BITKA NA NERETVI V VELENJU • Filmsko gledališče: 26., 27. in 28. februarja ter 1. marca - ob 17. in 20. uri. • Kino dvorana: 26., 27. in 28. februarja ob 18. uri. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE PISARNA STARA ZA IZVEDRO REFERENDUMA je v V. nadstropju skupščine občine Velenje Številka telefona: 85-156 17. februar 1970 — Leto VI. Št. 4 (110) — Cena 0,30 dinarjev. Poštnina plačana v gotovini J t************************************************************* Besedičenje I brez akcije? Nadaljnje utrjevanje samoupravljanja je nujnost! To ne velja samo za krepitev samoupravnih odnosov znotraj posameznih delovnih organizacij, pač pa tudi in predvsem na širšem področju, zlasti še v okviru občinskih skupnosti. Tokrat bi opozorili na eno od poglavitnih slabosti, ki — če to priznamo, ali ne — bistveno ovira nadaljnje utrjevanje samoupravljanja in samoupravnih odnosov, zlasti v okviru občinskih skupnosti. Gre za škodljivo zapiranje kolektivov znotraj delovnih organizacij. Takim primerom smo priče, žal tudi v naši, Šaleški dolini. Verjetno ne bo preostra ugotovitev, če zapišemo, da taka »samoupravna praksa« nekaterih delovnih organizacij zmanjšuje vrednost in pomen našega samoupravnega sistema. Zavedati še namreč moramo, da smo mi vsi jugoslovanska samoupravna skupnost, samoupravna družba, in kakršno koli zapiranje oziroma osamljevanje je lahko samo škodljivo. Naša prizadevanja so. in tudi morajo biti usmerjena v utrjevanje osnovne celice našega samoupravnega sistema — občine. Zato moramo s sodelovanjem in s skupnimi močmi širiti in krepiti samoupravljanje in samoupravno dogovarjanje delovnih organizacij in občanov v okviru občine. Nobenega dvoma namreč ni, da je temeljna naloga delovnih skupnosti in neposrednih proizvajalcev — upravljavcev utrjevanje in širjenje samoupravljanja, tako v delovnih organizacijah kot v okviru občine, in .to ne samo deklarativno, z besedami, pač pa tudi z dejanji, z akcijo. Zgolj besedičenje, brez prepotrebne akcije, razumljivo ne more roditi sadov. Včasih je mogoče slišati bojazen, češ da se posamezniki, ki želijo utrjevati samoupravljanje in širiti samoupravno življenje »vti-kujejo« v samoupravno življenje posameznih delovnih organizacij. Ob tem pa, hote ali nehote, pozabljamo, da živimo vsi skupaj v enem, enotnem okolju, in da si moramo vsi prizadevati, da bomo ustvarili boljše pogoje za delo in življenje vseh, ki v tem okolju so. Za sebičnost in sebičneže ne bi smelo Iffii prostora. Delovne skupnosti oziroma delovne organizacije ne smejo videti samo sebe, pač pa vso samoupravno skupnost, samoupravno družbo, v kateri živijo in delujejo. Prav vsi, od prvega do zadnjega, moramo stremeti za uresničitev skupnih nalog in ciljev. Torej mora biti naše osnovno vodilo — samoupravno dogovarjanje, kot napotek za akcijo, in ne samo oziroma zgolj za besedičenje. Naša samoupravna praksa v prihodnje ne sme in ne more biti samo razpravljanje o sodelovanju in utrjevanju samoupravljanja, pač pa in predvsem dejanska pripravljenost za aK-cijo, pa čeprav gre, na primer, tudi za reševanje nekaterih širših problemov (npr. tudi za investicije v šolstvo, otroško varstvo, za modernizacijo cest itd.). Za reševanje teh in drugih problemov smo odgovorni vsi, saj občina oziroma občinska skupnost niso samo občinski odborniki, ali pa celo občinska uprava, kot včasih nekateri zmotno mislijo, pač pa vsi občani šaleške doline, vsi delovni ljudje s področja občine Velenje. Seveda pa pri tem ne smemo videti najprej in predvsem samo pravice, pač pa tudi dolžnosti! In še tole: v samoupravnem življenju in dogovarjanju v Šaleški dolini je prisotna praksa, ko se posamezne delovne skupnosti oziroma posamezniki izogibajo skupnih akcij, pri tem pa iščejo raznorazne izgovore za to, zakaj ne sodelujejo v skupnih akcijah. Posamezniki cclo trdijo, da jim ni najbolj všeč, če jim kaj predlaga kdo izven delovne organizacije, češ, da je s tem »ogroženo njihovo samoupravno odločanje in življenje«. Resnično bi bila nemogoča in nesprejemljiva praksa, da bi se posamezniki oz. skupine vtiko-vale« v delovne organizacije, oziroma skušali »koman-dirati« vse povprek. Vendar, vsaj za zdaj, nismo zasledili primere, da bi šlo za poskuse »kojnandiranja«, saj so imele vse dosedanje akcije namen, da utrdijo in še poglobijo sodelovanje delovnih organizacij in delovnih skupnosti v skupnih akcijah ter da hkrati angažirajo tudi vse proizvajalce, vse zaposlene, za uresničevanje skupnih nalog in skupnih interesov v okviru širše družbene skupnosti, zlasti in predvsem še občinske. POLITIČNA ŠOLA Velenjska delavska univerza je pripravila tedensko politično šolo za dopolnilno družbeno izobraževanje komunistov. Udeleženci, bilo jih je blizu 40, so se seznanili z aktualnimi družbenimi in poli- SMIK ZA PARTIZANSKO PUŠKO Smučarski klub Velenje bo v nedeljo 1. marca 1970 že drugič priredil smuk za »Partizansko puško«. To spominsko tekmovanje je v počastitev pohoda legendarne XIV. divizije, ki je na obronkih Paškega Kozjaka vodila ogorčene boje. Tekmovanje bo pod po- kroviteljstvom pododbora Tomšičeve brigade. Pred pričetkom bo pri spomeniku ni| Visokem kratka spominska svečanost s polaganjem venca na spomenik padlih borcev na Paškem Kozjaku. Tekmovanju bo prisostvoval tudi general Vlado Mi-šica-Miha. Mladi po poteh XIV. divizije l ZAVEDAMO SE, DA JE SAMOPRISPEVEK ZAVESTNO DEJANJE SAMOOD-POVED1 DELA OSERNEGA STANDARDA, ORENEM PA VEMO, DA JE TO PRISPEVEK NAŠE SKUPNE SOLIDARNOSTI ZA DVIG DRUŽRENEGA STANDARDA ZAVESTNA SAM000P0VED NA ZADNJI SEJI OBČINSKE SKUPSClNE VELENJE JE PREDSEDNIK OBČINSKE KONFERENCE SZDL, MILAN ŠTERBAN, PREDLAGAL RAZPIS REFERENDUMA ZA UVEDBO KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA ZA HITREJŠE UREJEVANJE NALOG NA PODROČJU ŠOLSTVA, VZGOJE, KULTURE IN KOMUNALNIH DEJAVNOSTI. tičnimi dogajanji in perspektivnim razvojem. V šoli so predavali Štefan Dolcjši, Jože Veber, Jože Vo-grinc, Kristian Hrastel, Stane Ravljen, Rafko Berločnik in Franjo Kljun. Predsedstvo občinske konference ZMS Velenje je pripravilo zadnjo soboto in nedeljo tradicionalni dvodnevni pohod mladih po poteh XIV. divizije. Pohoda se je udeležilo blizu 50 članov aktivov ZMS, tabornikov, ter članov družin Počitniške zveze in mladih planincev. Udeleženci pohoda so najprej položili venec k spomeniku v Paki pri Velenju, kjer so se enote XIV. divizije pred 26. leti prebile s Paškega Kozjaka na Graško goro. Med pohodom so obiskali vse spomenike in spominska obeležja, v Plešivcu, na Ravnah in v Zavodnji pa so pripravili udeleženci pohoda po poteh XIV. divizije priložnostne programe za doma- Takole je dejal: Občina Velenje je v povojnem obdobju nedvomno dosegla velik napredek. Iz nerazvitega pretežno kmetijskega območja, se je razvila v industrijsko močno razvito občino. Podatek, da je zdaj v Šaleški dolini le še slabih 10 odstotkov kmečkega prebivalstva, zgovorno pove, kakšne socialne in ekonomske premike smo doživeli v zadnjih 25. letih. Velike spremembe v socialni strukturi prebivalstva so predvsem posledica hitre industrializacije. Z izgradnjo in razširitvijo proizvodnih zmogljivosti v industriji in rudarstvu se je število zaposlenih, v primerjavi z letom 1955, povečalo za 1,5-krat. Obenem s hitrim naraščanjem števila zaposlenih se je večalo tudi prebivalstvo, saj se je število občanov od leta 1948 do danes podvojilo. V samem Velenju pa je število prebivalcev naraslo kar za 7-krat. Takšnega razvoja ni doseglo nobeno slovensko mesto. Hitro naraščanje prebivalcev in števila zaposlenih je terjalo pospešeno izgradnjo objektov družbenega standarda ter urejanje in razvijanje vseh tistih dejavnosti, ki so pogoj za delo in življenje ljudi. V razdobju po letu 1955 smo v naši občini letno porabili, v poprečju, po 15 milijonov novih dinarjev za izgradnjo objektov družbenega standarda. Po letu 1965 pa je tovrstna izgradnja občutno nazadovala. Ko je izvršni odbor občinske konference SZDL Velenje na zadnji seji, prav tako pa na seji s predsedniki krajevnih organizacij SZDL, analiziral vsebino zadnjih konternec krajevnih organizacij, je med drugim tudi ugotovil: # Dejavnost krajevnih skupnosti je bila v zadnjem času izredno razgibana?- zlasti še pri reševanju perečih komunalnih in socialnih problemov, ki so se zdeli v zadnjem času, zaradi pomanjkanja denarja, že skoraj nerešljivi. Ugotavljamo, da prihajajo občani vse bolj do spoznanja, da lahko rešujejo probleme le s skupno akcijo in ob enotni politiki. Dokaz tako usmerjenega dela je lanskoletna akcija »Mesto — vasi«, ki je dokazala, da smo občani pripravljeni sodelovati pri reševanju problemov, ne le s prostovoljnim delom, pač pa tudi z znatnimi denarnimi prispevki. Da je temu tako kažejo podatki, saj so za modernizacijo cest v Šentilju zbrali nad 70.000 dinarjev, v Skalah in Hrastovcu več kot 120.000 dinarjev, občani Raven imajo zbranih preko 90.000 dinarjev. Precej de- narja pa so zbrali tudi v drugih krajevnih skupnostih, in to za urejanje vodovodov, za elektrifikacijo, popravilo krajevnih cest in za reševanje drugi problemov in potreb občanov. 9 Socialistična zveza ima kot organizacija, v kateri uresničujejo občani svoje samoupravne pravice, vse večjo vlogo pri razreševanju problematike, na katero opozarjajo občani. Vloga Socialistične zveze se je v pripravah na zadnje volitve bistveno spremenila; preko Socialistične zveze občani niso le kandidirali predstavnike v skupščinske organe, pač pa so jim, kot kandidatom SZDL, postavili tudi program za delo v prihodnje. Tako so odborniki, obenem s sprejemom kandidatur, sprejeli tudi volilni program SZDL. Na konferencah krajevnih organizacij SZDL je bilo ugotovljeno, da volilnega programa, kljub prizadevanju, ni mogoče zadosti hitro uresničevati. V razpravah so občani terjali hitrejše razreševanje problemov, predvsem na področju šolstva in varstva, zagotovitev boljših pogojev za društveno dejavnost in učinkovitejše reševanje komunalnih vprašanj. Obenem z zahtevami so občani pokazali tudi veliko pripravljenost, da sami in ob pomoči delovnih organizacij čimprej rešijo pereče probleme. Upoštevaje te ugotovitve in možnosti za reševanje problemov s sredstvi občinskega proračuna, je izvršni odbor občinske konference SZDL Velenje, v sodelovanju z vsemi družbeno političnimi organizacijami, sklenil predlagati občinski skupščini Velenje, da sprejme sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka, in to za celotno območje občine. Zavedamo se, da je ta korak zavestno dejanje samoodpove-di dela osebnega standarda, istočasno pa vemo, da jb to prispevek naše skupne solidarnosti za dvig družbenega standarda. Zamisel o samoprispevku ni nova. 2e deset občin se je v Sloveniji odločilo, da s pomočjo sredstev občanov zagotovi hitrejše reševanje skupnih problemov, ponekod pa se na to še pripravljajo. Sredstva, zbrana s samoprispevkom, bodo omogočila hitrejše uresničevanje volilnega programa. Izvršni odbor občinske konference SZDL meni, da je mogoče le s sredstvi krajevnega samoprispevka uresničiti predloge in želje občanov. Zato je prepričan, da bomo vsi v občini podprli predlog Socialistične zveze za dvig družbenega standarda prebivalcev Šaleške doline. ŠALEŠKI RUDAR 27. februar 1970 SOGLASNO »DA« 22. marca bomo glasovali o uvedbi krajevnega samoprispevka za gradnjo in obnovo šolskih poslopij in kulturnih objektov ter za modernizacijo cest v šaleški dolini Odborniki velenjske občinske skupščine so na zadnji seji, bila je 20. februarja, SOGLASNO sklenili, da bo 22. marca referendum, na katerem bodo volivci sklepali o uvedbi krajevnega samoprispevka za gradnjo in obnovo šolskih poslopij in kulturnih objektov ter za modernizacijo cest v občini Velenje. NA VOLIŠČE BOMO ŠLI V NEDELJO, 22. MARCA Sprejeti sklep občinske skupščine Velenje določa, da bo referendum na celotnem območju občine Velenje, in sicer v nedeljo, 22. marca. Volišča bodo odprta od 7. do 19. ure, na referendumu pa bodo glasovali vsi volivci, ki so vpisani v splošni volilni imenik. Volitve bodo neposredne in tajne z glasovnicami, ki bodo morale biti opremljene s pečatom Skupščine občine Velenje. KOLIKŠNE BODO NAŠE OBVEZNOSTI IN DO KDAJ? Kot je predvideno, bo krajevni samoprispevek odmerjen zavezancem v naslednjih višinah: © zavezanci, ki imajo osebni dohodek iz delovnega razmerja, bodo plačevali, kot predvideva predlog odloka, krajevni samopri-rnevek po stopnji 2 % nd neto osebnih dohod-] ov, @ zavezanci, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti, bodo plačevali Irajevni samoprispevek po stopnji 3% od katastrskega dohodka in. 3 % orl dohodka od gozdov za tekoče leto, @ zavezanci, ki imajo dohodke od samostojnega opravljanja obrti, druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev bodo plačevali krajevni samoprispevek po stopnji 2 n;'f) od osnove, od katere se odmerja občinski prispevek za tekoče leto, © zavezanci, ki opravljajo obrtne in druge storitve kot postranski poklic, bodo plačevali samoprispevek po stopnji 10% od odmerjenega letnega zneska občinskega prispevka od opravljanja teh storitev, in © zavezanci, ki prejmejo pokojnino, bodo plačevali krajevni samoprispevek po stopnji 1 % od izplačane pokojnine. Zavezanci, ki imajo dohodke iz dveh ali več virov, bodo plačevali krajevni samoprispevek za vsak vir dohodkov posebej. Krajevni samoprispevek naj bi bil uveden, kot je predlagano, za čas od 1. maja 1970 do 30. aprila 1975, to je za razdobje petih let. KDO BO OPROŠČEN PLAČEVANJA KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA? Plačevanja krajevnega samoprispevka bi bili, kot je predvideno, oproščeni prejemniki invalidnin in otroških dodatkov, nadalje tisti občani, ki prejemajo socialno podporo in pa vajenci, dijaki ter študenti. Plačila krajevnega samoprispevka bi bili nadalje oproščeni vsi tir-1 i zavezanci, katerih osebni dohodek iz delovnega razmerja ali pokojnin ne presega 700 din na mesec, če nimajo drugih virov dohodkov. Pri odmeri krajevnega samoprispevka pa bodo upoštevali tudi oprostitve, ki veljajo za plačevanje prispevka od kmetijstva. KOLIKO DENARJA BOMO ZBRALI S KRAJEVNIM SAMOPRISPEVKOM IN ZA KAJ GA BOMO PORABILI? Izračunano je, da bo mogoče s krajevnim samoprispevkom zbrati v razdobju petih let, to je od 1. maja 1970 do 30. aprila 1975, skupaj nekaj nad 18,430.000 dinarjev. Denar bi porabili za grad-nio in obnovo šolskih poslopij, za gradnjo kulturnih objektov ter za modernizacijo cest. Občinska skupščina Veltenje je na zadnji seji sklenila, da bo mogoče denar porabiti za naslednje namene: ŠOLSKE ZGRADBE IN KULTURNI OBJEKTI Izgradnja III. osnovne šole Velenje 7,000.000 Izgradnja nove osnovne šole Ravne 400.000 Izgradnja otroškega- vrtca v Velenju 1,700.000 Izgradnja- otroškega igrišča z mini-kartom v Velenju 200.000 Adaptacija posebne osnovne šole Velenje . 300.000 Izgradnja telovadnice Šoštanj 1,000.000 Izgradnja otroškega igrišča Šoštanj 120.000 Dozidava osnovne šole Biba Ročk Šoštanj 600.000 Izgradnja telovadnice in otroškega vrtca Šmartno ob Paki 000.000 Dozidava učilnic pri osnovni šoli Šmartno ob Paki Sofinanciranje gradnje doma kulture v Šoštanju Ureditev knjižnice v Velenju Adaptacija doma Partizan Šmartno ob Paki Adaptacija osnovne šole v Topolšici Dozidava prosvetnega doma v Topolšici Stanovanja za prosvetne delavce Načrti, energetika, podražitve, obresti za posojila 300.000 2,000 000 300.000 100.000 100.000 100.000 900.000 275.000 SKUPAJ: 16,695.000 UREJANJE IN MODERNIZACIJA CEST Modernizacija ceste Ravne 700.000 Asfaltiranje ceste do nokopališča Podkraj 50.000 Dograditev ceste Plešivec—Graška gora 500.000 Dograditev ceste na Paški Kozjak 250.000 Modernizacija ceste Gorenje—Soteska 300.000 Modernizacija ceste Metleče—Florjan —Bele vode 900.000 Modernizacija ceste v Lokovico 500.000 Modernizacija ceste Šalek—Bevče— —Obirc 450.000 Modernizacija ceste Rečica—Podgora 200.000 Modernizacija ceste v Zavodnje 1,900.000 Modernizacija ceste Družmirje— Gaberke \ 600.000 Modernizacija ceste v Podkraj 200.000 Modernizacija ceste Arnače—Ložnica 500.000 Modernizacija ceste Arnače^—Podkraj 150.000 Ureditev ceste Ogradnik—• Skorno—Penk 200.000 Načrti, energetika, podražitve, obresti za posojila 1,300.000 Skupaj: 8,700.000 Predračuni za vsa ta dela zrjašajo skupaj 25,395.000 din, s krajevnim samoprispevkom pa bo mogoče zbrati nekaj nad 18,480.000 din. Preostala potrebna sredstvo za uresničitev programa del bo zagotovila ob - " činska skupščina Velenje s svojimi sredstvi, oziroma jih bodo prispevale delovne in druge organizacije. VSAKO LETO POROČILO O OPRAVLJENEM DELU IN PORABI SREDSTEV • Občinska skupščina Velenje bo pristojna za zbiranje sredstev ter za izvajanje programa izgradnje šolskih in kulturnih objektov ter modernizacije cest. Občinska skupščina bo morala vsako leto poročati zborom volivcev o poteku zbiranja sredstev ter o izvajanju programa, po zaključi,u del pa sestavili zaključni račun o upori, bi sredstev krajevnega samoprispevka in ga predložiti zborom volivcev v obravnavo in potrditev. VZGOJA IN VARSTVO V NOVIH PROSTORIH Dan na dan se odpirajo vrata našega zavoda: »Prosim, sprejmite mojega otroka, rada bi, da bi bil tudi on deležen vzgoje in varstva!« Cestokrat mora biti naš odgovor negativen, ker je zavod prezaseden. Dejstvo, da nam bo temeljna izobraževalna skupnost Velenje, omogočila gradnjo novega vzgojnovarst-venega zavoda, me .je spodbudila, da zapišem kako nujno, lepo in prav je, da bodo naši malčki dobili nov večji zavod, v katerem bo dovolj prostora za vse. V tem šolskem letu je v vzgojnovarstvenem zavodu 260 predšolskih otrok. Razdeljeni so po enotah na Prešernovi 8, Stanetovi 40, Šaleški 16 in Pes-ju. Zavoljo pedagoških normativov — ti dopuščajo 220 otrok — in prostorninskih — ki dopuščajo le 160 otrok — ne moremo zajeti v vzgojo in' varstvo vseh. Otrok obojestransko zaposlenih staršev, samohranilk in socialno ogroženih otrok, je toliko, da so predvsem ti deležni vzgoje v kolektivu. Varovanci od 2. do 7. leta bivajo pri nas .v 12 skupinah. Ločeni so po starostnih obdobjih. S tem jim zagotavljamo stik in igro z enako starimi vrstniki. Delo v skupinah vodi 11 strokovno usposobljenih vzgojiteljic in 1 negovalka. Te skrbijo, da smeh nikoli ne zapusti otroških lic in da se solze kar vse da hitro posušijo. Majda Gaberšek Vzgojno delo poteka po vzgojnih načrtih. Ti so prirejeni tako. da ustrezajo starostni stopnji otrok. Prav bi bilo, da bi vstop v kolektiv omogočili vsakemu otroku vsaj 1 leto predno gre v šolo. Kakšen bo nov vzgojnovarst-veni zavod? Zgrajen bo za 150 predšolskih otrok. Lokacija je predvidena na Prešernovi poleg obstoječega zavoda. V njem bo 8 igralnic, prostor za ritmiko in telovadbo, gar- derobe, sanitarije, prostor za shranjevanje vozičkov, sani in upravni prostori. V kletnih prostorih bo kuhinja s shrambami. pralnica in likalnica. Sedanje stavbe, ki služijo vzgoji in varstvu, bodo z dograditvijo novega zavoda obdržale svojo funkcijo. V stavbi na Stanetovi 40, bi ostali predšolski otroci, na Prešernovi 8 pa bodo verjetno otroci od 1 do 3 let. Varstva teh otrok doslej še ni bilo mogoče reševati v celoti. Realizacija novega zavoda pa je odvisna od nas vseh! Vzgojitelji smo prepričani, da bodo vsi občani razumeli potrebo in nujnost graditve novega zavoda, posebej še zato, ker je v naši občini od vseh zaposlenih 40 odstotkov žena. Število nenehno narašča. Ce hočemo sprostiti skrbi zaposleno ženo in še posebej zaposleno mater, in če želimo našim malčkom najlepšo vzgojo v dobrih pogojih, potem podprimo akcijo samoprispevka v naši občini. ■ !aii[iiiiiitii:iiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniitiiiiiiiuiiiiiiiitiiiiiiii:tiiiNiiiitiŠaleške doline je občinska skupščina Velenje sprejela na zadnji seji tudi program izgradnje nekaterih pomembnejših objektov v naslednjem štiriletnem razdobju, to je v letih 1970—1973. Sprejeti program zagotavlja odpravo vseh perečih problemov na negospodarskem področju, njegova realizacija pa bo veljala nekaj nad 19 milijonov dinarjev. Denar za izvedbo tega programa bodo prispevale delovne organizacije s področja občine Velenje. PROGRAM OBSEGA NASLEDNJA DELA: © Kolektor, čistilne naprave v Velenju in Šoštanju 7,000.000 © Občinsko letovišče za otroke ob morju 800.000 @ Javno stranišče v Šoštanju 100.000 © Upravna zgradba za sodišče in milico v Velenju 2,500.000 ® Avtobusna postaja Velenje 500.000' <3 Ureditev ogrevanja vode v bazenu Šoštanj 150.000 © Izgradnja kopalnega bazena Velenje 1,500.000 © Garderobe za športnike v Velenju 300.000 © Gasilski dom Velenje 900.000 © Vlečnice 200.000 Zaklonišče 1,500.000 © Javna stranišča v Velenju (2) 200.000 © Tržnica Velenje 400.000 © Sanitarije, garderobe in biljeternica pri bazenu Velenja 600.00Q © Dograditev Zdravstvenega doma Velenje 400.000 Projekti, energetika, podražitve, obresti in posojila 2,019.290 Skupaj 19,069.290 Gorenje odobrilo milijon dinarjev Delavski svet tovarne gospodinjske opreme je na zadnji seji med drugim razpravljal tudi o predlogu za združevanje sredstev delovnih organizacij za sofinanciranje izgradnje in obnove šol in vzgojno varstvenih ustanov ter za gradnjo nekaterih drugih objektov. Podprl je prizadevanje občinske skupščine in vodstev družbeno političnih organizacij, da se Začne čimprej z uresničevanjem nalog, hkrati pa je sklenil, da bo kot prvi prispevek TGO Gorenje namenil za to akcijo milijon dinarjev. RAZPRAVA ODBORNIKOV VELENJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE S SEJE 20. FEBRUARJA, KO SO RAZPRAVLJALI O RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA ZA GRADNJO IN OBNOVO ŠOLSKIH POSLOPIJ TER KULTURNIH OBJEKTOV IN ZA MODERNIZACIJO CEST Občino Velenje je mogoče uvrščati vrned tiste redke občine v Sloveniji, ki so dosegle v povojnem razdobju izredno hiter gospodarski in družbeni razvoj. Pospešen razvoj gospodarstva, predvsem industrije, pa pogojuje tudi vrsto problemov in nalog, posebej na negospodarskem področju. Ker z denarjem, ki ga zberejo v občinskem proračunu, ne bi bilo mogoče v doglednem času uspešno opraviti vseh nalog, so odborniki in drugi, ki so sodelovali v razpravi na zadnji seji občinske skupščine Velenje, soglasno podprli predlog za razpis referenduma. Enak je bil tudi izid glasovanja: VSI ODBORNIKI SO PO KONČANI RAZPRAVI GLASOVALI ZA RAZPIS REFERENDUMA, KI BO V VSEJ OBČINI VELENJE V NEDELJO, 22. MARCA. Iz razprav odbornikov in vabljenih gostov povzemamo naslednje najpoglavitnejše misli: Ciril GREBENŠEK Referendum je široka druž- _ beno politična akcija, katero moramo prav vsi podpreti. V prvi vrsti bi morali to akcijo podpreti vsi člani ZK v občini, zraven tega pa tudi vse druge družbeno politične organizacije. Za uspeh akcije bi morali biti zainteresirani vsi, saj je to velika in humana akcija, izvedena v najširšem obsegu. Zgradili bomo res tiste objekte, ki so najbolj potrebni. Zato moramo podpreti izgradnjo prav vseh objektov . . . Uspešno izveden referendum bo nedvomno odraz visoke zavesti naših občanov, obenem pa bomo dali zaupanje pravilnosti politike občine, katere cilj je — skrb za delovnega človeka. Dolžnost SZDL. kot vseh komunistov in članov vseh drugih družbeno političnih organizacij in končno tudi vseh odbornikov je. da to akcijo podpro in da gremo v akcijo za uspešno izvedbo referenduma. da bo. izglasovan krajevni samoprispevek in da s tem zagotovimo izgradnjo tistih objektov, ki so v občini nujno potrebni. Boris LENČEK Prav vsi moramo podpreti akcijo za združevanje sredstev za gradnjo objektov, ki naj bi jih zgradili s prispevki delovnih organizacij. Gre za objekte, od katerih bomo imeli koristi vsi skupaj, so pa tudi takšni, katerih izgradnjo je nujna, saj brez njih življenje v Šaleški dolini ne bi bilo mogoče. Nujno je, da zberemo sredstva. To bo sicer gospodarstvu naložilo novo breme, vendar lahko vse delovne organizacije če je med delovnimi skupnostmi količkaj zavesti in razumevanja, zberejo potrebna sredstva. 0 nujnosti izgradnje objektov, ki naj bi jih gradili z združenimi sredstvi delovnih organizacij, so odveč razprave. Sredstva, potrebna za dela, spričo gospodarskega potenciala šaleške doline, niso tolikšno breme, da ga ne bi mogli prenesti. Nujno pa je. da začnemo zbirati takoj. Gospodarske organizacije naj takoj pristopijo k podpisu dogovorov o združevanju sredstev da bi tako lahko ie letos pristopili k izgradnji najnujnejših objektov. Vsi občinski odborniki smo preti občani pravzaprav odgovorni, da zberemo denar in da tako zagotovimo realizacijo programa, za katerega realiza-tijo so živo zainteresirani volivci. Lado ZAKOŠEK 2e vrsto let je v naši občini iivo prisotna potreba po novih lskih objektih. Boli kot se je iivljenje v naši občini širilo, tako v proizvodnem pomenu kot po številu prebivalcev, bolj se je zmanjševal prostor naših učencev. Pomanjkanje prostorov je seveda pogojilo številne težave, ki so se kopičile. V rejšnjih letih smo sicer sku- i reševati te probleme, vendar nikoli ni bilo zadosti denarja posebej še zaradi tega. ter se je število učencev iz-dno hitro večalo. Katere težave so v današ-~"em času najbolj prezentne? Učencu v velenjski občini je na voljo v poprečju le 0,9 nV delovnega prostora, medtem ko znaša republiško poprečje Um-, le-to pa je precej pod reopskih poprečjem (5,5 m;). Sjdveh šolah je pouk v treh izmenah. Kaj pomeni to. lah-o povedo le tisti, ki so dan za em priča vrvežu v šolah. Ta-a silovita prenatrpanost šol-prostorov ima kompleks -ledic. Ni moč dajati učen-m dodatne pomoči, zlasti ne im učencem, ki se teže uči- jo, oziroma ki so dalj časa bolni, itd. Omejujemo vsakršno izvenšolsko dejavnost, ker pač ni prostorov. Telesna vzgoja je omejena na minimum: nižji razredi praktično sploh ne pridejo do telovadnice, kajti vse proste ure v telovadnici zasedejo razredi na višji stopnji. Vsak dan pa je bolj pereče vprašanje učencev — voza-čev. Z reorganizacijo šolske mreže smo prešolali učence s podeželja in takrat niti pomislili nismo, da jih bo vsako leto več. Po končanem pouku, ki se različno končuje, nimamo teh učencev kam dati, ni mogoče urediti učinkovitega varstva za te učence. Skratka, tu je tudi nič manj aktualno vprašanje podaljšanega bivanja učencev . . . Nazadnje moramo opozoriti spričo težav, v katerih smo tudi o zdravstvenih posledicah. Menim, da je sila tragično za narod, če mora zaradi neurejenih šolskih razmer že v šoli »proizvajati« delovne invalide. Eden od vzrokov je tudi neprimerna oprema. Dejstvo, da sedijo učenci četrtih razredov v istih klopeh kot učenci osmih razredov, ima za posledico iz-krivljenje hrbtenice. Potrebna je tudi uporaba novejših sredstev, ureditev mini laboratorijev za kemijo, fiziko itd . .. Vsako leto se vprašujemo zakaj je tako visok usip učencev in iščemo vzroke za to. Prepričani smo, da je med vzroki na pomembnem mestu prav gotovo prenatrpanost šolskih prostorov. Lani smo šli v akcijo za modernizacijo cest. V akcijo se je zavestno vključila tudi šolska mladina. Pri približevanju mesta vasi ima za kulturno civilizacijsko1 pa tudi vzgojno plat izreden pomen, saj vsak kvadratni meter asfalta približa podeželskega učenca našemu mestu in mu odpre možnosti za široko vsestransko splošno človeško izobraževanje. Zato smo tudi v prihodnje pripravljeni podpreti te akcije in sklep o razpisu referenduma toplo pozdravljamo. Mladina je dragocena naložba in bolj ko bomo preudarno, tankočutno vlagali vanjo in zanjo, tem zanesljivejše bo naše bivanje v tem poslovnem času. Stane UPNIK Akcijo za pospešeno ureditev nekaterih problemov iz negospodarskega področja lahko samo pozdravljamo. O umestnosti in o višini prispevkov ne kaže več razpravljati. Izkušnje iz lanskoletne akcije »Mesto— vasi« kažejo, kako je mogoče hitro in učinkovito s samoprispevki občanov in s pomočjo podjetij rešiti nekatere pereče probleme, ki so na prvi videz skoraj nerešljivi, v Skalah ,ie bilo pred akcijo takšno vzdušje, da ni bilo potrebno razpisati referenduma za krajevni samoprispevek, pač pa so se va-ščani sami odločili zanj. V letu so zbrali toliko prostovoljnih prispevkov, kot jih bomo morda sedaj plačali s samoprispevkom v petih letih. V Skalah podpiramo to akcijo in želimo, da bi uspela. Avgust VOHAR Osebno sem zadovoljen da je ta programska naloga SZDL vendarle dobila svoje pravo mesto in le prišla pred občinsko skupščino, ki naj odloča o uvedbi krajevnega samoprispevka. Predlog ni nov, saj smo o njem govorili že pred leti . .. S krajevnim samoprispevkom ne bi le nadaljevali začeto akcijo »Mesto vasi«, pač pa potrdili tudi naše načelo, da je vse v človeku in vse za človeka. Delavcem iz okoliških krajev bomo omogočili, da bodo prihajali na delovno mesto po urejenih cestah. Videli bodo, da mislimo nanje, saj so tudi sami dali prispevek za ureditev Velenja in Šoštanja. Vrniti moramo, kar so dali obrobni predeli v prejšnjih letih. Naloga nas vseh je, posebno pa komunistov, da gremo v široko akcijo med naše občane, da jim razložimo program investicij in da vsi skupaj podpremo akcijo. S tem, da bo referendum uspel bo dana podpora politiki sedanje občinske skupščine in vseh družbeno političnih organizacij v naši občini. Majda GABERŠEK V nasi občini je 3.800 predšolskih otrok, od tega samo v Velenju blizu 2.000, v varstvo pa jih lahko sprejmemo le 260. Vsak dan prihajajo mamice in pravijo: »Tovarišica, vzemite otroka, nimam ga kam dati«. Ko moram odgovarjati mamicam, da ni več prostora se mi zdi, da delamo tem otrokom družbeno krivico. Prikrajšamo jih za sistematično vzgojo, za sproščeno igro, za družbo z vrstniki, itd ... Tudi samoupravni organi morajo podpreti akcijo. Kar 40 odstotkov vseh žena je zaposlenih. Te na delovnih mestih ne morejo biti brez skrbi, če nimajo rešenih probemov okrog varstva otrok, v Velenju za zdaj še nismo začeli reševati problemov varstva dojenčkov, nI pa tudi prostorov za socialno ogrožene otroke ... Nobenega d"voma ni, da smo vsi odborniki za krajevni samoprispevek, podpirajmo akcijo in storimo v delovnih organizacijah vse da bo uspela. Rudi BAJEC V programu je zajeta tudi izgradnja nekaterih športnih Objektov, tako telovadnic kopalnega bazena itd. Tudi li objekti so potrebni za našo občinsko skupnost, posebej za vzgojo in zdrav razvoj miadi-ne. Zadnji podatki kažejo, da imamo v naši republiki 29 % otrok z deformiranimi stopali, da ima okrog 16 % otrok nepravilno držo in prav toliko deformirano hrbtenico. Vzemimo za primer Šoštanj: v mestu je okrog 1.000 otrok in če-pav imata obe šoli v učnem programu telesno vzgojo, pa le-te učenci do četrtega razreda in predšolski otroci niso deležni, ker ni prostorov. Telovadnica je namreč zasedena od jutra do večera. Takšen položaj nedvomno slabo vpliva na zdravje naših otrok. Zato je upravni odbor TVD Partizan Šoštanj na zadnji seji soglasno podprl predlog za razpis i:efe-reduma za uvedbo krajevnega samoprispevka. Jože MELANŠEK želja nas vseh je, da kar najbolj uspešno izpeljemo to veliko akcijo in nalogo, da bi kar največ volilcev 22. marca na lističnih obkrožilo »da«. Pri nas smo takole začeli akcijo in pojasnjevali ljudem: »Paka je dobila šolo, Šentilj jo tudi ima, prav tako Pesje, Plešivec, Cirkovce, Zavodnje in Bele vode. Za šole niso prispevali samo občani, pač pa tudi občinska skupščina. Zato je treba pomagati tudi Ravnam, Šoštanju, Velenju in Smartnemu ob Paki, kjer bodo zdaj urejali šolske prostore.« Podpiramo prav tako modernizacijo cest.. . Dajmo široko podporo prizadevanjem. saj se moramo zavedati, da bomo le na ta način uspešno realizirali zastavljene naloge. Brez samoprispevkov občanov in delovnih organizacij predvidenega programa investicij najbrž ne bi uspeli uresničiti niti v petnajstih letih. od nas odbornikov in poslancev ter od vodstev SZDL in krajevnih skupnosti bo največ odvisno- kako bo ta akcija uspela. Peter KRAPEŽ, dipl. inž. V razpravi sodelujem, ker čutim dolžnost, saj mi nI vseeno kako se bo razvijalo naprej življenje v tej dolini in ker želim, da bi videl perspektivo razvoja za naprej. Odborniki so v dosedanjih razpravah odločno podprli zamisel za razpis referenduma. Poudarjeno je tudi bilo, da je referendum nujen. Nekajkrat doslej je bilo v razpravi izven občinske skupščine slišati mnenje, da je program del preobsežen in da si zadajamo naloge, ki jih bomo težko izvršili. Vendar se moramo zavedati da referenduma ne bomo razpisali vsako leto. Res je tudi da bi lahko program zožili, če bi gledali samo trenutne probleme ali pa le malo naprej. Vendar pa, če se odločimo za referendum in za krajevni samoprispevek in zato, da bomo angažirali vse sile, da bi nam bilo jutri lepše, potem sprejmimo program, ki bo zagotovil odpravo trenutno aktualnih problemov, kot tistih, ki bi se pojavili v naslednjih nekaj letih . .. Vsi skupaj se moramo do referenduma spremeniti v aktivne politične delavce, vsi ki imamo kakorkoli moŽhost delovati med ljudmi. Ivan KOREN Vsi skupaj smo dolžni, da podpremo akcijo in storimo vse, da bo uspela. Prepričan sem, da okolica ne bo razočarala! Miran TOPOLOVEC Ze ob preselitvi sedeža občine iz Šoštanja v Velenje, je bilo dogovorjeno, da ' bo prestavljeno v Velenje tudi sodišče. Dokler se je cf&lo zdržati v sedanji stavbi smo pač potrpeli. Obseg dela narašča iz leta v leto in nam praktično že onemogoča, da bi lahko normalno poslovali. Sodišče deluje za dve občini, narašča število pristojnosti, več je sodnikov in uslužbencev, itd. Zaradi vseh teh problemov večkrat po nepotrebnem povzročamo težave občanom in menim da je že čas. da bi sodišče preselili v Velenje in zanj' zagotovili primernejše pogoje za delo. Andrej LENKO Med delavci je velika pripravljenost za podporo referenduma. ker vidijo, da bo tako mogoč.e najhitreje do boljših cest in do nekaterih drugih objektov. Pozdravljam referendum in čimprej pristopimo k uresničevanju programa. Samoprispevek nam bo izboljšal življenjski standard. Stanko VRBOVŠEK Na Plešivcu smo že imeli sestanek, na katerem smo razpravljali o akciji za razpis referenduma Domačini predlog podpirajo. Že lani so z navdušenjem pozdravili tudi akcijo »Mesto — vasi« in v njej aktivno sodelovali. Vsako področje bo imelo korist. Zato sem prepričan, da bo referendum uspel: Teodor JELEN Vseskozi doslej je bila poudarjena nujnost izgradnje objektov. Zato se mi zdi potrebno, da se dogovorimo o ak- ^Nass^siSa'.! ciji vseh družbeno političnih organizacij. Sindikati so na zadnjem občnem zboru zamisel o referendumu podprli. Zdaj bomo v sodelovanju z osnovnimi organizacijami sindikata in samoupravnimi organi sklicali zbore delovnih skupnosti in se dogovarjali o akciji. Delavcem bomo povedali, da brez objektov. ki so zajeti v programu, ne bo mogoče v prihodnje normalno živeti. Hubert MRAVLJAK Prav je, da smo se odločili, da zdaj, ko smo zgradili industrijo. ki ustvarja dohodek, poskrbimo tudi za ureditev vseh tistih problemov, ki tarejo občane. Storiti moramo vse, da bomo 22. marca dosegli uspeh. Branko DROLC, dipl. inž. Odborniki zbora delovnih skupnosti smo dolžni, da storimo vse v delovnih organizacijah kjer smo bili izvoljeni, da akcija za krajevni samoprispevek in združevanje sredstev v celoti uspe. Drago MEH Krajjevni samoprispevek, predvsem pa združevanje sredstev delovnih organizacij ni novost. Delovne organizacije so že doslej vsa leta dajale denar za negospodarske investicije, nekatere več, druge manj. Zdaj pa se dogovarjamo za to, da bi prispevale sredstva vse delovne organizacije. Ivan RAKUN Naloga vseh je, da se dogovorimo kako bomo občane pripravili da bo rezultat kar najboljši To naj bo naloga nas vseh, tako v društvih, kjer delamo, kot v delovnih organizacijah in družbeno političnih organizacijah Od obveščenosti in pripravljenosti ljudi bo odvisen tudi rezultat referenduma. Ciril MISLEJ, dipl, inž. Zdi se mi pomembno poudariti, da ni mogoče razvijati samo gospodarstvo, za kar smo se doslej veliko angažirali, pač pa moramo vzporedno razvijati tudi druge negospodarske dejavnosti. Vse kar bomo delali, bomo delali zase, za ljudi in to moramo občanom tudi povedati. Nestl ŽGANK Odborniki so povedali, da nas čaka zdaj najvažnejše delo na samem terenu. Menim, da nas je toliko aktivnih komunistov, da se lahko pogovorimo z vsemi občani o tej akciji, predvsem pa še o potrebah. Gre za politično in humano akicjo. s čemer moramo med ljudi in jim pojasnjevati, da bomo gradili takšne objekte, brez katerih ne bi bilo mogoče uspešno razvijati življenje naprej. Na predlog odbornikov Jožeta Zevarta in Franca Drofenika je občinska skupščina dopolnila program del s tem, da je med objekte, ki jih bomo financirali s sredstvi samoprispevka vnesla še ureditev ceste Ogradnik—Skorno—Penk, med objekte, ki jih bomo financirali s sredstvi delovnih organizadij pa dograditev zdravstvenega doma v Velenju. Za samoprispevek tudi mladi Mladi iz velenjske občine podpiramo uvedbo samoprispevka, ker se dobro zavedamo kaj pomenijo primerno opremljene šole, telovadnice, otroški vrtci in lepe ceste. Potrebo vidimo v tem, da bodo imeli otroci normalne pogoje za šolanje in da bo razlika med vasmi in mestom manjša. V vsakem vloženem dinarju, ki ga borno saini prispevali, vidimo mladi bogate obresti, ki jih bomo vsi koristili. kal' VELENJSKI RUDARJI ZA M0DERMZAUJ0 ŽELEZNIC Pred dnevi je bila v veKij-skem rudniku lignita akcija za vpisovanje posojila za modernizacijo slovenskih železnic. 125 rudarjev je vpisalo 102.700 dinarjev posojila. HIDRARNA V ŠMARTNEM JE PRIČELA OBRATOVATI Prejšnji mešec je začela v okviru podjetja OLJKA iz Smartnega ob Paki obratovati nova hidrarna. V njej bodo, kot računajo, proizvedli letno okrog 18.000 ton hidriranega ,apna, prodali pa bi ga lahko še precej več. Največ apna bo kupila celjska Kovinotehna, pošiljali pa ga bodo tudi v Maribor, Zagreb, Osijek, Cakovec, Split, Slavonski Brod itd. Načrte za gradbeni del nove hi,drame so izdelali v celjskem zavodu za napredek gospodarstva, vso potrebno opremo pa so izdelali v Mašinoproizvodu v Sarajevu, ki je tudi izdelal načrte opreme. Srečanje z upokojenci Konec januarja je osnovna organizacija sindikata v tovarni Polypex Šoštanj organizirala srečanje s pogostitvijo in obdaritvijo z vsemi upokojenci, ki so bili zaposleni v tej delovni organizaciji. V prijetnem popoldnevu so upokojenci obudili še žive spomine na delo v tovarni. Za organizacijo srečanja se upokojenci vsem najlepše zahvaljujejo, obenem pa si želijo, da bi bilo podobnih srečanj še več, ker bi se tako čutili še bolj povezani z delovnim kolektivom, v katerem so delali toliko let. Deš SEJA OBČINSKEGA ZBORA IN ZBORA DELOVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE VELENJE SPREJET OBČINSKI PRORAČUN Zadnji petek, 20. februarja, so se setali na skupni seji od- ^zacU^za novJ borniki občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti Skup- naselje Konovo, v Smartnem ob " Paki pa naj Di čimprej začeli z ščine občine Velenje. Najprej so soglasno sprejeli sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za gradnjo in obnovo šolskih poslopij, kulturnih objektov ter za modernizacijo cest ki bo na vsem območju občine Velenje v nedeljo. 22. marca, obenem so občinski od stotkov več kot lanS. Temeljna izobraževalna skupnost Velenje pa bo imela na voljo za financiranje redne dejavnosti blizu 11 milijonov din. ali skoraj 25 odstotkov več kot lani. Skorajda brez razprave pa so odborniki potrdili tudi finančne načrte občinskega cestne- iiorniki priporočili samoupravnim ga in kmetijskega sklada ter skla- __________________J, .. n nnflD,ia VtnTfa,: NOV Valtstie urejanjem kanalizacije. Sprejetih je bilo tudi več odlo-q minimalnih tehničnih normati-spodarstva, tako odlok o družbeni vih za vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov ter priporočilo delovnim organizacijam, da prepustijo amortizacijo za stanovanjske objekte stanovanjskemu podjetju. In končno je skupščina občine Velenje na zadnji seji spremenila oz. dopolnila občinski statut, sprejela odlok o določitvi pristojnosti da za zadeve borcev NOV. Nadalje je bil odpravljen občinski prometni davek za prodajo trajno žare-čih peči na premog in sprejete od- švetov ter upravnih organov ob-ločitve da je gradnja nekaterih objektov in cest v splošno ljudsko korist. Odborniki velenjske občinske skupščine so na zadnji seji potrdili tudi programe KOC Velenje in Kleparstva vodovod Šoštanj za zgraditev komunalnih objektov v organom delovnih organizacij združevanje sredstev za financiranje izgradnje nekaterih šolskih objektov (obširneje poročamo o tem v več drugih sestavkih). Po krajši razpravi je bil sprejet občinski proračun za leto 1970. Skupaj s prispevkom za uporabo mestnega zemljišča (ki ga bodo o,dvedli v komunalni sklad) bodo v občinskem proračunu zbrali blizu 18 milijonov din dohodkov, za . ^ _ . Hpiavnnsti ki iih financiralo iz letu 1970 ter letne programe za in uroračuna pa bodo ni vo io nekaj vesticijsko vzdrževanje komunal- gostinski obrat in prostore za raz-SM^mm^^aStmlSj^- nih naprav. Odborniki so se v raz- govore s poslovnimi partnerji. črnske skupščine za opravljanje zadev, ki so določene z zveznimi in republiškimi predpisi kot pristojnosti občinske skupščine, sklenila je da se priključi naselje Konovo k mestu Velenju ter Dodelila zgradbo bivšega doma počitka Salek TGO Gorenje Velenje, ki bo v teh prostorih uredila sodoben JAKIJEVO DARILO zdravstvenemu domu Pevovodja Ivan Nara- Neposredno po osvoho-ločnik je pred nedavnim ditvi sta znana Cankarjev ' na svojstven način p raz- zbor in tamburaški orke-noval 70-letni življenjski ster. Med ustanovitelji teh jubilej. V Šoštanju so pri- skupin je bil tudi Ivan Naredili možičen nastop pev- raločnik. Na reviji v Laskih zborov, ki jih je vo- škem je s tem zborom le-dil ali jih še vodi pevovod- ta 1946 dosegel drugo meja Ivan Naraločnik. S tem sto, 1950. pa v Celju častno so se oddolžili neumorne- mesto. Uspehi, ki jih je Tri pohvalne zgodbe za mlade mu pevovodji in mu hkrati izrekli javno priznanje za njegovo plodno delo na glasbe, področju zborovskega petja. Najlepše je o tem spregovoril predsednik doma- žel, so ga vzpodbujali dalje k zahtevnejši zvrsti Značilna je njegova nepopustljiva volja in vztraj- če Svobode Maks Podles- "ost- Zai° >e Pf™vod,a ® nik, ko je med drugim de- Naraločnik našel vedno « jal: »čutim dolžnost, da se brez hruPa lzhod IZ tezav' K v imenu našega prosvetnega društva zahvalim vsem <» . pevcem za lep in prijeten večer, še posebno pa človeku, ki je neločljivi del zborovskega petja v Šoštanju in okolici. Pevovodja Ivan Naraločnik ne zasluži le zato pozornost, zahvale in priznanja, ker je v častitljivi starosti žrtvoval svoje moči za priprave na ta , množičen nastop, ampak predvsem zato, ker je vse njegovo življenje en sam delovni dan, posvečen glasbi in zborovskemu petju v katerem smo Slovenci že tolikokrat našli uteho in vir novih moči.« Delovni dan rta področju glasbene ustvarjalnosti se je za Ivana Naraločnika začel že leta 1923, ko ga je v katerih so se večkrat njegova kmečka družina iz znašli posamezni zbori. Če Smihela nad Mozirjem po- se je kdaj zgodilo, da ni Velenjčani in okoličani, ki se zadn,je dni zatekajo po zdravniško pomoč v velenjski zdravstveni dom, so prijetno presenečeni. Med čakanjem si lahko o-gledajo dela znanega slovenskega umetnika, Jožeta Horvata-Jakija iz Nazarij. Jaki je namreč poklonil velenjskemu zdravstvenemu domu 28 del za stalno razstavo. Ob odprtju stalne razstave del, ki jih je podaril velenjskemu zdravstvenemu domu Jože Horvat-Jaki, je bila v soboto, 14. febru- 5 arja priložnostna slovesnost, ki so se je udeležili med drugimi predsednika občin Velenje in Mozirje Nestl Žgan k in Jože De-beršek ter republiški poslanec in glavni direktor TGO Gorenje Ivan Atelšek. O zgledntm primeru Jožetd Horvata-Jakija pa je spregovoril direktor zdravstvenega doma prim. dr. Alojz Fijavž, ki je zlasti poudaril hvaležnost velenjskih zdravstvenih delavcev, da bodo odslej prostore zdravstvenega doma krasila Ja-kijeva dela. slala v orgljarsko šolo v IVAN NARALOČNIK Celje. Ko se je dve leti kasneje z mladeniškimi močmi vrnil v domači Šmihel, je vaška pesem kmalu dru- bilo koga, ki bi Ipostavil zbor, da bi zapel partizansko pesem na proslavi ali žalostinko na pogrebu, je to vselej storil Ivnn Naraločnik. Našel je pevce, ki jih tisti trenutek nihče drug ne bi. Vse, kar je v več kot ' BELEVODt v cic CLSTAVtOKOVICO da <=vli -t 1 ) i VSE JI V ČLOVFKU VSE I2AČL0VLKA Lk J V nekem razredu velenjske šole je bilo. Učenci prihajajo v razred iz raznih krajev: bližnjh in oddaljenih. Razredna skupnost je morala zopet ugotoviti, da je uspeh iz predmeta elektrotehnika slab. Dogovor v razredu je bil kratek in jasen. Tistim, ki se slabše učijo, bomo pomagali. Seveda, če hočejo sprejeti našo pomoč. Dogovorjeno — storjeno. V popoldanskih urah je potekal krotek, ki sta ga vodila najboljša učenca v razredu. Uspeh iz tega predmeta se je do polletja močno izboljšal. Tega so bili veseli vsi: razred, profesorji jn starši. Ali ravnajo tako povsod? Verjetno se včasih niti ne zavedamo, da tudi s tako obliko dela trgamo korenine sebičnosti. S takim načinom navajamo mlade ljudi na tovarištvo in pripravljenost, pomagati. Tudi to je humanizem... Ali se tega zavedajo v vseh šolah? Plemenito ravnanje mladih v razredu je pohvalno in zasluži več kot samo besede. - O - Mrzla zimska sobota je bila. Po ozki sneženi gazi hiti starka. Namenjena je v bližnje Braslovče. Za vsako ceno mora priti tja do sedmih. Pot je še dolga, čez minuto pa bo avtobus že na postaji. Vse svoje sile je zastavila, da bi ga ne zamudila. Prišla je do glavne ceste in se kot mrtva sesedla na obcestni kamen. Kakih dvajset metrov pred njo so sijale rumene luči. Zamižala je v obupu in že videla avto, ki je hitel mimo nje. To- da ne! Mlad sprevodnik je videl starko in avto ustavil. Dobesedno pobral jo je s cestnega kamna in odpeljal v toplo notranjost. Ona je odprla moš-njiček in mu presrečna molila drobiž. V njenih hvaležnih očeh je bilo izraženo vse. Še so dobri ljudje na tem svetu! - O - Drugi dogodek je podoben prvemu. V bližini Velenja je bilo. Na Celjski cesti. Bil je slabo oblečen sedemdesetletni starec. V celjski bolnici je hotel obiskati še starejšo in edino sestro. Odrevenele noge niso prav preračunale časa in poti. Avtobus mu je odšel izpred nosa. Žalosten je stal na križ-potju in ni vedel, kaj naj stori. Snežinke so se rahlo usipale izpod neba in bril je že hladnejši veter. Ko bi se le kdo ustavil! Ko bi se le... Pridrvela je bela limuzina in se ustavila kot naročena. Iz nje je prikimal mlad dekliški obraz. Sprejel ga je v svoje toplo zavetje. Starcu je od začudenja zmanjkalo besed za zahvalo. V celjski bolnici sta bila pravočasno. Niso le slabi mladi ljudje! V. S. Vaš obveščevalec Šaleški rudar rillilllllllllUlIllllillllllllilllllllllllllllllllllfllllllllllllllllllitlllllllllllllllllllllllllMIllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllM IIIIIIIIItHIlllllllllllllIllllllllllllllllllllllllIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIllllll gače zazvenela. Skupaj je štirih desetletjih storil za spravil 30-članski pevski zbor |in 14-članski instrumentalni orkester. S tako močnima glasbenima sku- kulturno rast Šoštanja in okolice, je Ivan Naraločnik žrtvoval prostovoljno, v svojem prostem času, ne pinama pa se ni mogel po- da bi pričakoval pohvalo, našati prenekateri kraj. ali plačilo. Tudi izguba edi- Čeprav se je prizadevni nega sina Borisa, v borbi zborovodja 1936. preselil v za svobodo, ga ni omaja-Soštanj, je pesem v Šmi- la. Bilo je ravno ndsprot- helu ostala nepogrešljiv no. še z večjo zavzetostjo je vnašal ljudsko, delavsko in partizansko pesem v srca ljudi ter vzbujal v njih domovinsko in delovno zavest. Njegov prispevek naši družbeni skupnosti je uvidela tudi občinska skupščina Velenje in mu 1968. leta podelila najvišje občinsko družbeno priznanje — Kajuhovo navado. Želimo, da bi Ivan Naraločnik še več let uspešno S5 vodil nttše pevske zbore. (A K del življenja in jo je tam čutiti še danes. Z nezmanjšano zavzetostjo je Naraločnik svoje ljudsko prosvetno poslanstvo nadaljeval tudi v Šoštanju. Blizu 70 odličnih stalnejših pevcev je šlo skozi njegovo šolo zborovskega petja. To je vredno omembe, še zategadelj, ker so ti pevci tvorili zanesljivo jedro vselej, ko so se zbori ustanavljali, spreminjali in obnavljali. Mislinja - ilegalna javka Še pred prihodom Nemcev je jugoslovanska vojska podrla tunel pri Mislinji. S tem so morali vsi, ki so potovali po progi Dravograd—Velenje prestopali v Mislinji. Skozi vas je takrat hodilo mnogo ljudi in to je bil eden od vzrokov, da so 1941. leta po okupaciji ravno tu organizirali glavno ilegalno javko. Seveda to ne bi uspelo brez naprednih ljudi in komunistov. Tu je bil prve dni okupacije narodni heroj Rado Iršič, domačin, ki je organiziral preko Zdravka Cebularja in njegove sestre Dane prve ilegalne trojke in Osvobodilno fronto. Za glavno javko so izbrali gostilno Cebular, kjer je bila tudi trgovina in je bilo kontaktiranje najmanj sumljivo. Vse 1941. leto je postala Cebular jeva hiša zelo frekventna. Tu so se oglašali narodni heroji Miloš Zidanšek, Tone Znidar-šič, španski borec in narodni heroj Dušan Kveder, Štefka Štibler in še vrsta kurirjev iz Ljubljane. Tu so se oglasili prvi partizani — Bor, Iztok Fovh in drugi. Preko Dane Cebular so držali zvezo tudi z Kozjanskim sektorjem, kjer je bila javka pri gostilni Kolar v Lisičnem. Dana je hodila po ilegalne letake v Celje, Iz Mislinje so se ilegalci spet povezovali naprej v Mariboru. Tako sta nekega jesenskega dne odšla v Maribor Dana in Miloš Zidanšek. Oba sta se oblekla po nemških običajih. Dana je bila v »diendlu«, medtem ko je Miloš nosil zelen liubertus in lovski klobuk na katerem se je svetil znak Heimat-bunda. Tako sta kot -soliden« nemški par srečno prebrodila kontrolo v vlaku in policijsko zasedo na postaji v Mariboru, Takšne akcije sta naredila večkrat in ju niso odkrili. V Mislinji so seveda zbirali tudi denar in hrano za partizane. Poleg tega pa so se vključili tudi v napisno akcijo julija 1941, ko so na isto noč po vsej Štajerski premazali napisne table krajev, ki so jih takrat Nemci že ponemčili. Spomini-VLADA VALENČAKA Bila je lepa jasna poletna noč. Luna je sijala. Mislinjske trojke pa so že čez dan pripravile namaz za napise in si ga shranile v majhne škatlice za loščilo za čevlje. Vsi so se kot na komando razgubili in v nekaj minutah premazali vse nemške napise s črno barvo. Isto noč je v mislinjskem zaporu izbruhnil požar, ki je prav prišel ilegalcem, ker so se vsi znašli ob požaru, kamor je prihitela tudi nemška policija, Zaradi tega policija v nje ni niti posumila, da so prebarvali napise. Močna aktivnost organizacije OF je bila do januarja 1942. leta, ko je nemška policija začela< to organizacijo trgati s tem, da jih je mnogo pozaprla — nekaj pa jih je ušlo v ilegalo. V Cebularjevi gostilni so Nemci namestili žandarmerijsko postajo, lastnike so pozaprli in jih potem pregnali v Nemcjio od koder so se vrnili šele 1945. leta po končani vojni. Tak je bil konec glavne javke 1941. leta — središče ilegalnega dela v Mislinjski dolini. Vmes so nasajene platane, pod katerimi razpravljajo prebivalci, sedeč na klopeh, ki -so postavljene okoli, največkrat lokalne novice. Na tem delu poti niseTn bil sam. Bili smo trije — Američanka, Čeh in jaz. Pri Avignonu smo se ločili, ker sta bila namenjena v Pariz, tako, da sem ostal zopet sam. Vse bolj ko sem prodiral proti zahodu, vse bolj je bilo občutiti vpliv sosednje Španije. Način življenja, obnašanje ljudi in mentali-teta so bili zaznavni znaki, ki so izdajali, da ne bo več daleč dežela, katere ime je imelo za mene tako skrivnosten in zapeljiv prizvok. Še pred nekaj dnevi je bila za mene ta dežela še tako neznansko daleč na zahodu, sedaj pa sem takorekoč že stal na njenem pragu. Še isti večer sem prestopil francosko-špansko mejo. Peljal sem se s prijaznim Francozom srednjih let, ki je bil namenjen na špansko riviero k svoji družini, ki je tam preživljala počitnice. Da Jsi bilo vse še lepše je tudi mene povabil tja in jaz sem povabilo z veseljem sprejel. Na meji nama niso delali nobenih težav, saj mojega potnega lista še dobro odprli niso. Sedaj ko sem bil končno tu, kamor sem si tako želel, sem kar gorel od želje, da bi kaj videl, vendar sem imel smolo kajti spet je bila noč. Prometa ni bilo mnogo in kmalu sva bila na cilju, to je v majhnem mestu Estar-tit na severni španski rivieri, ki nosi zveneče ime »Co-sta brava«. Ker je moj gostitelj verjetno uganil moje misli in želje me je takoj povabil na kratek sprehod po mestu, obenem pa sva si nakupila vse potrebno za večerjo. Da pišejo Španci besedo turizem z veliko začetnico \ mi je postalo že prvi večer bivanja v Španiji takoj jasno, kajti ravno na Costo bravo pridejo poleti Francozi v nepreglednem številu. Mestece je bilo polno domiselnih reklamnih luči in svetlečih se izložbenih oken z neštetimi bolj ali manj originalnimi in dragimi spominki. Kupiti je bilo mogoče vse od srednjeveškega meča in oklepa, izdelanega v nekdaj slavnih orožarnah v Toledu, pa do kitar in porcelanastih likov raznih vrst. Po mestu je osvetljevala pisana svetloba in metala ozke pramene na tesne uličice, kjer so se sprehajali poslednji turisti te sezone, ali pa so se otroci podili za številnimi mačkami. Hiše so bile lepo belo pleskane, navadno pa z ravnimi strehami, ter jasno kazale, da je večstoletno vladanje Mavrov pustilo tudi v najsevernejših delih Špa- nije obilo sledov. Vsekakor moram omeniti, da so bili kraji ob Costi bravi res zelo lepi, kar pa za vse ostale predele, ki sem jih videl ne bi mogel reči. To sem ugotavljal naslednji dan, ko sem se poslovil od gostoljubnih Francozov in potoval vzdolž obale do Barcelone. Na vsej dolgi poti sem občudoval obalo, ki je tudi zelo lepa in jo v duhu primerjal z našo, dalmatinsko. Takoj sem ugotovil določene vidne razlike. Naša obala, kjer poteka znana jadranska magistrala je povsem različna po tem, ker je občutno bolj strma in ka-menita v primeri s tem delom španske obale, ki je tudi bujno porasla z gozdom. Glede same razčlembe pa nisem ugotovil razlike, prav tako glede prsti, ki je tudi tukaj bila značilno rdečkaste barve. Oko pa je zaman iskalo v morju tako za našo obalo značilnih belih otokov, zakaj pogled se je stalno izgubljal v sinji modrini morja tja do obzorja. Mesta ob obali so tu večinoma: nova, moderna in zelo prilagojena potrebam turizma. Takoj za peščeno obalo se dvigajo v nebo stolpnice, v katerih so neštevilni hoteli, večji in manjši, turistične agencije in restavracije. Med temi stolpnicami Se razprostirajo parki z bujnimi subtropskimi rastlinami, največ palmami. Skratka, pri teh mestih nisem imel prilike ugotoviti tisto tipično značilnost, ki jo označujemo z izrazom izgled sredozemskega mesta, saj bi jih lahko mirno postavil na Florido ali kam v Južno Ameriko. (Se nadaljuje) J ti. februar 1990 SALE5KI RUDAR Stran S Zimsko škropljenje sadnega drevja v sodobni zaščiti rastlin Pred dobrim desetletjem se je poudarjalo, da je zimsko škropljenje osnovna mera v zaščiti sadnega drevja pred boleznimi in škodljivci. Nekoliko kasneje, s stalnim večanjem števila škropljenj, v dobi vegetacije, so bili nekateri mnenja. da zimsko škropljenje ni obvezno, češ da se z letnimi škropljenji škodljivci uničijo v zadovoljivi meri. Kako danes gledamo na potrebe zimskega škropljenja in kakšen je pomen zimskega škropljenja v moderni zaščiti, ki jo imenujemo integralna zaščita? Ugotovimo najprej, kateri škodljivci se zadržujejo v zimskem času na sadnem drevju, kako prezimijo in možnosti zatiranja. Vsem je najbolj znan ameriški kapar, ki prezimuje na lubju sadnega drevja v drugem stadiju ličinke. Uničiti ga je zelo težko, saj je postal neobčutljiv na nekatere organofos-forne insekticide. Na sadnem drevju prezimuje tudi vejičasti kapar, rdeči hrušev kapar, murvov kapar utegne biti zelo škodljiv breskvam, ribezu in murvi, na češpljah in slivah pa češpljev kapar. Na skorji sadnega drevja prezimuje vrsta listnih uši v obliki zimskih jajčec: zelena jablanova uš, jabolčna listna uš, hruševa listna uš, rjava hruševa uš, rjava in zelena breskova uš, črna češ-njeva uš, medena breskova uš itd. Od pršic je najznačilnejši rdeči pajek, ki tudi prezimuje v obliki zimskih jajčec. Močno gnojenje z dušikovimi gnojili in nekaterimi insekticidi (DDT in karbamil) pogojujejo njegov razvoj. Podobno delujejo tudi nekateri drugi organofosforni insekticidi in nekateri fungi-cidi. Ta škropiva ubijajo naravne sovražnike pršic. Pršice imajo na leto do 7 generacij in postajajo odporne proti nekaterim insektioidom. Na skorji jablane prezimuje jabolčna krvava uš v stadiju ličinke, ki prenese do — 25° C mraza. Ta ima naravnega sovražnika — Cesto se popoln uspeh škropljenja doseže, ko se po zimskem mirovanju pričnejo prebujati prezimeli škodljivci. Zato klasično zimsko škropljenje vse bolj zamenjuje pred-pomladansko škropljenje v začetku vegetacije z oleo-organo-fosfornimi insekticidi. Spekter delovanja teh sredstev je širši od prej omenjenih sredstev za zimsko škropljenje. Ker uničujejo jablanovega cvetožera, se število škropljenj zmanjša za enkratno škropljenje. Sredstva ne barvajo kože, ne povzročajo dražljajev, so pa strupena za toplokrvne živali in čebele. Uporabljajo se od nabrekanja popkov do začetka brstenja (velikost mišjega ušesa). Pre- NA KAJ MORAMO PAZITI KADAR POPRAVLJAMO HLEV ALI ZIDAMO NOVEGA Hlev je sestavni del gospodarskega dvorišča. V hlevu imamo delo vsak dan, tudi ob sicer prostih dnevih. Tu je delovno mesto, kjer delamo vsak dan. Žival, ki jo redimo, pa preživi celo življenje v tem prostoru. Zato mora biti hlev skrbno urejen. Vse moramo tako prilagoditi, da se bo ugodno počutila žival in tudi mi, ki jo oskrbujemo. Dobro preurediti star hlev ali pozidati novega ni najenostavnejše. Stari hlevi, ki jih preurejamo, so različnih starosti. Starejši so, več bo dela in stroškov. Stari hlevi so skoraj vsi zidani s kamnom. Tu so stene precej debele in hladne. Tudi svetlobe imajo takšni hlevi zelo malo, ker so se pri kamnitih stenah zidarji izogibali večjih odprtin. Zračni takšni hlevi niso. Odtok gnoj- parazitsko osico, ki znatno vpliva na populacijo krvave uši, če ni uničena s pogostim tretiranjem z insekticidi: mali in veliki zimski pedic (v obliki jajčec), jabolčni molj (v obliki jajčne gosenice), gosenice raz-nik zavijačev, od katerih je najnevarnejši jabolčni zavi-jač, breskov molj, jabolčna in hruševa bolšica ter hrošči jablanovega cvetožera. Na skorji pod njo in v razpokah torej prezimujejo škodljivci v stadiju relativnega mirovanja in so izpostavljeni škropljenju posebno še, če je drevje pred škropljenjem očiščeno lubja, mahu in lišajev. Z ozirom na množičnost in značaj omenjenih škodljivcev je zimsko škropljenje nujno; posebno v zanemarjenih in ne-dovoljno oskrbovanih sadovnjakih, ki pa morajo biti pred škropljenjem temeljito očiščeni. Zimsko škropljenje se lahko vrši na »klasičen« način v času mirovanja vegetacije ali pa v začetku vegetacije (predpomla-dansko škropljenje). V času mirovanja od novembra do konca marca škropimo z mineralnimi , olji: Parapin v 4_% koncentraciji je posebno učinkovit proti ameriškemu kapar-ju, žvepleno apneno brozgo lahko sami pripravimo, Rume-san in Kreozan uporabljamo v 2 % koncentraciji, Rumesan olje in Zuto olje pa v 3 % koncentraciji. Ta sredstva prodirajo skozi hitinski oklep odraslih žuželk, njihovih jajčec, ličink in zapredkov in delujejo kot dotikalrti strupi. Priporočljivo je menjati sredstva za zimsko škropljenje, ker postajajo nekateri škodljivci odpor-' ni proti določenim strupom. Drevo je treba temeljito poškropiti, tako da škropivo teče po vejah in deblu. Sredstva so zelo strupena, zato moramo z njimi ravnati previdno. izoliral hladen vpliv od zemlje, ko se je pa napil vlage in gnojnice, tudi les ni imel izolacijske lastnosti. Stene v zelo starih hlevih običajno niso ometane. V takih hlevih ne moremo gospodariti tako, kot bi morali času primerno. Druga skupina hlevov so hlevi, ki so bili narejeni kasneje. Pozidani so z opeko, stropi so obočni, stene ometane, okna so majhna, ležišče za živali se ne razlikuje od prejšnjih, in jasli so skoraj v vseh primerih ob temni steni kot v prejšnji skupini hlevov. Odtok gnojnice je malo bolje urejen. Narejene so tudi že gnojnične jame. Vsi, ki želijo popraviti hleve, hočejo ustvariti sebi boljše delovne pogoje, živalim pa dati boljše življenjske pogoje. Živali v hlevu imamo zato, da imamo koristi od njih. Koristi pa zavisijo od nege in skrbi za živali. Živali nimamo samo zato, da nam dajo gnoj, s katerim vzdržujemo rodnost zemlje, temveč zato, da nam dajo mleko in meso. Cim bolj se v živinoreji specializiramo, tem večje so zahteve opremljenosti in urejenosti hlevov. Iz tega sledi, da bo treba neurejene hleve preurediti. Za preurejen hlev pa smatramo samo tistega, v katerem je kompleksno vse urejeno. Pri preurejanju ali zidanju hlevov ne izpuščaj mo obveznih del, ki jih predvidevajo načrti. Vse je važno: kako bomo živali krmili, čistili, molzli, odvezovali, spuščali na prosto, napajali, pomagali pri porodu itd. Na vsako delo pomislimo, preden se odločimo. Priporočamo kratka stojisča s primerno navezo. V načrtih so mere, ki so bile že večkrat preizkušene. Skoraj v vseh primerih so hlevi preozki za dve vrsti živali vzdolž hleva. Nekatere dimenzije pri kratkem » » 1 Hotel PA K A VELENJE 0 Mednarodni barski program % Strip-teas Strip-tcas % Vsak dan razen ponedeljka Integracija parat Oleodiazinon se uporablja v 1 % koncentraciji. Ultra-cid v 0,15 % koncentraciji, Fo-lidol olje v 0,5 % koncentraciji. Tem sredstvom lahko dodamo bakrene pripravke (npr. cuprablau v 0,3 % konc.) proti škrlupu pri pečkarjih. listni luknjičavnosti pri koščičarjih in proti breskovi kodravosti. Zimsko škropljenje zahteva velike količine tekočine. Količina tekočine je odvisna od več faktorjev in jo izračunamo na različne načine. Najenostavnejši je način, pri katerem računamo 1 liter tekočine za vsako leto starosti drevesa za zimsko škropljenje, za škropljenje pred cvetenjem 3/4 oz. po cvetenju 1/2 količine, porabljene za zimsko škropljenje. Velenjski sindikati o nelikvidnosti SPREJETE SKLEPE ZA ODPRAVO POSLEDIC NELIKVIDNOSTI JE TREBA DOSLEDNO UVELJAVLJATI, SAJ BI BILO KAKRŠNOKOLI ODSTOPANJE ALI POPUŠČANJE ŠKODLJIVO ZA CELOTNO NASE GOSPODARSTVO. niče je običajno zelo primitiven. Ležišče je' obloženo z lesom. Dokler je bil les suh, je stojišču so fiksne in jih ne gre spreminjati. Lahko pa spreminjamo, če imamo dovolj prostora, širino čistilnega hodnika in krmilnega hodnika (krmilne mize). Čistilni hodnik zato, da lažje čistimo in pomagamo pri porodih, krmilni hodnik pa zato, da lažje pripravimo krmo. Za vse ostale dele stojišča kot so: jasli, ležišče, blatni kanal, pa so več ali manj določene mere. Teh se držimo. Na primer: navadna veriga in kratko stojišče ne gresta skupaj. Isto velja za kratko stojišče in neurejeni odtok gnojnice itd. Širši in globlji blatni kanal je predviden zato, da spravimo vanj več gnoja in da ga bomo lahko kasneje opremili s transporterji za gnoj. Jasli s predvideno širino sprejmejo dovolj volu-minozne krme. Višina prednje stene jasli je dovolj visoka. Višja ne sme biti, ker sicer žival s to navezo neugodno leži. Dolžina ležišča je za poprečno velikost živali pri nas dovolj velika. Navedeni sta dve izvedbi. Ena s tlakovcem, druga iz betona ogorkov (leš). Navezi, ki jih priporočamo, sta enostavni in primerni za kratko stojišče. Skrbno jih moramo zabetonirati in pustiti, da se dobro osuši beton. Napajalnike lahko namestimo na obe navezi. Pri navezi »grabnarjeva veriga« napeljemo vodovod, običajno ob zunanji steni jasli, dočim pri drugi navezi, ki jo navajamo, lahko za dovod vode uporabimo zgornjo cev za vodovod. V vseh načrtih je okenske površine 15—20 odstotkov talne površine hleva. To mora biti, m tega ne spreminjati. Za zračenje predvidevamo, da bi na daljših stenah pod stropom napravili na vsake 50—70 cm odprtino s premerom okrog 15 cm. Te odprtine so lahko še bolj na gosto. Lahko bi napravili dušnike, ki pa marajo imeti pri teh višinah hlevov in stavbe, najmanj okrog 3U m* čistega preseka. Dušniki so nam v skednju večkrat v napoto. Posebno velja to za skedenj, ki ga nameravamo preurediti za dosuševanje sena s pomočjo ventilatorja. Destvo, da dolgujejo kupci velenjskim delovnim organizacijam nekaj nad 300 milijonov din, velenjsko gospodarstvo pa dobaviteljem dobrih 1S0 milijonov din, ali več kot polovico manj, je nedvomno vplivalo na odločitev predsedstva občinskega sindikalnega sveta Velenje, da skupaj s predstavniki vodstev in samoupravnih organov pekateriH delovnih organizacij, občinske skupščine, SDK in KB podrobneje obravnava trenutni položaj gospodarstva v Šaleški dolini, V tej zvezi pa tudi probleme, ki jih povzroča nelikvidnost in ki utegnejo že v kratkem bistveno vplivati na izplačevanje osebnih dohodkov. Udeleženci zadnje plenarne seje velenjskega občinskega sindikalnega sveta so bili enotnega mnenja, da je treba sprejete ukrepe za odpravo posledic nelikvidnosti dosledno spoštovati in uveljavljati. Velenjčani sprejete ukrepe podpirajo, istočasno pa poudarjajo, da je treba zagotoviti, da jih bodo povsod tudi spoštovali, kajti kakršno koli popuščanje bi bilo škodljivo za celotno gospodarstvo. Trenutno imata v Šaleški dolini blokirana tekoča računa dve delovni organizaciji, in sicer gradbeno podjetje Vegrad Velenje in Tovarna usnja Šoštanj. Poraja se vprašanje, če bosta lahko ti dve podjetji, zraven njiju pa še industrija plastike Polypex Šoštanj, prihodnji mesec izplačali 100 odstotne osebne dohodke. Gre za osebne dohodke blizu 1.700 zaposlenih iz Šaleške doline. Problem je toliko bolj pereč in svojstven, saj povečujeta tako šostanjska tovarna usnja kot Polypex proizvodnjo, zadovoljivo poteka tudi prodaja, težava pa je v tem, ker kupci zadnja dva meseca skorajda ne plačujejo računov. Šoštanjski usnjarni dolgujejo kupci 16 milijonov din, sama pa dolguje dobaviteljem 13 milijonov din. Samo trgovsko podjetje Šoštanj Ljubljana dolguje šoštanjski tovarni usnja blizu 9 milijonov din. Poly-pex pa ima za nekaj nad J milijone terjatev Predstavniki SGP Vegrad pa udeležencem seje niso mogli postreči s podrobnejšimi podatki o položaju delovne organizacije. Težave okrog izplačil osebnih dohodkov pa je mogoče prihodnja dva meseca, to je po sprejemu zaključnih računov, pričakovati še v nekaterih drugih delovnih organizacijah v občini Velenje. Po nekaterih podatkih se poraja vprašanje, če bo mogoče izplačati 100 odstotne osebne dohodke okrog 3.000 zaposlenim v Šaleški dolini. Predsedstvo velenjskih sindikatov meni, da je treba samoupravne organe in kolektive sproti in kar najbolj objektivno obveščati o finančnem položaju delovnih organizacij in sprejeti vse mogoče ukrepe da se omilijo problemi, ki jih povzroča nelikvidnost. Ponekod so se že odločili, da bodo izplačevali osebne dohodke dvakrat na mesec, v šoštanjski tovarni usnja so že pred časom prestavili izplačilni dan od 8. na 20. v mesecu itd. V večji meri bo treba zahtevati izdajo akceptnih nalogov, sproti in dosledno pa izterje-vati vse zapadle obveznosti. Sicer pa je predsedstvo velenjsKih sindikatov sklenilo, da bo predlagalo svetu za industrijo občinske skupščine, da obravnava to vprašanje. In še na eno stališče predsedstva velenjskih sindikatov velja opozoriti: v kolikor v posameznih delovnih organizacijah ne bi mogli marca izplačati 100 odstotnih osebnih dohodkov, naj bi se odločili za 80 % akontacije, ob izboljšanju položaja pa naj bi pozneje izplačali zaposlenim še razliko do celotnih osebnih dohodkov. 22. MARCA REFERENDUM Z otvoritvijo nove dodatne prodajalne SODOBNE OPREME na Tomšičevi cesti v Velenju smo močno povečali asortiman in izbiro pohištva, ter ugodno nudimo v prodajalnah na Šaleški in Tomšičevi cesti: SPALNICE DNEVNE SOBE JEDILNICE KUHINJSKO OPREMO PREDSOBNE ELEMENTE PISARNIŠKO OPREMO GOSPODINJSKE STROJE TALNE OBLOGE PREPROGE DEKORATIVNE TKANINE POSTELJNO KONFEKCIJO NUDIMO POTROŠNIŠKI KREDIT IN ZAGOTAVLJAMO SOLIDNO POSTREŽBO. POHIŠTVO DOSTAVLJAMO NA DOM. SE PRIPOROČA SODOBNA OPREMA § velenje trgovsko podjetje na veliko in malo š po rt spor t šp o rt DELAVSKE ŠPORTNE IGRE SMUČARSKE VESTI Šolsko športno društvo gimnazije Velenje je priredilo v okviru športnega dneva tekmovanje v veleslalomu na Golteh. Med dijaki je bil najboljši Milan Žvan 54,5, drugi je bil Oto Kugonič 54,8 pred bratom Danijem 55,2 četrti je bil Milan Gmajner 57,0, peti pa Zoran Pistotnik. Pri dijakinjah je bil vrstni red naslednji: 1. Vlasta Štajner 1:15,6, 2. Tea Cver-lin 1:24,6, 3. Nada Zavolov-šek 1 -.34,0, 4. Tatjana Tkavc 1:48,6. Na področnem prvenstvu osnovnih šol v veleslalomu na Golteh so nastopili tudi pionirji velenjske občine. Najuspešnejši so bili: Ne-venka Kugonič, zavzela je prvo mesto pri mlajših mladinkah, Janez Vrtačič — 3. mesto pri mlajših mladincih. Pri starejših pionirjih so se najbolje uvrstili Roman Tamše (9), Srečko Godec (11), Mateja Štajner je bila pri dekletih osma. V kategoriji mlajših pionirjev se fantje niso najbolje odrezali, pri dekletih pa je Zora Slemenšek zavzela šesto mesto. Med cicibani pa so se najbolje odrezali Belovoščani, saj je dosegla pri cicibanih prvo mesto Marija Rezonič-nik, drugo pa Irma Melan-šek, pri fantih je bil najboljši Salndi Slemenšek, Mlajše mladinke: 1. Nevenka Kugonič (V I) 57,3 Mlajši mladinci: 1,—2. Aco Seigmeister (V ri) 57,3 1.—2. Samo Zabkar (S I) 57,3 3. Gorazd Tanšek (V II) 58,0 4. D. Kajsesberger (VII) i :01,4 5. Bernard Zager (Si) 1:05,2 6. Daarko Kejžar (SM) 1:08,8 7. Franc Rogelšek (Si) 1:09,2 3. Vili Stiplovšek (VI) 1:10,5 9. Drago Zivko (VI) 1:15,8 10. Rudi Hramec (SM) 1:17,1 Velenjske atletinje Marija Novinšek (23), Betka Vogler (32) in Darinka Ramšak (17) pred startom teka na 60 metrov iJIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIlillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIllllllllllMIIIIIIHl V organizaciji smučarske sekcije Partizan-Rudar Velenje je Silo na 15-metrski skakalnici republiško prvenstvo pionirjev. Nastopilo je več kot 120 tekmovalcev iz 20 smučarskih klubov. , Naslove republiških prvakov sta osvojila pri starejših pionirjih Boris Cuzner (Jesenice) 200,0 (16.5 in 15.5 m); pri mlajših pa Anton Bi»-jak (Ziri) 194,5 (14, 14 m). Velenjski skakalci se tokrat niso kaj prida izkazali, ne po u-deležbi. še manj pa po rezultatih. V prejšnjih podobnih tekmovanjih so tudi velenjski pionirji zavzemali vfdna mesta, letos pa je pri mlajših pionirjih bil najboljši na 33. mestu, pri starejših pa Dušan Virant na 40 mestu. To je vsekakor velik neuspeh za mesto skakalnic, o katerem smo govorili kot pomembnem skakalnem centru. Res je, da se Velenjčani lahko pohvalijo kot dobri organizatorji skakalnih prireditev, vendar nam to ne koristi veliko, če bodo na naših skakalnicah nastopali le drugi tekmovalci. AVTO MOTO DRUŠTVO | ŠALEŠKA DOLINA VELENJE 1 vabi člane in ljubitelje avto moto 1 | športa na 1 LETNO SKUPŠČINO | k! bo v nedeljo, dne 1. marca 1970 ob 1 1 9. liri v sejni dvorani Skupščine ob- 1 1 čine Velenje. ^lllllllllllllllillllllllllllMIlllllllllllllllItlllHIlllllllttlllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllflllllltllHIlllll PREBEG PORAŽEN Naš edini profesionalni boksar Ivan Prebeg je moral prepustiti naslov evropskega prvaka v poltežki kategoriji. V borbi z mlajšim nasprotnikom Italijanom Del Papom je izgubil boj ŠAHISTI SO TEKMOVALI Sahisti šahovske sekcije DPD Velenje so v času od 9. novembra 1969 do 1. februarja 1970 odgirali 9 dvobojev za prvenstvo celjske šahovske podzvezne lige. Dosegli so 6 zmag, 2 neodločena rezultata, izgubili pa so z zmagovalci ekipe Žalec. 23. december 1969 Zreče : Velenje 2 : 2 Lipnik Drev Gorjanc Hojan I. Delavske športne igre postajajo vse bolj množična športna rekreativna dejavnost delovnih ljudi. V preteklih letih se je ta dejavnost odvijala le v jesenskem obdobju. Izkušnje in želje pa so narekovale, naj bi se tekmovanja izvajala preko vsega leta. V letošnjem letu pa se bodo tekmovanja razširila tudi na medobčinske igre koroške regije. Za organizacijo teh tekmovanj bo poskrbela komisija za oddih in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Velenje, ki jo sestavljajo: ing. Jurij Mogelnicky (predsednik), prof. Rudi Zevart (teh. sekretar), ing. Vili Jelen, ing. Franc Zaker-šnik in Tine Gregorc. Na prvem sestanku so sestavili program delavskih športnih iger za leto 1970. Tekmovanja bodo izvedena v občinskem merilu v naslednjih panogah: februarja smučanje (veleslalom), marca v namiznem tenisu in streljanju z zračno puško, aprila v šahu in kegljanju, maja — odbojka, junija — rokomet, avgusta — plavanje, septembra — mali nogomet. Za občinski praznik meseca oktobra pa bo svečana podelitev pokalov in diplom najboljšim. Prav tako se sklenili, da se bodo udeležili z najboljšimi ekipami in posamezniki medobčinskih iger, ki bodo v getih panogah. V Ravnah na Koroškem — smučanje (marca), 9. november 1969 I8- januar 1970 Šempeter I : Velenje 0,5 : 3,5 Lipnik 1 Premužič 1 Gorjanc 0,5 Preložnik 1 Velenje : Šentjur 2 : 2 Gorjanc Mihelič Hejan I. Hojan L. v Slovenj Gradcu — streljanje (aprila), v Dravogradu — kegljanje (maja), v Radljah ob Dravi — odbojka "(septembra) in v Velenju oktobra mali nogomet. Predvidevajo, da se bo letošnjih iger udeležilo v občinskem merilu več kot 600 tekmovalcev, Prav tako je komisija že sestavila obsežen pravilnik DŠI. V pravilniku je predvideno točkovanje za uspeh in udeležbo, podrobne propozicije tekmovanja za posamezne panoge, nagrade, pravica nastopa, kazenske določbe in drugo. Kot kaže, je delo na tem važnem športnem območju dobro zastavljeno. Za izvedbo :ega obsežnega programa pa so bodo morali poleg komisije z z vso skrbnostjo lotiti dela tudi vsi odgovorni za šport in rekreacijo pri posameznih osnovnih sindikalnih organizacijah. O poteku DŠI bomo v našem časniku redni in obširno poročali. Mladina se navdušuje za plavanje, smučanje in športne igre Lojze Osteršek nam je poslal zanimivo anketo, ki jo je izvedel atletski klub Velenje med učenci RŠC in gimnazije Velenje. Anketa je obsegala vprašanja v katerih športnih panogah so vključeni učenci in v katerih bi tisti, ki ne sodelujejo, želeli sodelovati. Vprašanje je bilo tudi, ali je za športno udejstvovanje dovolj objektov. Odgovorilo je 733 anketirancev (489 iz RŠC in 244 iz gimnazije). V odgovorih so se odločili, kar za 16 športnih_ panog. Daleč pred vsemi je plavanje 264, kar nam daje misliti, da naši srednješolci želijo zdravega športnega udejstvo-vanja. Več kot 200 se jih je odločilo za smučanje in nogomet. Veliko privržencev pa ima tudi rokomet, košarka in namizni tenis (122, 117 124). Pri športnih igrah preseneča majhno število učencev, ki bi se ukvarjali z odbojko (34). Med športne panoge, ki imajo še kar precej pristašev sodi atletika (98), judo (79), karate (66), kar 56 se jih je izreklo, da bi igrali tenis, če bi imeli ustrezne pogoje. Glede na ugodne pogoje dela, pa preseneča majhno število tistih, ki se navdušujejo za gimnastiko (49). Če izvzamemo plavanje in tenis imajo mladi v Velenju vse možnosti, da svoje želje uresničijo in se vključijo v športno aktivnost bodisi v okviru šolskih športnih društev in ostalih obstoječih klubov in sekcij. V prihodnji številki časopisa pa bomo objavili rezultate ankete, ki so jo izpolnili učenci velenjskih osnovnih šol. 16. november 1969 Velenje : Rogaška Slatina 2,5 :1,5 Lipnik 0,5 Brešar B. o Sivka i Mihelič 1 7. december 1969 Žalec I : Velenje 3 :1 Premužič 0 Gorjanc o Hojan 1/1 Preložnik 0 19. december 1969 Velenje : Cinkarna 3 :1 Brešar B. i Drev i Hojan L. o Hojan I. i 21. december 1969 Žalec II : Velenje 0,5 : 3,5 Premužič 1 Mihelič 0,5 Gorjanc 1 Preložnik 1 25. januar 1970 Šempeter II : Velenje 1 : 3 Mihelič j Godec Labuz Hojan I. o 1. februar 1970 Velenje : Cei^ ski šahovski klub 2,5 :1,5 Goršek j Godec g Labuz os Pistotnik točk Končni vrstni red 1. Zalcc I 29,5 2. Šempeter II 24 3. Velenje 23 4. Cinkarna 19,5 5. CŠK II 18 C. Šentjur 17 7.-8. Rog. Slatina 13,5 7.-8. Šempeter II 13,5 9. Zreče 12 10. Žalec II 10 TRI MEDALJE ZA ATLETINJE V dvorani celjskega Kladivarja je bilo prvenstvo Slovenije v atletiki v zaprtih prostorih. Velenjski atleti so bili z 28 tekmovalci najštevilnejša ekipa poleg domačinov. Skupno po jc nastopilo 215 atletov iz vse Slovenije. Največ uspeha od Velenjčanov sta imeli atletinji Betka Voglar in Darinka Ramšak v teku na 600 m, kjer sta zavzeli 2. in 3. mesto. Voglarjeva je dosegla medaljo tudi v teku na 60 m, kjer je bila tretja s časom 8,6. V teku na 2000 m za mladince je Miran Cas zavzel 6. mesto, Tone žižmond je bil 8., Osman Ilasič pa 10. Boris Rozman je pri mladincih v teku na 60 m dosegel 1. mesto s časom 7,6. Izkazala se je tudi Majda Pesjak, ki je nastopila v treh panogah in dosegla dobre rezultate -60 m zapreke 4. mesto, 60 ni rezultat 8,8, v skoku v daljino 438, Atleti AK Velenje se marljivo pripravljajo na bližnje tekmovanje v krosu. Nastopili bodo na prvenstvu Slovenije v Murski Soboti, najboljši pa na državnem prvenstvu v Sarajevu. Pionirji v Belih vodah Najboljši pionirji skakali v Velenju Predno so startali, so bila njihova lica vedra 130 TEKMOVALCEV V BELIH VODAH Na smučiščih v Belih vodah je bilo občinsko prvenstvo pionirjev v veleslalomu. Tekmovanje je bilo v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger in v počastitev pohoda XIV. divizije. Pokroviteljstvo tekmovanja pa so imeli Skupščina občine Velenje, TGO Gorenje in Krajevna skupnost Bele vode. Na skrbno pripravljenih progah, krajša je bila za cicibane in mlajše pionirke, daljša pa za ostale kategorije pionirjev, se je pomerilo za naslove občinskih prvakov kar 130 tekmovalcev iz vseh petih osnovnih šol in podružnične šole Bele vode. Lepo sončno vreme pa je omogočilo, da je tekmovanje odlično potekalo v organizaciji SSD Bele vode in telesnovzgojnih pedagogov. Največ uspeha so imeli smučarji osnovne šole MPT Velenje, ki so osvojili 4 prva mesta. Pionirji iz Belih vod so bili najboljši med cicibani. Nevenka Kugonič je prevozil progo najhitreje in dosegla najboljši čas na tekmovanju 52,1. Zmagovalci so prejeli diplome, trije najboljši iz vsake kategorije knjižne nagrade občinske /.veze DPM, dc-et najboljše uvrščenih pa značko Bele vode. REZULTATI: Cicibanke: 1. Jožica Rezonienik (BV) 38,3 2. Irma Melanšek (BV) 40,3 3. Danica Urbane (BV) 46,0 4. Mateja Krapež (V 1) 48,4 5. Suzana Cesar (V II) 54,7 6. Saša Piano (VI) 1:00,4 7. Mirjam Pocajt (V I) 1:02,0 8. Ankica Drev (BV) 1:04,8 9. Anka Glavač (VI) 1:13,3 Cicibani: 1. Sandi Slemenšek (BV) 37,3 2. Janez Maze (BV) 39,1 3. Jože Lebar (V II) 40,0 4. Zeljko Kovačič (V I) 40,3 5. Tine Kolenc (SM) 41,3 6. Ivan Urbane (BV) 42,5 7. Robert Omladič (SM) 43,8 8. Drago Hudobreznik (BV) 47,4 9. Branko Slemenik (BV) 48,5 10. Gorazd Šalej (VII) 52,5 Mlajše pionirke: 1.—2. Irena Zevart (V II) 41,1 1.—2. Hanika Pozvek (V I) 41,1 3. Tatjana Strosak (V I) 42,0 4. Marija Goličnik (BV) 44,2 5. Irena Gorogranc (V II) 48,3 6. Zora Slemenšek (S II) 49,0 7. Maja Slavič (S II) 51,4 8. Metoda Lipnik (V II) 52,9 9. Suzana Zager (S II) 53.9 10. Branka Travnar (VI) 1:05,6 Mlajši pionirji: 1. Marko Vučina (S II) 57,9 2. Igor Pečovnik (VII) 1:02,0 3. Vojko Petek (SM) 1:02,2 4. Jure Robida (SM) 1:02,8 5. Ivan Stropnik (BV) 1:03,0 0. Sandi Drev (Si) 1:04,2 7. Bojan Ambrož (VII) 1:04,4 8. Franc Omladič (SM) 1:06,2 9. Zvonko Gajšek (VI) 1:06,5 10. Duško Stimac (V 1) 1:08,5 Starejše pionirke: 1. Mateja Stopar (VII) 2. Eta Gaberšek (V I) 3. Darja Rabič (VI) 4. Vanda Kirar (S II) Starejši pionirji: 1 Roman Tamše (V II) 52,4 2. Srečko Godec (V I) 54,6 3. Prane Rezoničnik (S II) 55,3 4. Zvonko Es (V I) 58,5 5. Franc Krevselj (SM) 59,7 6. Drago Vrabič (S I) 59,8 7. Borut Cigala (SM) 1:00,2 8. Milan Krevselj (SM) 1:01,2 B. Tonči Povzek (V I) 1:01,8 10. Gusti Verdelj (VII) 1:01,9 57,5 1:07,0 1:11.1 1:17,7 OBČNI ZBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA VELENJE Leto prireditev Velenjski turistični delavci so se prejšnji teden zbrali na občnem zboru in pregledali dejavnost turističnega društva. 0 Navzoči so bili tudi član izvršnega sveta skupščine SRS inž. Franc Rezdevšek, glavni tajnik turistične zveze Slovenije Boris Matajee, predsednik velenjske občinske skupščine Ncstl Žffank, predsednik sveta za blagovni promet in turizem Avgust Jeriha in tajnik celjske turistične zveze Zoran Vudler. Na občnem zboru so člani turističnega društva Velenje sprejeli obsežen program dela za prihodnje obdobje in koledar turističnih prireditev v letošnjem letu. Domenili so se, da bodo letos organizirali več turističnih prireditev. Precejšnji del razpravljanja so posvetili urejenosti kraja. O tem je predsednik turističnega društva Gustl Tanšek dejal: »Pred leti je rudnik z intenzivno izgradnjo stanovanj in drugih objektov družbenega standarda znal zbrati ljudi, jih zainteresirati, da smo vsi pridno kot čebele delali pri urejanju in olepševanju Velenja. Ta skrb se je prejšnja leta prenesla na komunalno _ obrtni center, ki naj bi naredil premike naprej. Na tem področju smo dosegli pravi brodolom, ker nismo imeli članstva, ki bi prevzelo nase skrb za širjenje hortikulture v mestu. To skrb je prevzelo turistično društvo lani, ko je ustanovilo hortikulturno društvo. Gojitev rastlin je danes temeljna sestavina vsake civilizacije in ne samo civilizacije, tudi kulture. V kulturi vidimo skupnost dejavnosti, ki ustvarjajo in notranje bogatijo ter plemenitijo ljudi. Tudi gojitev rastlin je kulturna dejavnost, kadar ima enak namen, da notranje bogati in plemeniti naše ljudi. Iz te potrebe so zrasli javni nasadi v našem mestu, v večji meri po uživa človek te rodni atletski dvoboj moških reprezentanc Veneto : Slovenija. Tudi karate klub Gorenje je prijetno presenetil z uspelim nastopom1 boljših mojstrov tega športa v domu kulture in navdušil številne Velenjčane. Med drugim je na občnem zboru predsednik turističnega društva Gustl Tanšek tudi dejal: »Kadar govorimo o turizmu pri nas, imamo še vedno pred očmi tistih nekaj krajev, ki še izpred vojne veljajo za turistične. Pozabljamo pa, da se je z razvojem materialnih dobrin in motorizacije turizem spremenil iz pretežno stacionarnega v mobilnega in da predstavlja doživljanja poti enega od bistvenih elementov pri izbiri potovalnega ali izletniškega cilja. Potovanje z lastnim avtomobilom, če ga primerjamo z nekdanjim potovanjem z vlakom, omogoča neposredni stik z okoljem, ne samo na cilju, temveč na vsej poti, kjerkoli se nani zahoče. Mi se vrednosti naših krajinsko izredno lepih cest v naši dolini še nismo zavedli, da domala ni ene, ki ne bi bila turistično zanimiva. S cestami, ki smo jih asfaltirali, so kraji Šentilj, Skale in Hra-stovec mnogo pridobili na svojem pomenu. S tem so dobili kraji možnost, da se pri njih širi kmečki turizem in da tudi v teh krajih prično vaški ljudje skrbeti za rast sekundar- dobrine, ko goji rastline v do- nih počitniških naselij.Možnosti mačem vrtu, okrog stanovanj skih stolpnic, po balkonih in v stanovanju.« za razvoj kmečkega turizma imajo Cirkovce, Plešivec, Šentilj in Paski Kozjak. Na občnem zboru turističnega društva Velenje so se zato pogovorili, da bodo morali v tem letu vsi prebivalci skrbeti in negovati cvetlične nasade in balkonsko cvetje in skrbno čuvati okolico stanovanjskih hiš. Zlasti člani turističnega in hortiknlturnega društva pa se bodo zavzemali, da bo postalo -jirTlečkih Velenje resnično mesto cvetja. Lansko leto je bilo turistično društvo v Velenju zelo aktivno. Največjo pozornost je posvetilo turističnim prireditvam, zato lahko imenujemo to leto — leto prireditev. Uspelo je bilo meddruštveno tekmovanje v smučarskih skokih na veliki skakalnici v Velenju, ki ga je izvedel domači smučarsko skakalni klub. Mesto Velenje je bilo tudi gostitelj mladih reprezentanc Julijske Krajine, Koroške in Slovenije ob priliki troboja na 65. metrski skakalnici v Mislinji. To tekmovanje je pomembno, ker so prišli in si ogledali Velenje naši zamejski Slovenci iz okolice Beljaka. Nič manj pomembna turistična prireditev je bil lanskoletni pustni karneval. Odbor za pripravo lanskega karnevala sta uspešno vodila Miha Valenci in Stanko Hudales. Turistično društvo je prevzelo turistično informativno službo med proslavo štajerska in Koroška v revoluciji. Uspela prireditev je bila tudi 10. maja, ko je bilo na Titovem trgu veliko slavje pionirjev iz Hrvatske in Slovenije, ki so se udeležili pohoda legendarne XIV. divizije od Bele Krajine do Graške gore. Precejšnjo število ljudi pa je v Velenje privabila lanskoletna tombola. Kotalkarski klub je znova dokazal, da se ni izneveril tradiciji, ko je lani uspešno priredil kotalkarski kriterij. Lansko leto je bila na kotalka-lišču že petič zapovrstjo mednarodna plesna prireditev »Evropa pleše«. Velenjska Evropa pleše pa je afirmirala plesno prireditev doma in v tujini. Tudi tekmovanje Treh dolfiTv avtomobilski vožnji in go-cart dirke v izvedbi domačega avto-moto društva, so bile atraktivna prireditev za Velenje. Na športnem področju je domači atletski klub pripravil medna- Pri razpršeni urbanizaciji pa moramo biti zelo previdni. Naša vas postaja vse bolj podobna po arhitekturi obrobnim predelom naših mest. Ob tej priložnosti želim poudariti, da bo konec z našo vaško Tipičnostjo. Ljudje kazijo stoletja Oblikovano zunanjo podobo hiš, širijo okna in vrata. Ni naključje, da zagle-daš v gorskih predelih enaka vrata in okna kot so v mestu. Hortikulturno društvo in turistično društvo bosta morala vložiti precej truda, da se bo ohranila izvirna podoba kmečkih hiš, kozolcev, starih žag in mlinov.« Na občinskem zboru so ponovno izvolili Gustla Tanška za predsednika velenjskega turističnega društva. V upravnem odboru pa so še Irena Blago-tinšek, Rafko Berločnik, Rudi Hrovat, Lojze Jevšenak, Milan Grm, Danica Hercog, Marjan Kolenc, Milan Konto-ček, Marijan Lipovšek, Franc Mažgon, Tone Pečovnik, Fani-ka Romih, Vida Sime, Pavla Šifer, Gustl Verdelj in Mirko Žolnir. Delovni načrt turističnega društva Velenje Turistično društvo Velenje si prizadeva razširiti turistično dejavnost v Velenju in okolici. Zaradi tega sprejema program dela. ki se navezuje na vse dejavnike, ki pospešujejo turizem v tem kraju. To velja zlasti za hortikulturno društvo, za vse specializirane mladinske organizacije, ki se ukvarjajo s turizmom in na vse organiza ije in društva, ki pospešujejo turizem. Zaradi tega sprejemajo turistične organizacije kot svojo obveznost, da vključijo v svoj program dela sistematično kulturno-turistič-no prevzgojo prebivalstva. Predpogoj za razvoj turizma pa je ureditev in zunanji izgled Velenja. Turistično društvo predlaga sinhro-nizirano akcijo vseh šolskih zavodov, podjetij in organizacij, da se sestanejo njihovi predstavniki in se dogovorijo o akciji, ki naj poteka letos pod geslom: »Cvetlični gredi podobno naj bo naše mesto«. Posebej naj bi se vsi Ve-lenjčani zavzeli, da bi bilo Velenje resnično ena sama cvetlična razstava, ko bodo poleti od 21. junija do 4. julija POLETNE IGRE VELENJA. S prizadevnostjo in sodelovanjem vseh krajanov se Velenje s tem vključuje v republiško tekmovanje ZA NAJBOLJ PRIZADEVEN KRAJ V SLOVENIJI, ki ga vsako leto razpišeta časopis DELO in Turistična zveza Slovenije. Občni zbor Turističnega društva predlaga uredništvu šaleškega rudarja, da eno stran lista nameni olepševalni akciji. Turistično društvo bo v svojem nadaljnjem delu sodelovalo s Turističnim društvom v Šoštanju, na področju turistične propagande, pri izobraževanju kadrov in pri usklajevanju turističnih prireditev. Zaradi vedno večje gospodarske in družbene vloge, ki jo turizem pridobiva, se kaže potreba po neki močnejši organizaciji v občini, ki bi znala vse dejavnike, ki so posredno ali neposredno povezani s turizmom, strniti v skupna prizadevanja in postaviti jasne smernice za nadaljnji turistični razvoj. V te namene občni zbor Turističnega društva predlaga Skupščini občine Velenje, da pomaga urediti in opremiti Turistično pisarno, ki naj v prihodnosti deluje v Velenju ter prevzame skrb za napredek turizma. Gostinske organizacije in zasebni gostilničarji bi morali imeti večjo skrb zf( opremo in ureditev lokalov in za ureditev okolice gostinskih objektov. V prihodnje je treba podpirati razvoj zasebnega gostinstva le v primerih, |ko gre za objekte, v katerih se lahko dosežejo kvalitetne gostinske in penzionske storitve, ki predstavljajo dopolnilo za turistične storitve. Lep primer za takšen objekt bo bivša vila Herberstcin, ki jo bo stilno preuredila TGO Gorenje v gostinski in turistični objekt. Turistično društvo bo preko svoje komisije pregledalo že obstoječe gostilne, predlagalo preureditev Ie-teh ali pa da jih zapro. Turistično društvo nadalje predlaga Skupščini, da dovoli v prihodnje odpreti takšne lokale, ki bodo nekaj pomenili, kjer bodo imeli gostje na voljo domačnost in specialitete tega področja. Društvo bo v prihodnje podpiralo izgradnjo objektov, ki so potrebni mestu za rr.-zvoj turizma. V Velenju je nujno potrebna prireditvena dvorana, plavalni bazen, teniško igrišče in igrišče za hokej. Pri nadaljnjem perspektivnem razvoju turizma je treba razmišljati še o zgradbi, kjer bi bila ležišča za mladinski turizem. Občni zbor Turističnega društva priporoča vsem občanom, da glasujejo na referendumu pritrdilno za 2 % prispevek od osebnih dohodkov za izgradnjo III. osnovne šole, vrtca, cest in objektov rekreacijske narave. To je tudi dolžnost vseh članov Turističnega društva da podpro akcijo, ki je namenjena za dobrobit vseh občanov in ki je sestavni del skrbi za občane s strani Skupščine občine Velenje. Turistično društvo bo v mesecu marcu pričelo s tehničnimi pripravami za izdajo prospekta in turističnega vodiča po šaleški dolini. Spomladi bomo pred turistično sezono organizirali kulturno-izobraževalni seminar: kultura in turizem, za gostince in turistične delavce in enodnevni seminar za turistične vodnike, da bi bili tudi turistični vodniki dobro pripravljeni za letošnjo turistično sezono. Izdali bomo tudi načrt mestsj Velenja, kjer bodo na hrbtni strani objavljena imena vseh ponudnikov privatnih sob. Skupščini občine predlagamo sprejetje odloka o povečanju turistične takse za domače goste od 0,50 na 1,0 din, za tuje goste pa od 1,00 na 2,00 dinarja. Turistično društvo je pretresla vest, da namerava Skupščina občine Velenje pridržati turistično takso. Zato predlagamo, da SO spremeni svoj odlok in še vnaprej prepusti takso turističnemu društvu. Skupščini občine predlagamo, da se uzakoni dopolnilni prispevek delovnih organizacij za pospeševanje turističnih dejavnosti, za turistično propagando in organizacijo turističnih prireditev. ............................................................................um........................... I KOLEDAR 1 I TURISTIČNIH PRIREDITEV | | ZA 1ET0 1970 1 i • 14. junija 1970 avto rally »Gorenja« za prvenstvo SRS | | • 21. junija 1970 Tombola — organizator TD in »ERA« | | • 22. junija 1970 Kresna noč ob jezeru — zabavna prire- i = ditev = | • 26., 27. . | = in 28. junija 1970 »Evropa pleše« = = ® 3. julija 1970 Tradicionalni sikok čez kožo = • 1. — 6. julija 1970 Kotalkairska revija = • 5. julij cestno hitrostne dirke Jugoslavije = Avgusta: = Avto-moto prvenstvo Jugoslavije 1 Zlet športnih iger telesnih invalidov | = Piknik ob jezeru = = Kotalkarji — državno prventsvo = Vinska trgatev v oktobru | JllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllUlIlllllllillllllMIlHHIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllinillMIl EPIDEMIJA ČRNIH KOZ V ZR NEMČIJI Oddelek za občo upravo Skupščine občine Velenje obvešča občane, ki nameravajo potovati v ZR Nemčijo na okužena območja s črnimi kozami: Meschede, Arns-ber in Lippstadt, pokrajina severnega Reina — Vestfa-lija, da morajo imeti mednarodno potrdilo o cepljenju proti črnim kozaim. Cepivo ima na razpolago zdravstveni dom Velenje, ki izda tudi potrdilo o cepljenju, katerega morajo imeti občani pri sebi pri prehodu državne meje. Načelnik Martin Tovornik, s. r. VE LE N J MEST« Tako je imenoval moj znanec naše mesto. »Pred leti sem večkrat preživel nedeljo v Velenju,« je nadaljeval »in še danes mi je prijetno, kadar se spomnim na cvetje, ki kipi iz vaših balkonov in sočnih zelenic, ki objemajo cvetlične grede.« V mislih se je datlje sprehajal ob jezeru, obhodil lesene hišice in se preko parka vrnil v središče, ter se ustavil pred gledališčem. Povsod je občudoval čistočo, E * CVETJA ki je ohranjala lepoto zgradb in cvetja v zelenju, ki je kot balzam zdravilo utrujeno glavo. Meni je ob znančevih spominih postalo tesno in ga nisem več povabila, čeprav bi mi bil zelo ljub gost. Naj živi v lepih spominih, dokler ne bodo očistili zelenic, obnovili gredic in vse balkone zopet obložili s cvetjem. Velenjčani, to bomo napravili! Mar ne? A. V. Naše mesto naj bo čisto V hortikulturnem društvu s.e zbiramo ljubitelji narave, ki je vir zdravja in lepote. Naše mesto je mlado in lepo. Tudi prebivalci so večinoma v letih, ko so radi urejeni in lepo oblečeni, zato je razumljivo, da vsi žele, da bo tudi mesto, v katerem živimo, čisto in negovano. Hortikulturno društvo bo letos še posebno skrbno skrbelo, da bodo prebivalci Velenja uredili okolico stanovanjskih blokov, balkone in vzdrževali red in čistočo. Društvo je skupaj z uredništvom šaleškega rudarja razpisalo olepševalno tekmovanje, z namenom, da bi v olepševalno akcijo pritegnilo vse Velenjčane. V ta namen bo hortikulturno društvo poskrbelo za zemljo in cvetlična korit-ca. Zemljo in koritca bodo člani hortikulturnega društva dobili zastonj, ostali prebivalci našega mesta pa po znižanih cenah. Tovariš Jaklič, ki je z vso ljubeznijo, znanjem in zavzetostjo skrbel, da je v našem mestu nekoč vzcvetelo in cvetelo, ter tovariša Vanovšek in Satler, so vam vedno pripravljeni svetovati pri urejanju in izbiri sadilnega materiala. A. V. Hortikulturno društvo Velenje vabi ljubitelje cvetja da se udeležijo: 0 7 dnevnega potovanja z avtobusom v HOLANDI-JO — deželo cvetja, ki ga organizira Izletnik Celje od 23. do 29. aprila 1970. Poleg mnogih zanimivosti si bodo udeleženci ogledali tudi znamenito borzo cvetja in veliko cvetlično povorko v Aalmmeru. Prijave sprejemata do 15. marca Izletnik Celje, Stanetova 2 in Izliet-nik poslovalnica Velenje, kjer vam je na razpolago tudi podroben program letovanja; cena aranžmana za osebo je 1.300,00 din; © 3 dnevnega potovanja z avtobusom preko Južne Švice in Severne Italije od 16. do 18. maja 1970. V LOCARNU (Italija) bodo udeleženci prisostvovali veliki cvetlični povorki. Cena ^ranžmana za osebo je 395,00 din. @ 9 dnevnega potovanja z avtobusom v RIM z ogledom mest: Firenze, Neapelj, Pompeji, Sorrento, otok Capi, San Marino, Ravenna, Ferrar^ od 30. marca do 7. aprila 1970. Cena aranžmana za osebo je 1.160,00 din. Potovanji v Locarno in Rim organizira Hortikulturno društvo Celje, izvedlo pa ju bo avtoturistično podjetje Izletnik Celje. Prijave sprejema do zaključnega števila Budin Franc v pisarni podjetja Avtomotor Celje, Miklošičeva/Levstikova ulica. Programe potovanj pa vam da tudi Izletnik Celje, Stanetova 2 ali Izletnik poslovalnica Velenje. % t Z HORTIKULTURNO DRUŠTVO j ! Velenje in uredništvo ŠALEŠKEGA ♦ | RUDARJA bosta letos v Velenju I ocenjevala; | ! • skladnost v ureditvi balkonov vec-J J jih stanovanjskih zgradb z okolico;i I ® čistočo in privlačnost okolice šoi-| | skih poslopij; ♦ • urejenost mestnih četrti, oziroma : ulic; | • domiselnost v okrasitvi enodružin- j ♦ skih hišic. | ♦ Posebna komisija bo tedensko pre- J ♦ gledovala urejenost mesta. Na letnem: | občnem zboru hortikulturnega dru-: ♦ štva pa bodo najbolj prizadevnim J ♦ posameznikom, hišnim svetom In l i upravam šol, izročena posebna pri-1 ♦ znanja in nagrade, ki jih bo pripravil J ♦ šaleški rudar. J ♦ ♦ ♦ ♦ i Sodelujmo v tej tekmovalni akciji | | za ureditev našega mesta in v zadnjih | t zimskih dneh razmislimo in napra- | t vimo načrt, kako bomo zgrabili za ♦ : delo, ko se svet ogreje. ♦ j Priporočilo delovnim organizacijam za združevanje sredstev USPESOT TUDI V TRGOVSKEM PODJETJU VIKO Ker s sredstvi, zbranimi s krajevnim samoprispevkom, ne bo mogoče zagotoviti uresničitev predvidenih investicij na področju urejanja šolskih zgradb in kulturnih objektov, je Skupščina občine Velenje, na seji dne 20. februarja 1970 sprejela posebno PRIPOROČILO ZA ZDRUŽEVANJE SREDSTEV DELOVNIH ORGANIZACIJ, z namenom, da bi zagotovili manjkajoč denar za financiranje šolskih zgradb in kulturnih objektov. Za združevanje sredstev bi samoupravni organi delovnih organizacij in občinska skupščina sklenili samoupravni dogovor, po katerem naj bi se obveznosti delovnih organizacij določile ob upoštevanju 1 % odbruto osebnih dohodkov zaposlenih, 2 od seštevkov amortizacije in dobička ter 0,1 % od nabavne vrednosti osnovnih sredstev. Združena sredstva delovnih organizacij bi bilo mogoče namensko porabiti le za financiranje gradnje III. osnovne šole v Velenju, gradnje otroškega vrtca in otroškega igrišča v Velenju, adaptacijo posebne šole Velenje, izgradnjo telovadnice in otroškega igrišča v Šoštanju, nadalje za dozidavo osnovne šole Biba Ročk v Šoštanju, za izgradnjo nove osnovne šole Ravne, za izgradnjo telovadnice, otroškega igrišča in za dozidavo učilnic pri osnofVni šoli Šmartno, za sofinanciranje gradnje doma kulture v Šoštanju, za ureditev knjižnice Velenje, za adaptacijo doma TVD Partizan Šmartno ob Paki, za dozidavo prosvetnega doma ter za adaptacijo osnovne šole Topolši-ca, za popravilo strehe na Domu kulture v Velenju ter za gradnjo stanovanj za prosvetne delavce. Iz Šmartnega ob Paki Več dobre volje in uvidevnosti V trgovskem podjetju Vino v Šmartnem ob Paki so dosegli lani rekordno realizacijo — 15 milijonov dinarjev. V primerjavi z letom 1968 so povečali promet skoraj za tretjino. Takšno občutno povečanje prometa so dosegli z razširitvijo področja, ki ga podjetje oskrbuje z brezalkoholnimi in alkoholnimi pijačami, z žganimi pijačami in s sadnimi sokovi. Tako so se v zasavskih rudarskih revirjih uveljavili zlasti še z vinom Veseli Martin, ki ga polnijo v Šmaiit. ob Paki in ki ga samo v revirje odpremijo dnevno najmanj do dva tovornjaka. Sicer pa šmarsko trgovsko podjetje Vino zalaga s pijačami trgovska podjetja, gostinske obrate in zasebne gostilničarje v Spodnji in Gornji Savinjski dolini, v Šaleški dolini, Pred časom je odvažal poštni avto pošto iz Šmartnega ob Paki okrog 17,30 ure. Sedaj pa že dalj časa ne jemlje več, pač pa morajo oni, ki pisemskp pošto oddajo, le-to že ob 13,30 uri oddati v nabiralnike, če hočejo, da bo odpremljena še isti dan. Znano je, da naši pismonoše, ki službo v resnici vestno opravljajo, precej obširno območje in jim je zato včasih nemogoče, da bi se vrnili na poštni urad ob pravem času in oddali pisemsko pošto, ki jo na terenu zberejo, kajti avtobus celjskega Izletnika odpelje oddano pošto že pred tretjo uro popoldne in tako pošta, ki bi morala biti oddana ta dan, pride na vrsto šele naslednji dan. Poštni avto pa pobere pošto v Velenju in Šoštanju dosti pozneje in jo potem »briše« mimo Šmartnega proti Celju. Ali v Celju, Posavju, Kamniku in v rudarskih revirjih.' Ker prodajajo vina, brezalkoholne pijače po cenahd-lnez koholne in žgane pijače po cenah proizvajalcev in zavoljo tega, ker imajo tudi sicer do-kajšen izbor pijač, lahko postrežejo kupce z vsem kar želijo. Ker pa bi radi kupcem v prihodnje še bolj ustregli, so se odločili za gradnjo novih skladiščnih prostorov. Z deli bodo začeli že to pomlad. Tako se bo trgovsko podjetje Vino Šmartno ob Paki kar najbolj pripravilo tudi na porast turističnega prometa v Gornji Savinjski in Šaleški dolini. Šmartno ob Paki je prav na stičišču obeh dolin, zaradi česar se tamkajšnjemu trgovskemu podjetju Vino obeta tudi vnaprej hiter razvoj, se pravi občutno povečana prodaja. Iz sosednjih krajev ne bi mogel pobrati tudi pošte v Šmartnem, kot je bilo to prej urejeno? Pošta Celje plačuje Izletniku za prevoz pošte nekaj nad 150 din mesečno. Trdno smo prepričani, da pismonoše pošto radi odpravljajo v času, kot so jo poprej, če bi jim mesečno priznali za njihov trud v izven uradnem času vsaj 5 dinarjev za tiste ure, ki bi jih pri tem porabili. Zastonj pa tega res niso dolžni storiti. Ali pismonoše niso ljudje in ali smo morda Šmarčani manj vredni kot drugi? Res smo na kmetijskem območju, toda svoje državljanske dolžnosti in obveznosti izvršuj mo v redu, zato zahtevamo tudi tu red. Saj nismo mi zaradi pošte, temveč je pošta zavoljo nas. Tako je in nič drugače! Z. K. SLOVENJ GRADEC Likovna razstava — Ob 8. marcu — mednarodnem dnevu žena, bodo v prostorih Umetnostnega paviljona v Slovenjem Gradcu odprli že VI. tradicionalno razstavo del slovenskih likovnih umetnic. Povabila za sodelovanje na razstavi so poslali 32 likovnim ustvarjalkam iz naše republike. Večerna politična šola — V kratkem bodo v središču Mi-slinjske doline zaključili pouk v večerni politični šoli, ki jo obiskuje 30 mladih iz slovenje-graške občine. Pouk v večerni politični šoli je dvakrat na teden, med drugim pa so slušatelji poslušali predavanja o idejno politični vlogi ZK, o uresničevanju načel gospodar-sko-družbene reforme, samoupravnem dogovarjanju, o odgovornosti, o osnovnih značilnostih našega gospodarstva ter o medobčinskem sodelovanju na Koroškem. Spet ustanovljeno planinsko društvo. — Prejšnji četrtek so se ljubitelji planin iz središča Mislinjske doline zbrali na ustanovnem občnem zboru planinskega društva Slovenj Gradec. Na njem so sprejeli program dela. Obširneje pa so spregovorili tudi o načrtih za izgradnjo zimskega rekreacijskega središča Pod gradom v Slovenj Gradcu. Prireditve ob 8. marcu. — Na seji komisije za družbeno aktivnost žensk pri občinski konferenci SZDL so govorili o pripravah ob 8. marcu. Sklenjeno je bilo, da bo osrednja prosla- Rabijo novo motorno brizgalno V nedeljo, 15. februarja letos, je imelo gasilsko društvo Gaberke, ki slavi 40-letnico obstoja, redni letni občni zbor, katerega se je udeležilo veliko število članov, mladine in pionirjev ter predstavniki krajevnega odbora SZDL, krajevne skupnosti, odbora vaških organizacij Rdečega križa in Zveze mladine. Navzoči pa so bili tudi predstavniki občinske gasilske zveze Velenje in gasilskega društva Šoštanj. Na občnem zboru so ugotovili, da so gasilci v Gaberkah prejšnje leto dobro delali. Društvo je zraven preventivne in represivne dejavnosti posvetilo precejšnjo skrb kulturno prosvetnemu življenju in organiziralo več prireditev, na katerih so sodelovali člani dramske skupine, recitatorji in pevski zbor. Prostovoljno so urejevali gasilski dom, s posekanim lesom, ki so ga darovali vaščani, pa so dokončno poplačali dolg za kupljeni gasilski avtomobil. Gasilci iz Gaberk pa že zbirajo denar za novo motorno brizgalno, ker je sedanja slaba. Na občnem zboru so gasilci razpravljali tudi o komunalno ureditvenih delih in o samoprispevku, ki naj bi ga v naslednjih petih letih plačevali vsi občani. Načrt občinske' skupščine so na občnem zboru v celoti podprli. va 6. marca zvečer v Slovenjem Gradcu, Krajevne organizacije SZDL in krajevne skupnosti pa bodo pripravile skupaj s šolami in društvi proslave po vseh okoliških krajih. V marcu bo v Slovenjem Gradcu tudi širše posvetovanje o položaju žena, na katerega bodo povabili predstavnike delovnih organizacij, občinske skupščine, krajevnih skupnosti in družbeno političnih organizacij ter žene, ki delujejo v samoupravnih organih. Komisija za družbeno aktivnost žensk pri OK SZDL Slovenj Gradec pa je tudi sklenila, da se bo aktivno vključila v akcijo za zbiranje sredstev za gradnjo nove • porodnišnice v Banja Luki. Do 23. januarja letos je bilo na območju občine Velenje registriranih: • 292 motornih koles • 1388 mopedov • 1853 osebnih avtomobilov • 9 avtobusov • 118 tovornih avtomobilov • 19 specialnih avtomobilov • 39 traktorjev • 48 prikolic V naši občini je bilo do istega dne evidentiranih 4.012 voznikov motornih vozil. iiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiitiHiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiMimniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiMiiiiimiifiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiim ...bilo je v starih časih ... in še danes! Letošnji plan: 8,5 milijona dinarjev V Oljki v Šmartnem ob Paki računajo, da bodo dosegli letos v vseh petih dejavnostih, to je v apnenici, kamnolomu tufa ter v gradbenem, tapetniškem in mizarskem obratu, najmanj 8,5 milijona dinarjev realizacije. Med drugim računajo, da bodo odpremili cementarnam v Sloveniji in na Hrvaškem najmanj 100 tisoč ton tufa. VSAK MESEC NOV BARSKI SPORED _ (0- ^0(j2J2/i>PAK6< VELENJE UNIVERZA V PRIŠTINI — 14. februarja so v Prištini izbrali prvega rektorja na novoustanovljeni univerzi, ki bo imela na Kosovem pomembno mesto v družbeno ekonomskem ra,zvoju, posebno pa na področju izobraževanja in kulture. Na levi sliki vidimo rektorja (za govorniškim odrom) najnovejše univerze v Jugoslaviji dr. Derviša Rožaja. — POPEVKA ZA EVROVIZIJO — Eva Sršen bo letos zastopala Jugoslavijo na tradicionalnem tekmovanju za »Pesem Evrovizije«, ki bo 21. marca v Amsterdamu. Pesem »Pridi, dala ti bom rožo«, je kompozicija Mojmira Šepeta (na srednji sliki Eva Sršen). — ZDAJ ŠE AVIONE? — Vse kaže, dsj bomo v Jugoslaviji montirali tudi male avione, namenjene turizmu, kmetijstvu in športu. Vodilni ameriški proizvajalec teh malih avionov je ponudil UTVI iz Pančeva, da na začetku montira, kasneje pa tudi samostojno izdeluje dele za lahko aviacijo. Zavoljo tega bomo kmalu začeli poslovne pogovore, ki bodo odločili ali bomo v Jugoslaviji, poleg avtomobilov, sestavljali še avione. (Na desni sliki so mali avioni na Surčinskem letališču). ŠALEŠKI RUDAR — uredništvo Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 85-087 — Lastnik in izdajatelj: občinska konferenca SZDL — Urejuje uredniški odbor —Glavni in odgovorni urednik LJUBAN NAKAKS — Časnik je izhajal kot »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje — Od 1. maja 19G5 dalje ga izdaja občinska konferenca SZDL občine Velenje -- List izhaja vsak drugi petek -Posamezna Številka stan« a,JO din Letna naročnina 7,50 dinarjev Naročnina *e plača vnaprej na tekoči račun: 5074-3-2G9 pil kuK, ekspozitura Šoštanj Rokopisov in fotogatij ne vračamo 1'isk tu kiisejl Cetis Celje 0100532353484853234823534853534853232323534848534848482348532353232323484848 Delovni osnutek zakona o zdravstvenem zavarovanju V nadaljevanjih objavljamo določila in komentar delovnega osnutka zakona o zdravstvenem zavarovanju. Za naše bralce piše: RUDI DELOPST, predsednik skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Ravne Posebno vprašanje je, ali naj republiški zakon določi pogoje, kdaj se zavarovane osebe štejejo za zavarovančeve družinske člane, ki so po zavarovancu zdravstveno zavarovani, ali pa naj to vprašanje urejujejo skupnosti zdravstvenega zavarovanja same. Delovni osnutek predvideva glede tega tudi varianto, da je ureditev tega vprašanja v pristojnosti skupnosti. Za prvo rešitev govori želja po večji enotnosti, za drugo pa načelo samoupravnega določanja pravic in pogojev zanje; zdi se da govori za drugo rešitve tudi splošni zakon (glej 2. odst. 9. člen). Vendar vprašanje ni tako bistveno, da bi kazalo ob njem lomiti kopja. Bolj zanimivo je vprašanje, ali smejo skupnosti razširiti krog zavarovančevih družinskih članov. Gre zlasti za tasta in taščo, ki jih zavarovanec vzdržuje. Nekatere skupnosti že nekaj let zahtevajo, da se tudi tašča in tast vključita med zavarovane družinske člane. Sodimo, da besedilo 9. člena splošnega zakona tega ne dopušča. Zavarovane družinske člane je po našem mnenju splošni zakon taksativno naštel. Poseben krog zavarovancev so osebe, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost. Če opravljajo svojo dejavnost kot glavni edini poklic, se morajo obvezno zdravstveno zavarovati. Novost je pri osebah, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost dvojna glede zdravstvenega zavarovanja: prva, da so obvezno zdravstveno zavarovane, po sedanjih predpisih so se vključevale v zdravstveno zavarovanje le osebe s posebno pogodbo, sklenjeno med republiško skupnostjo socialnega zavarovanja in združenjem, ki te osebe predstavlja; druga, da so zajete v zdravstveno zavarovanje vse osebe, ki opravljajo katerokoli dejavnost, ki jo predpisi opredeljujejo za samostojno poklicno dejavnost. Glede na takšno zakonsko ureditev bodo od 1. 1. 1971 obvezno zdravstveno zavarovani n. pr. vsi katoliški duhovniki (ne pa samo člani CMD) in zdravstveni delavci, ki opravljajo zasebno prakso. Pri zavarovancih kmetih je za obvezno zdravstveno zavarovanje poudarek, da jim je kmetijska dejavnost edini ali glavni poklic. Splošni zakon tega pojma podrobneje ne opredeljuje, delovni osnutek republiškega zakona pa našteva le, kaj vse se šteje za kmetijsko dejavnost, prav tako pa ne opredeljuje, kdaj se ta dejavnost šteje za edini ali glavni poklic. Torej bo treba v vsakem konkretnem primeru oceniti vse okoliščine in presoditi, ali gre za edini ali glavni poklic ali pa ne. Vsekakor moramo glede tega pričakovati v praksi precejšnje težave in številne spore. Skupnosti bodo v svojih splošnih aktih ta pojem lahko natančneje opredelile, vendar pa sodimo, da ne bodo mogle kot kriterij vzeti višino katastrskega dohodka, če je na primer kmet, ki ima precejšen katastrski dohodek, ni več edini ali glavni poklic. Nasprotno pa je kmetu, tujem njetem zemljišču in se od tega tudi izključno popolnoma onemogel in nezmožen za delo, nima pa drugih za delo zmožnih čalnov, mu kmetijstvo gotovo ki ima le malo katastrskega dohodka, dela pa še na preživlja, je kmetijstvo gotovo edini ali vsaj glavni poklic. Ce na kratko ponovimo, imamo naslednje skupine nosilcev zdravstvenega zavarovanja, oziroma zdravstvenega varstva: # zavarovance — delavce, ki so zavarovani za vse zavarovane primere — vključno tudi za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo; 0 zavarovance, ki so v zdravstvenem zavarovanju delavcev zavarovani samo za nesrečo pri delu in obolenja za poklicno boleznijo; 0 zavarovance, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost; 0 zavarovance kmete; 0 osebe, ki jim je zagotovljeno samo zdravstveno varstvo v obsegu, ki je določen z zakonom oziroma splošnim aktom skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev. Tu ne omenjamo posebej družinskih oziroma gospodinjskih članov zavarovancev oziroma prej omenjenih oseb. Osebe, ki niso zajete v obvezno zdravstveno zavarovanje oziroma zdravstveno varstvo v eno od naštetih ehti skupin, imajo že po splošnem zakonu zagotovljene obvezne oblike zdravstvenega varstva. V delovnem osnutku zakona o zdravstvenem zavarovanju in pa tudi v delovnem osnutku zakona o varstvu ni povedano, na kakšen način se zagotavljajo obvezne oblike zdravstvenega varstva osebam, ki so jim zgotovljene samo te oblike varstva. V tretjem odstavku 23. člena splošnega zakona je sicer rečeno, da skupnosti zdravstvenega zavarovanja opravljajo tudi naloge zagotavljanja zdravstvenega varstva za osebe, ki niso zajete 2 obveznim zdravstvenim zavarovanjem, in sicer po sporazumu z družbeno politično skupnostjo, ki zanje vpelje in zagotavlja zdravstveno varstvo. Načelo splošnega zakona bo moral republiški zakon bolj konkre-irati; delovni osnutek tega še ni storil. i ZDRAVSTVENO VARSTVO Pravice iz zdravstvenega zavarovanja delovni osnutek precej podrobneje opredeljuje, vendar ne enotno za vse skupine zavarovancev. Glede zdravstvenega varstva imamo trojen obseg pravic: — zavarovancem-kmetom in zavarovancem, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost, so zagotovljene sa-fio obvezne oblike zdravstvenega varstva; — osebam, ki se zagotavlja v okviru skupnosti avstvenega zavarovanja delavcev samo zdravstveno ~tvo, je le-to zagotovljeno za zaVarovance-delavce. dalje prihodnjič ZAČETEK PRIPRAV NA IZDELAVO SREDNJEROČNEGA RAZVOJNEGA NAČRTA Pred nedavnim so člani sveta za gospodarstvo Skupščine občine Velenje razpravljali o pripravah za izdelavo srednjeročnega programa razvoja za razdobje 1971-1975. Svet aa gospodarstvo je že pred tem postavil zahtevo, da se začne s pripravami za izdelavo tega programa, istočasno pa tudi k izoblikovanju takih osnov oz. izhodišč, ki naj pozneje tnSi zagotovijo dosledno uveljavitev sprejetih nalog oz. uresničitev razvojnega programa za razdobje 1971-1975. Posebna delovna skupina bo zdaj pripravila predlog, Raj naj bi srednjeročni gospodar-sko-družbeni program razvoja občine Velenje vseboval s posameznih področij. Že zdaj pa se kaže osnovna zahteva, da bo moral ta program kar najbolj upoštevati izhodišča razvojnih programov delovnih organizacij s področja gospodarstva in negospodarstva, temeljiti pa bo moral na dogovoru med vsemi delovnimi organizacijami v občini, da bodo predvidevanja tudi uresničevala oz. jih z združenimi močmi pomagala uresničevati. Posebej pomerrfV no bo to sodelovanje pri razreševanju številnih problemov oz. želja občanov, saj je za te namene v občinskem proračunu premalo denarja. Program gospodarsko-druž-benega razvoja šaleške doline za razdobje 1971-1975 naj bi sprejeli v prvi polovici prihodnjega leta. Predlog programa bi moral iti v kar najbolj široko javno razpravo, tako v delovne kolektive kot v krajevne skupnosti, potem pa bi se morali za uveljavitev nalog, zapisanih v srednjeročnem razvojnem programu, zavzeti prav vsi. ^(■■Illlllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllltll "HHIIIIIIIIIU lojlTMMLo. časa tudi na njegovih straneh pojavljajo vesti iz sumljivih virov. Novico -o pripravljenem udaru« je uredništvo objavilo anonimno, brez. podpisat, čeprav ima v Beogradu stalnega dopisnika. Ce bi uredništvo imelo v rokah en sam resnejši element, bi vsekakor ravnalo drugače in bi napravite pravcato zgodbo. Ameriška agencija UPI je objavila dolgo poročilo o zadevi. Njej so se pridružili pretežno resni londonski Economist in še nekaj drob-nejših. Njihova poročila se razlikujejo, vendar je nedvomno, da so tempirana in jih je nekdo spodbudil. Nima pomena demanliraS ti nesmiselnih izmišljotin, vendar kaže pozorneje pogledati njihovo ozadje. Kaj je bila zamisel tistega, ki si je izmislil »vojaški udar« v JugoskiViji in se potrudil, da je to prispelo v več držav in celo v nekatere resne časnike? Gotovo je, da so avtorji govoric pogosto nezadovoljni z Jugoslavijo, da jim njena neodvisna in neuvrščena politika tu in tam prekriža r i june in jim je kratko malo napoti. V tem primeru je želo verjetno neposredni povod njihove jeze potovanje predsednika Tita po državah vzhodne Afrike, kjer so ga sprejeli kot tribuna r/iiru in boja za enakopravnost med vsemi državami, velikimi in malimi, bogatimi in revnimi. Tem anonimnežem, ki jih je sicer lahko spoznati, sta na poti ugled in zgled neodvisne Jugoslavije in njenega predsednika. Zgodba o vojaškem uda,ru je spretno izmišljena, ker se zlahka prime preprostega človeka. Toda zgodba je, kadar gre za Jugoslavijo, do konca zgrešena. Pojavila, se je v času, ko smo dosegli najpopolnejšo skladnost v temeljih, na katerih sloni naša skupnost, in ko smo dosegli najbolj prepričljiv napredek (ki ga eden ne opazi zaradi politične slepote in drugi zaradi zlih namenov) pri naših temeljnih treh smereh: samoupravni družbi, splošni ljudski obrambi in neuvrščenosti. Nekoga moti takšen razvoj naše dežele in bi ga rad oviral. Toda izbral si je pretrd oreh za! svoje zobe. Popotovanje 3 po Sovjetski zvezi ZAPIS S STROKOVNE EKSKURZIJE Cene prevoza so enotne, ne glede na relacijo. Nobeno prevozno sredstvo nima sprevodnika. Voznina se plača avtomatu, ki ti da vozni listek. Imam občutek, da je kakršnakoli goljufija pojem. Močno posplošen prevoz je s taksijem. Za taksi je treba plačati 10 kopejk, za vsak prevožen kilometer pa voznino 10 kopejk, kar je zelo poceni. Zvečer so nam priredili slavnejšo večerjo, v čast našega praznika — Dneva republike. Orkester je zaigral nekaj naših pesmi, Inturist pa nas je počastil z vodko. V hotelu sem opazil tudi tuje goste, Angleže, Nemce in goste iz socialističnih držav. • 30. 11. — Po zajtrku smo se odpeljali na letališče. Ob 12. uri smo poleteli s štirimotornim turboreaktivnim orjakom IL 18. Letalo je imelo okoli 100 sedežev, po 6 v eni vrsti. Poleg mene sta sedeli kmetici, ki sta pripotovali s severa in leteli daleč na vzhod. Vožnja z letalom je poceni, najhitrejša in ponekod edino možna. Leteli smo 8000 metrov visoko s 650 km/h. Let je trajal uro in 35 minut. Na pol poti proti Volgogradu se je pooblačilo, globoko pod nami so se pojavili oblaki, najprej v enem sloju, nato .pa v več slojih. Nas pa je skozi okna grelo sonce. Ko smo se spuščali na volgogradsko letališče, je letalo strmo prebilo vse sloje oblakov in pristalo v popolnem mraku. Kontrast med soncem nad oblaki in mrakom, s prižganimi lučmi v stavbah, je osupljiv, fio centra Volgograda smo se dalj časa vozili z avtobusom. Stanovali smo v strogem centru, na Leninovem trgu. v hotelu Inturist. Kazalec na uri smo ponovno pomaknili za uro naprej. Še isti popoldan (bila je nedelja), so nam v znamenitem Planetariju, poleg drugega, pokazali tudi originalne filmske posnetke iz bitke za Stalingrad. o 1. 12. - Volgograd je mesto s približno 750.000 prebivalci. Razprostira se ob Volgi v dolžini 70 km. Največja širina mesta je 9 km. Najdaljša ulica je dolga 25 km. Mesto se je prvotno imenovalo Caricin po istoimenski reki, ki se tam izliva v Volgo. Prvotno, leseno mesto, je stalo na otoku Volge. V tem stoletju se je mesto selilo na desni breg Volge. V tem stoletju se je mesto dvakrat preimenovalo, najprej v Stalingrad in nato v Volgograd. Mesto je dvakratni heroj, enkrat iz revolucije in drugič zaradi stalingrajske bitke. V tej bitki je bilo popolnoma porušeno in po vojni ponovno zgrajeno. Kot spomin na to bitko je hribček nad mestom, imenovan Mamajev kurgan, spremenjen v celoti v veličastni spomenik. Ob širokih stopnicah, ki vodijo do skupne grobnice padlih za Stalingrad, se vrstijo dobesedno edinstveni spomeniki, ki ponazarjajo prizore borbe in trpljenja sta-lingrajskih borcev. Grobnica z večno stražo in večnim ognjem je veličastna. Ob širokih stopnicah, blizu skupne grobnice, je na vsaki strani več 10 metrov dolg spomenik, narejen iz opeke, ponazarja ruševine mesta, v njem pa so iz opeke narejeni posamezni prizori borbe, kot npr. vojaka, ki je skušal vzpostaviti prekinjeno telefonsko zvezo je zadela krogla, z zobmi je stisnil žice in umrl — veza je bila vzpostavljena Iz skritih zvočnikov se neprekinjeno slišijo rafali, eksplozije granat in žvižganje krogel. Na vrhu hriba je blizu 10 metrov visok spomenik Viktorije. Spomenik je iz armiranega betona, projekt in gradnja sta mi nerazumljivi. Celotni hrib je bil po vojni prekopan. Na povprečni kvadratni meter površine so izkopali 1250 krogel. Se nekaj let po vojni trava sploh ni mogla rasti. Po programu energetike so nam razkazali elektrarno Dan dvajsetega kongresa partije, ki je druga največja rečna elektrarna na svetu in prva v Evropi. Elektrarna ima 22 generatorjev s skupno močjo 2600 MW. Dolžina jezu je 650 km. • 2. 12. — Po zajtrku bi morali na letališče, da bi poleteli v Leningrad. Iz neznanih vzrokov so kljub po- polnoma jasnemu vremenu odlagali odhod od ure do ure, prav do večera. V tem času smo si ponovno ogledali s soncem obsijani Mamajev kurgan in del mesta. Zvečer smo se preko vodiča dogovorili z Inturistom, da se v Moskvo odpeljemo z vlakom. Imeli smo srečo, da smo dobili spalnike v potniškem vlaku, kar je brez predhodna rezervacije silno težko. Vožnja do Moskve je bila dolgd 21 ur. V kupeju so bile 4 klopi, ki služijo za posteljo. Posteljnino nam je prinesla spremljevalka vagona, ležišča pa smo si pripravili sami. Kljub temu, da vagon ni bil najbolj čist, in potovanje najbolj prijetno, sem bil kar zadovoljen, saj sem prvič lahko opazoval silna ruska prostranstva, nizke lesene vaške hiše, razmetane vasi, TONE KOVAČIČ, dipl. inženir prostrana in bogata polja, redke ceste. Nad menoj je spal še dovolj zgovoren ruski kmet. V Moskvo je bil namenjen po motorno kolo. Še danes ne vem, zakaj je šel ponj tako daleč. Večerjali, zajtrkovali in kosili smo v jedilnem vagonu. 3. 12. — V Moskvo smo se pripeljali popoldne. Skozi leseno predmestje smo se vozili skoraj celo uro. Moskva >pa naredi prijeten vtis velemesta. Našemu vodiču je uspelo urediti tako, da smo se začasno nastanili v hotelu Berlin, v bližini Rdečega trga. Tu smo tudi večerjali. Večer sem izkoristil za ogled ogromne trgovine z otroškimi potrebščinami. Ob 23.40 smo z moskovske Leningrajske postaje z vlakom odpotovali v Leningrad. Na relaciji, Moskva—Leningrad vozijo samo ekspresni vlaki. Kakorj Sjem bil razočaran nad vlakom iz Volgograda do Moskvi tako sem bil navdušen nad vožnjo iz Moskve do Lenini grada. Razdaljo blizu 700 km prevozi vlak v 7 urah Vozi absolutno mirno in tiho. Kupeji s 4 ležišči v obliki kavčev so prelepi, snažni, s klimatskimi napravami, zvof? niki in nočnimi lučkami. Vožnja je nadvse udobna i i pravo razkošje. | i . J