši: Trebnje, Mokronog, Mirna, šentrupert, Trebelno, Dobr-nič, šentlovrenc ter s kmetijskimi posestvi in deloviščl: Mala Loka, Mirna, Mokronog, Jezero center Trebnje MIZARSKO PODJETJE ŠENTLOVRENC Videm-Krško: prvomajske čestitke OPRAVLJAMO VSA MIZARSKA DELA IN ČESTITAMO DELOVNIM LJUDEM NAŠE FLRJ ZA 1. MAJ Splošno mizarstvo VIDEM-KRŠKO ISKRENE PRVOMAJSKE ČESTITKE Z NAJBOLJŠIMI ŽELJAMI ZA NADALJNJI GOSPODARSKI PROCVET NAŠE DEZELF' HODNIK RJAVEGA PREMOGA SENOVO Cenjenim gostom čestita za 1. MAJ in se jim priporoča GOSTINSKO PODJETJE .GOSTILNA pri MOSTU' SENOVO Gradbeno podjetje »SUVA« VIDEM-KRŠKO pošilja tople prvomajske pozdrave vsem sorodnim kolektivom, zlasti pa delovnemu ljudstvu Spod. Posavja, želeč novih uspehov v gospodarstvu in na ostalih področjih PRISRČNO ČESTITAMO IN ŽELIMO NADALJNJIH USPEHOV V PRID SKUPNOSTI, DELOVNIH KOLEKTIVOV m NJIH ČLANOV. S TO ZELJO POZDRAVLJAMO PREBIVALCE OBČINE VIDEM-KRŠKO ZA 1. MAJ Videm-Krško OBČINSKI ODBOR SZDL — OBČINSKI KOMITE ZKS — OBČINSKI KOMITE LMS — OBČINSKI ODBOR ZB — OBČINSKI ODBOR ZROP — OBČINSKI ODBOR ZVVI — OBČINSKI ODBOR RK — OBČINSKA GASILSKA ZVEZA — OBČINSKI ODBOR DPM ZA 1. MAJ ČESTITAMO VSEMU PREBIVALSTVU OBČINE, DELOVNIM KOLEKTIVOM, ORGANIZACIJAM IN DRUŠTVOM TER POZDRAVLJAMO NJIHOVA PRIZADEVANJA ZA NAPREDEK 1 Komunalno podjetje VIDEM-KRŠKO PRIPOROČAMO SVOJE USLUGE IN POZDRAVLJAMO SVOJE STRANKE KAKOR TUDI OSTALO PREBIVALSTVO DOLENJSKE, SPODNJEGA POSAVJA IN BELE KRAJINE Splošna obrtna kovinarska zadruga VIDEM-KRŠKO ŽIVEL 1. MAJ — PRAZNIK DELAVCEV VSE6A SVETA! Kmetijska zadruga V KOSTANJEVICI NA KRKI POZDRAVLJA IN ČESTITA ZA PRAZNIK DELA SVOJIM ČLANOM IN OSTALEMU PREBIVALSTVU NA SVOJEM OBMOČJU! SVOJIM GOSTOM SE ŠE NADALJE PRIPOROČAMO ZA OBISK IN ČESTITAMO ZA 1. MAJ GOSTILNA »POD LIPO« BRESTANICA KO VNOVIČ PROSLAVLJAMO 1. MAJ, Z RADOSTJO UGOTAVLJAMO VELIKE GOSPODARSKE USPEHE V INT>USTRIJI IN KMETIJSTVU. VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM V PODJETJIH IN USTANOVAH OB TEJ PRILOZNOSTt ISKRENO CESTITAiMO Videm-Krško PRIPOROČAMO SE SE NADALJE ZA NAROČILA IN ČESTITAMO ZA DELAVSKI PRAZNIK — 1. MAJ Valvasorjeva tiskarna Videm-Krško Konfekcija papirja VIDEM-KRŠKO ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM, PROIZVODNEM PODJETJEM, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN OSTALIM DRŽAVLJANOM NAŠE DOMOVINE ZA NAS VELIKI PRAZNIK — 1. MAJ VSA V STROKO SPADAJOČA DELA OPRAVIMO HITRO, SOLIDNO IN PO ZMERNIH CENAH. PREPRIČAJTE SE! Mizarski delavnica BRESTANICA Naj živi prvi maj — naš delavski praznik! POZDRAVLJAMO VSE DELOVNO LJUDSTVO NAŠEGA OKRAJA IN OBČINE, HKRATI PA SE PRIPOROČAMO IN ČESTITAMO KMETIJSKA ZADRUGA BRESTANICA TRGOVSKO PODJETJE )) PRESKRBA« SENOVO ISKRENE ČESTITKE Z NAJBOLJŠIMI ŽELJAMI ZA PRAZNIK DELA! SKUŠA V VSEM ZADOVOLJITI POTROŠNIKE IN SE PRIPOROČA »TRANSPORT« videm-krško PREVOZ POTNIKOV IN BLAGA, SERVISNE STORITVE ZA MOTORNA VOZILA, PRESKRBA Z GORIVOM IN MAZILI SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM OSTALIH DELOVNIH KOLEKTIVOV ZA 1. MAJ IN ŽELI VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU NADALJNJIH USPEHOV PRI DELU! ČESTITAMO VSEMU PREBIVALSTVU OBČINE IN DELOVNIM KOLEKTIVOM, ZELEC NOVIH ZMAG V VSEJ DEJAVNOSTI DRUZBENO-GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA NA VSEH DELOVNIH MESTIH, KJER SE BIJE BOJ ZA NADALJNJO RAST NAŠE DRUŽBE, ZA NADALJNJO KREPITEV NAŠEGA GOSPODARSTVA, ZA SOCIALIZEM IN ZA MIR NA SVETU Občinski ljudski odbor OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZKS — OBČINSKI KOMITE LMS — OBČINSKI ODBOR ZB — OBČINSKI ODBOR ZROP — OBČINSKI ODBOR ZVVI — OBČINSKI SVET SVOBOD M PD — OBČINSKI ODBOR RK — OBČINSKA GASILSKA ZVEZA — in ostale organizacije in društva S E V N I C A Čestitke kolektivov ObLO SEVNICA: prebivalstvu na območju prisrčno Čestita za i. maj ZADRUGE Kmetijska zadruga Šentjanž ČESTITKAM SE PRIT>RU2UJEJO: Krajevni odbor — Krajevni odbor SZDL —Krajevni odbor ZB — Osnovna organizacija ZKS — Viški aktiv LMS — Krajevni odbor ZVVI — Krajevni odbor ZROP — Prosvetno društvo »Milan Majcen« — Krajevni odbor RK — Gasil, društvo — Lovska družina — Društvo prijateljev mladine KOMUNALNO PODJETJE V želji, da trud delovnega človeka, ki ga vlaga za nenehni dvig življenjske ravni, ne bo zaman, da nam vsem omogoči lepši jutrišnji dan, prisrčno čestitamo za delavski praznik — 1. maj TRGOVSKO IN OBRTNO PODJETJE »SLOGA«-SEVNICA s svojimi poslovalnicami in obrati čestita vsem državljanom nase socialistične domovine za praznik delal PROIZVODNJA HRASTOVEGA IN KOSTANJEVEGA EKSTRAKTA SEVNICA POZDRAVLJA DELOVNE KOLEKTIVE IN POSAMEZNIKE, Ki SI PRIZADEVAJO ZA ČIM HITREJŠI RAZVOJ SOCIALIZMA, TER JIM VOŠČI ZA PRVOMAJSKE PRAZNIKE! »KOMUNALA« SEVNICA Kmetijska zadruga SEVNICA OD SAVI z združenim kmetijskim obratom in priključenimi zadrugami ČESTITA ZA 1. MAJ Z ZELJO ZA ŠE PLO-DNEJŠIMI USPEHI NA VSEH TORIŠČIH BORBE ZA GOSPODARSKI NAPREDEK IN BLAGINJO NAŠEGA DELOVNEGA ČLOVEKA! m »JU GOT ANIN« Občinski ljudski odbor I i i mv IMV 1000-TURIST - IMV 1000-KOMBI - IMV 1000-SERVIS - IMV 1000-SA-NITET - IMV 1000-KURIR prvi maj pozdravljamo z neštetimi novimi uspehi! dosegli smo jih kljub ogromnim težavam, na katere smo naleteli na tej poti, ker smo bili trdno združeni v vseh naših naporih za zgraditev novega, srečnejšega življenja v socialistični domovini! NOVO MESTO VSEM svojim strankam, poslovnim priJATELJEM in znancem, kakor tudi ostalim delovnim ljudem nase domovine iskreno čestitamo za praznik dela! INVESTICIJSKI BIRO NOVO MESTO za 1. maj čestita DX se priporoča PEKARIJA NOVO MESTO KMETIJSKA ZADRUGA želi vsem zadružnikom in na- 0 C J Js^L 8§^»~aT^ prednim kmetovalcem še mnogo /og-jgfij^ delovnih uspehov ln jim čestita S kmetijskim obratom / ^ ta praznik dela! VRH pri škocjonu T^/LI Vsem delovnim kolektivom tn vsem svojim gostom čestita za 1. MAJ Gostilna FRANC SPORAR »DOBRA KAPLJICA« MIRNA PEČ Za delo, Sport, oddih, zabavo, morje in planine uporabljajte kvalitetno moško in otroško perilo z zaščitnim znakom LABOD INDUSTRIJA PERILA, Novo mesto NAJ ŽIVI t. MAJ — PRAZNIK DELA Svojim članom vošči prvomajske praznike TRGOVINSKA ZBORNICA za okraj NOVO MESTO ostalo prebivalstvo pa ob tej priložnosti lepo pozdravlja tudi vnaprej se priporoča in čestita svojim odjemalcem »PEKARI J A« DOLENJSKE TOPLICE j Čestitke podjetij in ustanov ObLO NOVO MESTO j IZBRANA JEDILA — RAZNOVRSTNE PIJACE — TrgOVSkO podjetje > TERMALNE KOPELI — ŠPORTNI BAZEN »GORJANCI« - Šentjernej Zdravilišče ŠMARJEŠKE TOPLICE s prodajalnami PRESKRBA IN POTROŠNJA V Svojim gostom po vsej domovini Šentjerneju, Skocjanu, Dragi, Bučki, Malih Polja- iskreno čestitamo za delavski praznik nah_ 0nhwieii vrhpolju, Šmarju in Dobravi ln se jim le nadalje priporočamo! se priporoca ln čestita za j. MAJ, © TISKARNA © KNJIGOVEZNICA © KARTONAŽA »KNJ1G0TISK« NOVO MESTO pozdravlja velike uspehe socialistične graditve v naši domovini ter čestita za delavski praznik — 1. maj! HOTEL OTOCEC pri NOVEM MESTU želi prijetno prvomajsko praznovanje vsem delov-alr kolektivom in posameznikom! SODOBNE, LAHKE, TRPEŽNE IN KVALITETNE ČEVLJE IZDELUJE Industrija čevljev »BOR« DOL. TOPLICE Pozdravljamo 1. MAJ - mednarodni praznik delavskega razreda! Kmetovalcem, ki z nami pogodbeno sodelujejo, zadružnikom in vsem ostalim Čestitamo za , naš največji delavsikl praznik! Kmetijska zadruga ŠENTJERNEJ Kavče, otomane, fotelje, zimnice in vsa v stroko spadajoča dela nabavite najceneje pri »TAPETNIH« NOVO MESTO - Cesta talcev Cenjenim strankam se priporočamo in Jim čestitamo za 1. MAJ! DELOVNI KOLEKTIV Opekarne Prečna PRI NOVEM MESTU pozdravlja vse delovno ljudstvo nase socialistične domovine ter jim zeli nadaljnjih uspehov v graditvi boljšega življenja! ."OPLE PRVOMAJSKE POZDRAVE VSEM NAŠIM STRANKAM IN LJUDSTVU BELE KRAJINE! SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE METLIKA KMETIJSKA ZADRUGA METLIKA s proizvodnimi okoliši SUHOR in GRADAC se pridružuje manifestacijam in čestitkam naših delovnih kolektivov za 1. MAJ! Belokranjski kolektivi čestitajo in pozdravljajo: Prvomajski pozdrav delavcem in uslužbencem v kolektivih! »MARMOR« V SELI KRAJINI Lesno predelovalno podjetje METLIKA pozdravlja prvi maj, veliki praznik delovnih ljudi 'naše domovine in vsega sveta! Proletarci vseh dežel, združite sel KOMUNALNA UPRAVA ČRNOMELJ Vlagajmo vse tile za čimprejšnjo izgradnjo socializma! Naj živi in se razvija ncrazdružna zveza delavcev, kmetov in ljudske inteligence v socialistični FLRJ! OBČINSKI LJUDSKI ODBOR METLIKA DELOVNI KOLEKTIV »LIC« ČRNOMELJ LITOŽELEZNE INDUSTRIJE OBLJUBLJA, DA SI BO TUDI V BODOČE' PRIZADEVAL ZA ČIMPREJŠNJO ZGRADITEV SOCIALIZMA V NAŠI DEŽELI TER TOPLO POZDRAVLJA VSE DELOVNO LJUDSTVO FT.R.l 7.A PRAZNIK DELA' BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA »BETI« Metlika IZDELUJEMO VSE VRSTE BOMBAŽNIH IN VOLNENIH PLETENIN TER ZAVESE! prisrčne pozdrave in čestitke za 1. MAJ! Občinski odbor SZDL j| Občinski komite ZKS f| Občinski komite LMS ■ Občinski odbor ZB ■ Občinski odbor ZROP H Občinski odbor ZVVI ■ Občinski odbor RK H Občinska gasilska zveza Q Občinski svet Svobod ln PD SB Občinski odbor DPM ■ Naj živi 1. MAJ - veliki delavski praznik naše domovine! s*, /v /x *v Industrija motornih vozil 45. Sod Je bil velik in moral sem zlesti vanj. Odkril sem, dia jabolk ni več, in občepel sem v sodu. Tu sem, varen pred ostrim vetrom, zadremal. Naenkrat sem zaslišal pogovor med Silver-jem in nekim mornarjem. Silver je pripovedoval, kako je jadral in gnsaril s kapitanom Flintom. "■Večina FHntovih gusarjev je tu na ladji. Stari Pew je oslepel in nekaj jih je pomrlo. Ti si bistra glava in zvit kot dren, zato hočem s teboj govoriti kot z zrelim možem,-« je nadaljeval Silver. 46. Lahko si mislite, kako mi je bilo pri srcu. Silver bi me gotovo ubil, če bi vedel, da prisluškujem. Silver je govoril, da ima denar naložen v bankah, da je ob odhodu prodal krčmo in da se je žena odpeljala na domenjeni kraj, kjer ga bo čakala. »Do grla sem že sit kapitana Smolet-ta,« se je pridušal Silver, »rad bi že spal v njegovi kabini, jedel in pil, kot se spodobi. Toda dokler ne dam znamenja za upor, naj bodo vsi mornarji trezni in vljudni. Nobenih otročarij naj ne počenjajo!« 47. »Kdaj bomo začeli?« je sitnaril neznanec. »Kdaj?« jo zasikal Silver. »Smolett je izkušen kapitan, mi pa smo samo mornarji. Naj vodi torej ladjo do otoka zakladov. Tam bomo izkopali zaklad in ga lepo spravili na ladjo. Če ne boste vi, prekleti pasjeglavci, že prej vsega pokvarili, bo vodil Smolett ladjo še pol pota nazaj in tedaj bi šele udarili po njih. Potem bomo šele videli. Morda jih bomo izpostavili na kakšnem pustem otoku ali pa jih bomo poklali, kot sva to delala nekdaj kapitan Flint in jaz.« 48. »Trelawneyu bom s temi rokami zavil vrat,'" je še dejal Silver in nato: »Dick, dober fant si, prinesi mi jabolko, da si ovlažim suho grlo«. Srce in udje so mi odpovcdiali in pričakoval sem, da je to moji zadnja ura. Tedaj pa se je oglasil še nekdo tretji: »Pusti no jabolka. John! Naj prinese Dick malo ruma.« Trepetal sem v sodu, oni pa so sricali rum in govorili o tem, da je nekaj mornarjev nezanesljivih. Tega sem bil vesel. Nazdravljali so na čast staremu Flintu. Vzšla ja luna in tedaj je mornar na straži za kl i cal: »Kopno, ohoj!« 0 varnosti na cesti v evropskih šolah V mnogih državah je pouk o varnosti na cesti in prometu eestavni del obveznega šolanja. V Angliji n. pr. šolska zakonodaja tega še ni predvidela, toda s posredovanjem krajevnih varnostnih organov so le dosegli, da nekateri učitelji med poukom že razlagajo učencem 0 varnosti na cesti. Kraljevska družba za preprečevanje nesreč Ima veliko razstavno dvorano, kjer se učenci lahko praktično učijo o raznih predpi»ih. Na Ni-gozemskem in švedskem prirejajo avtomobilske dirke na miniaturnih dirkališčih, kjer se lahko vadi več tisoS otrok. Tudi v Franciji so deloma že začeli uvajati v šolski program različna varnostna pravila, za tiste učence, ki se v šolo vozijo S kp-lesi, pa so uvedli redne preglede koles. TKIVA V KONSERVAH Naši medicinski stnokovnJaki nameravajo že letos začeti e konserviranjem tkiVj. ki so nujno potrebni za transfuzijo krvi in za presajanje kostnega mozga. Zelo važno je, da bi Imela vsaka bolnišnica in klinika pa tudi druge zdravstvene ustanove potrebne količine krvi, saj je od takojšnje transfuzije nemalokrat odvisno človekovo življenje. Mimo tega sodijo, da bo konserviranje tkiv prineslo tudi marsikatero novost na področju transfuzije in presajanja (transplantacije) živih organizmov na Človeško telo. Zaloge krvi in tkiv danes še ne moremo dolgo Suvati, ker so za njihovo konserviranje potrebni posebni pogoji. Za sedaj sta dve skrajni rešitvi. Prva je ta, da hranimo kri in tkiva v solnih raztopinah in na temperaturi od 4 do 8 stopinj Celzija. Drugi način pa je tako imenovana metoda liofili-zacije — kri in tkiva hranimo na zelo nizki temperaturi: od 40 do 70 stopinj pod ničlo. Res je, da liofilizacij a omogoča neornejenrokporabe kon-serviranega materiala, terja pa zapleteno aparaturo in precej težak postopek hranjenja krvi in tkiv. Kot kaže se bodo naši strokovnjaki odločili za neka-ter enostavnejše metode, na primer za konserviranje z raznimi kemičnimi sredstvi. Delo s konserviranjem krvi in tkiv naj bi začela, kot predlagajo strokovnjaki, posebna ustanova — postaja pri Zavodu za transfuzijo krvi v Beogradu. Kasneje bi postaja delo razširila in lahko oskrbela vso Jugoslavijo z dovoljnimi koli. činarni teh važnih preparatov. Orjaški blok za spomenik Marcu Sovjetski geologi so dve leti iskali dovolj velik granitni blok za spomenik Karlu Marxu, ki ga nameravajo postaviti na Sverdlovskem trgu v Moskvi. ^STedavno so tak blok našli in odlomili na področju Dnepropetrovska. Blok j? dolg deset metrov in težak 200 ton. Za dneve prvomajskega oddiha smo spet pripravili srednje težko križanko našim ljubiteljem trdih orehov; vabimo jih k reševanju in soočamo, đa bo tokrat 12 nagrad za srečne izžrebance: 1. nagrada — 6000 dinarjev 2. nagrada — 4000 dinarjev 3. nagrada — 2000 dinarjev 4. —12. nagrada — 9 lepih knjig. Pravilno rešeno križanko je treba poslati na naslov uredništva najkasneje do sobote, 6. maja 1961. Naročniki iz Novega mesta in okolice lahko oddajo rešitve tudi osebno v naši upravi. V levi spodnji kot kuverte napišite: KRIŽANKA. Premalo frankiranih pisem ne bomo sprejemali; navadno pismo jc treba zdaj frankirati z znamko za 25 dinarjev! Vodoravno: 1. kraj ob železnici Trebnje—Sevnica, 8. ostro rezilo, britvica, 12. municija, 19. slovnično število. 20. siromak, 22. glas, zvok, 24. figura pri šahu (konj), 25. pridušeno goreti, 26. utežna mera za dragocenosti, 27. divji prašič, 29. stiki, kontakti, 30. žensko ime, 31. samozavest, 32. prenapetež, strasten privrženec kakega prepričanja, 34. novejši francoski pisatelj, 35. hoditi, 36. kiselkast vojaški kruh, 37. kraj pri Veliki Loki, 38. trčenje, karambol, 40. žensko ime, 41. začetnici priimka in imena podpredsednika Zveznega izvršnega sveta, 42. del roke, stara dolžinska mera, 43. žig, 45. latinski veznik, 46. cirkuški telovadec, 48. razum, pamet, 49. okupatorji med II. svetovno vojno, 51. posoda jajčaste oblike, 53. mejna reka med Nemčijo in Poljsko, 54. stroj za izkopa- vanje zemlje, 56. osebni zaimek, 57. kmečko gospodarsko poslopje, 60. kemični znak za prvino americij, 61. del alpinistove opreme, 63. telovadna vaja, 64. okrajšava za francosko valuto, 65. koroški narodni ples, 67. veznik, 68. naslon, podpora, 72. karanje, kreganje, 73. del dneva, 74. republika na Srednjem vzhodu, 76. majhni snopi, 78. plasti, 79. prvotni prebivalec Velike Britanije, 80. prijateljsko nagovarjam, 82. cirkuško borišče (naziv velike rimske zgradbe v Pulju, kjer je vsako leto filmski festival), 83. denarna kazen, 84. čarovniki in zdravniki pri preprostih plemenih, 85. ožgan les, 87. glina, 88. moško ime, 89. kraj v Beli krajini, 90. velika tekstilna tovarna v Novem mestu, 91. glas pri poku. 92. mlada govedina. Navpično: 1. belokranjsko mesto na južnem podnožju Gorjancev, 2. livarski izdelek, 3. nekdanji plemiča. 4. ime ameriške filmske igralke Hay-vvorth, 5. osebni zaimek, 6. predlog, 7. zelo trdna kamenina, ki jo uporabljajo za tlakovanje cest, 8. potrebščina za vzhajanje testa, 9. premikanje po zraku, 10. manjši otok v Jadranskem morju, 11. glavno mesto Grčije. 12. žitna bolezen, 13. zaporedni črki v abecedi, 14. pivski vzklik, 15. živalska ustnica, 16. pravoslavna verska slika, 17. učenec v gospodarstvu, 18. delati komu očitke, 21. grški bog ljubezni, 23. lesena obloga na zidu, 26. zvezda repatica, 27. merska enota za storilnost, 28. enakomerno gibanje, 31. športna trofeja, 32. nota iz solmiza-cije (do, re, mi,...), 33. nenadna bolečina v mišicah, 36. velikomestno zabavišče s pestrim sporedom, 39. del Novega mesta, 42. zasledovalec divjačine, 43. najfinejše perje, 44. manjši dobitek pri tomboli, 47. gorska pokrajina na Kočevskem, središče partizanskega gibanja, 50. pomladanski mesec, 52. moški potomec, 53. zavoji, omoti, 54. moški pevskj glas, 55. ime italijanskega pomorščaka in raziskovalca Vespuccija, po katerem' je dobila ime Amerika, 56. reka na Dolenjskem In kraj ob njej (industrija šivalnih strojev), 57. hlev, prostor za ži- li Mož in žena ogledujeta razstavo naših slikarjev moj. strov. Pred slikami Jakopiča in Jame vzdihne žena: »Vidiš, ta. kele slike bi rada imela v stanovanju.« »Bodi no pametna,« zagode mož, »saj dobro veš, da nimam časa še za slikanje.' U"No, ljuba nečaka,« prain teta fantoma, »na žalost imam samo dva kosa torte. Eden je večji, drugi manjši, zdaj bom pa videla, kateri od vaju ima boljše manire.« »Tonček je bolje vzgojen,« pravi Franci in vzame večji kos. ■ »Ali je v dvorani morda kak zakonski par, ki je poročen šele 24 ur?« vpraša konferansje na prireditvi. Res prideta na oder dva mlada človeka. »Torej vidva sta poročena šele 24 ur?« ju vpraša konferansje. »Da,' mu odgovorita vsa srečna. »Kaj, hudiča potem sploh prideta na prireditev!« vino, 58. prebivalec »črnega kontinenta«, 59. okrajšava, 62. zvesta domača žival, 63. olese-nela gozdna ovij alka, 66. ime hrvaškega skladatelja Gotovca, ki je napisal popularno opero »Ero z onega sveta«, 68. znamka nemških avtomobilov, 69. vrsta primorskega vina, 70. narečna oblika za očeta, 71. japonska dolžinska mera, 72 lepotični grm z lepimi rumenimi cvetovi, 73. pisarne. 75. barva igralnih kart. 77. očrt, opis, 78. plevel, 79. bližnji sorodnik, 81. lučaj, 83. kratica za »Gorsko reševalno službo«, 84. ribniški medmet, 86. isto kot 41. vodoravno, 88. glasbena nota, 89. kratica za »glavni«. PRIDNA ŽENA »Ja, Nace — kaj si pa tako opraskan po obrazu?« »O, to je ročno delo moje žene.* TEŽAVA »Ne vem, kaj bi naredila z vrati? Soseda zmeraj prisluškuje pred mojim stanovanjem.« »Tapeciraj jih.« »Potlej pa jaz ne bom mogla nje slišati.« V ZDA Je dosegla tehnična vzgoja prebivalcev nesluten razmah. V ta namen posebna podjetja proizvajajo kompletna orodja za vrato tehničnih panog pod geslom »Posluži se sam« ali »Napravi si sam«. V Ameriki zna sleherni preprosti državljan vrsto obrtniških ln tehničnih del, potrebnih v hiši nll pri vsakdanjih opravkih v industrijsko tako razviti državi, kot je prav Amerika, Na sliki je zbirka orodja, ki ga ima skoraj vsaka ameriška družina pri roki, kadar je treba v hiši kaj popraviti. Naša Ljudska tehnika si mnogo prizadeva, da bi s poukom tehnične vzgoje prodrla med najširše ljudske množice, saj nam Je tehnično znanje spričo napredujoče tehnike vsak dan bolj potrebno in koristno. »Da,« je potiho rekel Malahov. »Kdaj, pravite, se bo sin vrnil?« »Čez teden dni.« »Aha ... Torej vi mislite, da je Gorčakov dober človek?« »Ker si je tako hitro pridobil oba dečka, mislim, da je poštenjak,« se je nasmehnila. »Oprostite, Galina Arkadjevna, da sem vas vznemiril. Tako je pač naše delo,« se je poslovil Malahov. »Tovariš podpolkovnik,« ga je ustavila Galina Arkadjevna. »Na tejle ovojnici je neka beležka. Nerazumljiva. Mož jo je napisal, ko se je javil v armado. Niso ga vzeli, čeprav je zahteval« Ko je Malahov v pisarni prebral vse, kar je zbral podatkov, je začel mrzlično delati. Marsikaj je moral znova preveriti. Podpolkovnik je vedel, da sarait že pridobivajo, čeprav pod drugim imenom. Torej je beležka o modrem žarku resničnost, ne pa morda samo Seologovo fantaziranje. Tropininovo ime in priimek v beležnici je bilo najprej prečrtano, potem pa znova napisano. Laborant je ugotovil, da je bilo to storjeno pred kratkim in da je tudi luknja od krogle iz zadnjega časa. Podatki o Gorčakovu niso vzbujali dvomov. Ob prihodu je pokazal svoje dokumente in je vpisan tudi v vojaški seznam. Le nekaj ie bilo sumliivo: Gorčakov je pogosto zahajal h Galini Arkadjevni. nikoli pa ni z njo spregovoril o moževem znanstvenem delu. Malahov se je bal. da ne bi s kako neprevidno potezo zavrl rešitev te uganke o geo--logu Tropininu. Takoj pa je poslal nekega Potočnika, da gre iskat Gorčakova in oba dečka. Ko je poročnik zjutraj nrišel na krai taborišča vnd ilovnatim hribom, ni našel nikogar. Zato se je z motorjem odpeljal vzdolž r>onjca. enajsto POGLAVJE Ko so je Kurt Wiencr osvestil, je začudeno pogledal Rusa. Njegov obraz je bf\ zaskrbljen in prijazen. Kurt je poskušal vstati, pa ni mogel. Tropinin mu je pomagal. Kurt se je hvaležno nasmehnil, potem pa se je spomnil, da ?toji pred njim mučitelj iz Majdancka in je clrinil njegovo roko Tropinin se je nagnil k Nemcu: »Zakaj so vas tako izmučili . ..« je vpraša! ••Pretepli so me skoraj do smrti.« Kuri se ie skremžil od bolečin, »ker sem hotel sporočiti Rusom da vas tukaj ne pustijo iz taborišča .. »Ali vam je uspolo?« •-Ne,« je zategnil Kurt. ki je očitno hotel 'obiti časa za odgovor. »So vas zalotili?« je hitro vprašal Tropinin -Da, na vzhodni meji« se je zaletel Kurt. ki je pozabi] Crusejeva navodila. »Našli so beležnico...« »Ali jo imate pri sebi?« »Ne, so mi jo vzeli,« se je zmedel Kurt. »Saj bi jim bili lahko povedali ustno, kar ste mislili,« se je porogal Tropinin, sedel na svoje ležišče in se ni več zmenil za Kurta. Kurt je spoznal, da se je Rus domislil, zakaj so njega, Kurta, -vrgli v isto celico. Najprej je pomislil, da bi stopil k vratom in zaprosil, naj mu odpro. Saj ga tale Rus lahko še zadavi. Skušal je vstati, pa ni mogel. Obrnil se je k Tropininu, ki je sedel negibno in se delal, kot da ga ne vidi. Kurt se je splazil do svoje postelje, se ulegel na hrbet in opazoval sleherni Rusov gib. Tropinin je začel korakati po sobi in ponavljati dolge odlomke iz neke ruske knjige. Včasih je veliko bral, sedaj pa je to ponavljal na pamet. To ga je kratkočasilo in mu tudi pomagalo, da prenaša trpljenje. Kurt je pazljivo prisluhnil. V tem glasu je bilo nekaj, kar ga je pomirilo in privlačilo. Potem se je Tropinin slekel in začel telovaditi. Kurt je opazil, da ima v zapestju in členkih na nogah brazgotine. Potem se je Rus ulegel in hitro zaspal. Drugi večer je Tropinin spet sam sebi citiral stavke iz knjig. Kurt je pozorno poslušal odlomke o ruskem življenju. Saj je tudi sam imel težko življenje. Izhajal je iz delavske družine, njegov oče je bil žrtev hitlerjevskega puča. On pa je leta 1941 padel v rusko ujetništvo. Spomnil se je tistih dni in bilo mu je žal, da si je izmišljal strahote o ujetništvu v Rusiji samo zato, da bi dobil službo. Zagledal se je v Tropinina. Na kaj upa? Kdo mu lahko pomaga, ko nihče ne ve zanj? Zakaj je bil v okovih? Kurta je mučilo toliko nejasnih misli, da sploh ni mogel zaspati. Od kod je ta človek? Kje je preživel mladost? Kdo sta mu oče in mati? Ali bi ta Rus prevzel vlogo, ki naj jo odigra on, Kurt Wiener? Sicer pa on to dela zato, da bi zmagala pravica. Tropinin jo mučil ljudi, pa noče priznati. In Kurtova naloga je, da ga spravi pred sodišče. Dva dni Kurt ni postavil Tropininu nobenih vprašanj. Molčal je. V glavi pa mu je brnelo od vprašanj, na katera ni našel odgovora. Vtem so Tropinina nekajkrat poklicali na zaslišanje. »Zahtevam, da me pošljete ruski komandi!« je ponavljal Tropinin. »Na nobeno drugo vprašanje ne bom odgovoril.« Nekoč, ko se je Tropinin spet slekel za telovadbo, je Kurt stopil k njemu: »Ali so te brazgotine iz Majdaneka?« Tropinin se je obrnil. Kurt VViener ni bil več človek, ki ga pozorno zasleduje že od prvega dne Ia Kurtovih oči je zginilo nezaupanje, kazale so lp strah spričo neke nepopravljive napake. »Da,- je na kratko odgovoril Tropinin, »najprej v Osvviečinu, potejn v MaTdaneku.« »AH so vas dolgo mučili"-