Poi*nt«a plačana v golo.
Tr it**0****!)
HA) A VSAKO SOBOTO.
Posamezna številka Din 1*50
Uredništvo in upravništvo tednika »Triglav" Kranj. — Telefon uredništva št 8. — Naročnina 40 Din za celo leto, 20 Din polletno in 10 Din četrtletno. Za inozemstvo 50 Din. Račun podružnice poštne hranilnice v Ljubljani, št. 16.383.
Leto I.
Kranj, dne 18. novembra 1933.
Štev. 22.
Vprašanje kmetskih dolgov zopet v ospredju
Že dve polni leti živimo v nenormalnih razmerah, v katere nas je zavedla splošna gospodarska kriza, ki zavira vsak napredek in vsako intenzivnejše udejstvovanje. Gospodarska podjetja, stanovi in poklici ostro in živo občutijo na seli težo raznih bremen neugodnega časovnega položaja, ki je napravil toliko zmede in nezaupanja, da je pahnilo v brezgla-vost ljudstvo, države in narode. Posamezne države so poduzele razne ukrepe za odpravo gospodarske krize. Vsi uspehi, ki so se na podlagi teh ukrepov dosegli pa so le navidezni in delni, ker je za trajno odpravo krize treba med narodi malo več zaupanja in skupnega, složnega dela. Dokler narodi ne bodo uvideli, da ne morejo živeti drug brez drugega in da brez zaupanja ni uspeha, je vsak ukrep za odpravo trajne gospodarske krize brezuspešen.
Naša mlada država je vsled neurejenih gospodarskih perturbacij še toliko bolj prizadeta, ker nima one močne finančne podlage, kakor jo imajo druge države, ki imajo staro in dobro finančno podlago. Faktična kriza se pri nas še poojstruje po nas samih, ker ima naše ljudstvo vse premalo zaupanja v naše drugače dobre, dasi še premalo preizkušene in utrjene voditelje. Brezdvomno je današnja kriza v svojem početku najobčutneje zadela kmetski stan in po krizi tega stanu šele ostale poklice in stanove, ki so s kmetskim stanom v tako tesni zvezi, da so povsem odvisni od vsakokratnega njegovega stanja.
V naši državi se skoro % prebivalstva preživlja s poljskim delom. Nenormalne razmere so najobčutneje udarile baš kmetski stan. Nujno je bilo potrebno, da se najprvo nudi pomoč kmetskemu stanu, kar se je zgodilo lansko leto meseca aprila, ko se je s posebno uredbo proglasil začasni moratorij vseh kmetskih dolgov. Ta umestni ukrep vlade je Lil mišljen samo kot prehoden in zasilen, da se pridobi na času in izda naredba, po kateri bi se to pereče kmetsko vprašanje, ki je obenem vprašanje vseh stanov, trajno ne rešilo. Kakor je bila izdaja naredbe o zaščiti kmetov — ker jo je zahtevala nujnost — v prvem početku neobhodno potrebna, tako je z zavlačevanjem pravilne rešitve kmetske zaščite, v svoji predolgo trajajoči dobi postala kmetsko zlo, ki je potegnilo za seboj še trgovca, obrtnika ter ostale poklice. Iz prvotne denarne in kmetske krize je nastala splošna kriza, ki zahteva danes hitrih in radikalnih ukrepov in sicer v tem pravcu, da je treba danes prvotno, morda samo kmetsko vprašanje reševati le iz splošnega gospodarskega stališča, torej istočasno z vprašanjem denarne krize, bančne zaščite in sploh vseh interesnih gospodarskih vprašanj. Da je edina rešitev kn.etskega vprašanja samo v rešitvi splošne gospodarske krize, je končno uvidela tudi naša vlada, ki se že dalje časa bavi z rešitvijo tega problema.
Predsednik vlade g. dr. Srškič je glede tega vprašanja, na interpelacijo poslanca g. dr. Kožulja, 11. t. m. dal v Narodni skupščini sledečo izjavo: Kraljevska vlada posveča s svoje strani največjo pozornost tema problemu. Delo ni tako enostavno, ker tangira interese vsega našega gospodarstva. Treba je najti rešitev za to vprašanje, ki bo v skladu s splošnimi gospodarskimi interesi in ki ne bo na škodo ostalih panog narodnega gospodarstva. Kraljevska vlada že nekaj mesecev intenzivno dela na tem, da najde ukrepe za ublažitev težav, ki jih je povzročila svetovna kriza. Vsi dobro veste, da je bilo te dni ravno v tem vprašanj« doseženo v kraljevski vladi popolno soglasje, kakor tudi, da vlada te dni končuje pripravljalna dela za ta vprašanja in bo potem svoj elaborat čez kakih deset dni odstopila narodnemu predstavništvu. Baš zaradi tega ne morem dopustiti, da bi se pri reševanju tako velikega in važnega problema, ki tangira interese vse države, vnašali kakršnikoli drugi oziri in motiv1, razen enega samega: da hladnokrvno in brez prenagljenosti poiščemo pravilno rešitev temu važ-
nemu problemu, da s tem ublažimo stanje kmeta in ostalih gospodarskih panog ter da tako uredimo gospodarske razmere v državi.
Pri nas se je dosedaj običajno prakticiralo, da so se razna aktualna vprašanja, kakor je baš kmetsko, reševala posamezno, neoziraje se na druge stanove, oziroma se je vodila vedno enostranska politika brez upoštevanja drugih stanov oz. pokrajin. In tak postopek, taka politika se je pokazala v praksi kot popolnoma napačna ter je v praktični izvedbi prinesla vedno več škode, kakor koristi. Zato pozdravljamo mišljenje predsednika vlade, ki stoji odločno na slališču, da se kmetsko vprašanje rešuje s širšega vidika in s stališča, ki bo v pravilni meri vpošteval vse kraje ter da se najde rešitev, ki bo v skladu s splošnimi gospodarskimi interesi in ne bo v škodo ostalih panog narodnega gospodarstva, kakor se je to dogajalo dosedaj.
V neši državi je po uradni statistiki 622.910 zadolženih kmetov, ki dolgujejo preko 6 milijard dinarjev. Ta zadolžitev je kaj različna po posameznih pokrajinah. Tako je najvišje zadolžen kmet v dravski banovini, kjer pride na dolžnika povprečno Din 17.913, medtem ko pride v vrbaski banovini le Din 3.860"— Upniki teh 6 milijard so sledeče razdeljeni: privatniki 44.27%, bančni zavodi 32.90%, zadruge 12.29"/», Privilegirana agrarna banka 7.60% in Državna hipotekama banka 2.94%. V dravski banovini so tudi na prvem mestu privatniki s 48.30%, nato zadruge s 33.50%, banke s 17.60%. Državna hipotekama banka le s 0.6%, medtem ko Priviligirana agrarna banka ni nič udeležena.
Vidimo, da so obremenitve po pokrajinah različne in tudi, da so upniki različno razdeljeni. V naši dravski banovini igrajo precejšnjo vlogo kreditne zadruge, ki so danes vsled kmetske zaščite tudi težko prizadete. Zato je treba imeti pri reševanju tega vprašanja vse faktorje v vidiku.
Pri končnem reševanju kmetskoga vprašanja se tudi ne sme izpustiti vpostavitve pravilnega razmerja
med poljedeljskim in obrtno-industrijskim delom, kakor napr. razmerje cen v teh panogah. Ako to medsebojno razmerje malo točneje pregledamo, vidimo, da niso današnje cene kmetskih pridelkov v nikakem pravilnem razmerju z industrijskimi. Cene industrijskih izdelkov so danes faktično še nad predvojno pariteto, medtem ko so cene kmetskih pridelkov že davno padle pod to pariteto.
V zvezi s kmetskim vprašanjem pa je gotovo najbolj občutno in tudi najbolj pereče vprašanje pomanjkanja gotovine. Rešitev tega vprašanja zahteva največje pozornosti in opreznosti. Vendar pa mora biti tudi to vprašanje istočasno rešeno, ker sicer bi bil vsak ukrep vlade in vsaka večja poteza za odpravo kmetske krize neizvedljiva in lahko sedanji položaj kmetov še poslabša.
S kmetskim vprašanjem je v zvezi tudi vprašanje obrestne mere, ki je v sedanji višini z ozirom na gospodarski položaj pretirano visoka in v precejšnji meri ovira gospodarski napredek. Brez istočasnega znižanja obrestne mere je tudi vsaka trajna odpornoč kmetu nemogoča.
Tako vidimo, da naletimo pri reševanju kmetske razdolžitve na nebroj drugih važnih in danes aktualnih vprašanj, ki se morajo rešiti obenem s kmetskim vprašanjem, če hočemo privesti gospodarske razmere v državi na zopetno normalno pot dela in napredka. Da se pa bo vprašanje kmetske razdolžitve z vsestranskim vpoštevanjem vseh interesnih vprašanj zadovoljivo rešilo, naj nam služi kot garancija gornja izjava našega predsednika vlade g. dr. Srškića in naše narodno predstavništvo, katerega naloga bo v kratkem, da razpravlja v skupščini o vseh teh vprašanjih. Nadejamo se, da se bodo pri teh razpravah v Narodni skupščini upoštevale pri reševanju kmetskega vprašanja vsa tozadevna vprašanja ter težnje in obenem sedanji nevzdržen položaj vseh stanov in poklicev tako, da bodo obenem s kmetskim vprašanjem razdolžitve, ki zahteva res nujne rešitve, zadovoljivo rešeni vsi drugi problemi, ki so v zvezi s sedanjo krizo.
Z. K.
Pokojninski zavod ima novo upravo
25. oktobra so bile razpisane volitve za novo, petletno upravo Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani. Za vse skupine je bila vložena le po ena kompromisna kandidatna lista, zato je volilna komisija proglasila za izvoljene vse kandidate in namestnike na teh listah. Na ta način so za dobo petih let izvoljeni kot delegati zavarovanih nameščencev in njihovih delodajalcev naslednji:
Zastopniki nameščencev
I. skupina: denarni zavodi. Delegati: Vrančič Vlado (Ljublj. kred. banka) Ljubljana; Lekan Jože (Jadr. gosp. banka) Maribor; Štih Ludvik (Croatia) Ljubljana; Skasa Fran (Lj. kr. bk.) Maribor; Markov Nikola (Lj. kr. bk.) Split.
II. skupina: trgovina in špedicija. Delegati: Likar Ciril, carinski deklarant, Ljubljana; Svetek France (Konzumno dr. za Slov.) Celje; Cvikl Josip (Nabav-ljalna zadruga drž. žel.) Ljubljana; Miklavič Franjo, carinski deklarant, Maribor; Božič Ivo (Prvo del. konz. dr.) Ljubljana; Bojić Bruno (Priv. gosp. zadr.) Split; Berdajs Jože (Konz. dr. za Slov.) Ljubljana; Kovače-vič Mate (Jadr. plov.) Split; Nagode Leopold (Gospodarska zveza) Ljubljana; Grgić Ante („Split") Solin.
III. skupina: rudarstvo in kovinarstvo. Delegati: Volčanšek Fran, uradnik (TPD) Trbovlje; Čop Feliks, (KID) Jesenice; inž. Uršič Franc, Mežica; inž. Meichsner Vladimir, Siverić.
IV. skupina: ostale industrije in obrti. Delegati: Žemljic Joško (Medic-Zankl) Ljubljana; Novak Josip (A. Ehrlich) Maribor; Kobentar France (Papirnica) Vevče; Šimenc Josip (I. Sevnig) Tacen; Kožuh Vinko (Jugosl. tiskarna) Ljubljana; inž. Rus Jože (elektrarna Fala) Maribor; Pelikan Hubert (Ljudska tiskarna) Maribor; inž. Petriček Janko (Hutter in drug) Maribor; Vrevc France (Štora) Št. Vid: Pitterle Gustav (Glanz-
mann in Gassner) Tržič; Štempihar Tone (Jugočeška) Kranj; Bartulica Drago (Dalma) Split.
V. skupina: vsi ostali poklici. Delegati: Tavčar Ivan, Ljubljana; Golmajer Joža (Del. zborn.) Ljubljana; Vičič Janko (Kmetski list) Ljubljana; Gilčvert Dragotin, odvetniški ravnatelj, Maribor; Zdešar Ivan, organist, Ljubljana; Veble Avgust (Združ. trgovcev) Celje; dr. Podošak Stjepan (Del. zbor.) Split; Gligo Franc (Borza dela) Split.
Zastopniki delodajalcev
I. skupina: denarni zavodi. Delegati: Kralj Anton, prokurist Zadružne zveze, Ljubljana; dr. Rekar Ernest, podpredsednik Ljubljanske kreditne banke, Ljubljana; dr. Dermastija Josip, upravni svetnik Zadružne gospodarske banke, Ljubljane; Trček Franc, ravnatelj Zveze slov. zadrug, Ljubljana; Doko Pavao, ravnatelj Gospodarske štedionice, Split.
II. skupina: trgovina in špedicija. Delegati: Kavčič Josip, poslovodja in družabnik Elegance, oL-lačilne d. z o z., Ljubljana; Gregorc Ivan, trgovec, Ljubljana; Soss Kari, trgovec, Ljubljana; Pintar Ferdo, veletrgovec, Maribor; Sušnik Alojzij, železničar, Ljubljana; Kocmur Alojzij, ravnatelj I. del. kons. društva, Ljubljana; Aljinovič Franc, veletržec. Split; Rismondo Lujo, Jadranska plovidba d. d; dr. Račič Štefan, Dubrovačka plovidba d. d. Dubrovnik; dr. Gjunio Rudolf, Brodarsko A. D., Boka-Kotor.
lil. skupina: rudarstvo in kovinarstvo. Delegati : dr. Obersnel Maks, prokurist K- I. D., Jesenice; dr. Vrhunec Vinko, direktor TPD, Ljubljana; Jovan Janko, upravni svetnik KID, Ljubljana; dr. Vjekoslav Lavš, predsednik „Rude" d. d., Split.
IV. skupina: ostale industrije in obrti. Delegati: Krejči Anton, ravnatelj tvor. za dušik, Ruše; Čeč Kari, ravnatelj Jugoslov. tiskarne, Ljubljana; Rib-
Stran 2.
»TRIGLAV
Štev 22.
nikar Adolf, predsednik Delniške tiskarne, Ljubljana; Gologranc Konrad, stavbenik, Celje; Vidmar Stane, tovarnar, Ljubljana; Sire Franjoj tovarnar, Kranj; Knez Zdenko, uprav, svetnik Združenih opekarn d. d., Ljubljana; dr. Kalan Ernest, član uprave Zvezne tiskarne, Celje; Prepeluh Albin, predsednik Blasnikovih nasl., d. d., Ljubljana; Dečman Anton, tovarnar, Ljubljana;* Inž. Lenarčič Milan, industrijalac, Ribnica na Pohorju; dr. Bulat Tomislav, cementarna „Dalmacija", Split.
V. skupina: vsi ostali poklici. Delegati: dr. Kuhar Andrej, javni notar, Avsenek Ivan, član konsor-cija „Slovenca", dr. Lipold Franc, mestni župan in odvetnik, Maribor, dr. Adlešič Juro, odvetnik, Ljubljane, dr. Gospodnetič Franjo, odvetnik, Supetar - Split, dr. Jereb Peter, javni notar, Radeče, mag. pharm. Bakar-cič Gvido, lekarnar, Ljubljana, dr. Leskovar Josip, odvetnik, Maribor.
V vsaki skupini je bilo poleg delegatov izvoljenih enako število namestnikov.
Vsi navedeni delegati tvorijo v smislu zakona o Pokojninskem zavodu občni zbor, ki bo nato iz svojih vrst izvolil načelstvo 12 članov (po 6 delodajalcev in nameščencev). Iz načelstva se nato za opravljanje tekočih poslov izvoli še ožji upravni odbor, ki mu na-čeluje od ministra socialne politike imenovani predsednik (sedaj g. dr. Baltič). V upravnem odboru sta poleg predsednika dva podpredsednka in dva člane, v obeh primerih po eden iz skupine nameščencev in delodajalcev.
f Edmund Kocbek
V torek, dne 14. t. m. je raz kranj. mestne hiše letos drugič zaplapolala žalna zastava. Edmundu Kocbeku, industrijalcu in dolgoletnemu občinskemu odborniku, ki se je na ta dan zjutraj poslovil od sveta, v spomin. Neverjetno je odjeknila vest o nenadni njegovi smrti med kranjskim prebivalstvom, saj je bil pred štirinajstimi dnevi še čil in zdrav. Na dan Vseh svetih je doma v stanovanju padel in si zlomil nogo. Nastopile so komplikacije, katerim je po kratkem trpljenju, kljub vestni in vsestranski negi zdravnikov, podlegel v ljubljanskem Leonišču.
Rojen je bil pokojni leta 1878. v Ormožu. Nekako pred 30 leti je prišel v Kranj, kjer je otvoril
majhno trgovino. Iz skromnih razmer pa je s svojo delavnostjo in pridnostjo v kratkem ustanovil tovarno perila, ki jo je vzorno vodil vse do smrti svoje soproge pred dvemi leti, ko je opustil svojo industrijo in se umaknil v zatišje. Nad 200 delavcev in delavk si je služilo v njej svoj vsakdanji kruh. Vsled svojih solidnih izdelkov je zaslovel ne samo po Sloveniji, ampak po celi državi. Njegova zasluga pa je tudi, da se je po vojni organizirala in osamosvojila pletilska industrija na Gorenjskem, ki daje zaslužka več sto delavcem in delavkam. Bil je soustanovitelj ene največjih pletilnih tovarn „Ike" v Kranju. Z njim leže v grob markantna osebnost našega gospodarstva.
Težko bodo pogrešala pokojnika vsa kranjska narodna in humanitarna društva, katerih vnet član in mecen je bil. Predvsem kranjski Sokol, ki ga je pokojni gmotno znatno podprl in omogočil dograditev prepotrebnega Nar. doma, v katerem so dobila .svoje prostore vsa kranjska napredna društva. Pogrešali pa ga bodo tudi nešteti siromaki, saj je bil pokojni daleč naokoli znan vsled svoje darežljivosii in plemenitega srca.
V četrtek so ob 3. uri popoldne spremili sorodniki, meščani, prijatelji ter znanci od blizu in daleč industrijalca g. Edmunda Kocbeka na njegovi zadnji poti v poslednji dom na kranjskem pokopališču.
Na čelu sprevoda so za prapori Sokola in Nar. čitalnice korakali Sokoli, gasilci, zastopniki Nar. čitalnice, Dijaške kuhinje in drugih nacionalnih ter humanitarnih društev. Pred krsto so nosili nešteto vencev, med njimi najlepša od Mestne občine in Sokola. Za sinoma, hčerkami ter ostalim sorodstvom, so se v dolgem sprevodu razvrstili zastopniki oblastev in uradov, poslovni tovariši, prijatelji, znanci in številno občinstvo. Med drugimi so se udeležili pogreba sreski načelnik dr. Ogrin in komisar Mrkalj, kranjski župan Ciril Pire z ostalimi občinskimi odborniki, ravnatelj gimnazije dr. Dolar, predsednik Nar. čitalnice dr. Sajovic, ravnatelj in predsednik Združ. trgovcev Franc Sire, dr. Papež iz Ljubljane itd.
Ob odprtem grobu se je po cerkvenih obredih poslovil od svojega dobrotnika sokolski pevski zbor, ki je pred hišo žalosti zapel „Človek glej!", z žalo-stinko „Nad zvezdami".
Naj počiva v miru v svojem novem domovanju! Žalujočim ostalim pa naše iskreno sožalje!
Tedenske novice.
Težka nesreča. Nedavno zvečer se je pripetila v železarni na Javorniku huda nesreča. Pri valjanju železa v trakove je konec žarečega trakastega železa tako hudo udaril 20-letnega delavca Cirila Dolarja po desni nogi, da mu je pod gležnjem prerezal vse kite do kosti. Hudo ranjenega mladeniča so prepeljali v bolnišnico bratovske skladnice, kjer mu je službujoči zdravnik dr. Čeh nudil prvo pomoč. Dolar, ki je doma iz Sela pri Žirovnici, se bo moral zdraviti več tednov v bolnišnici in bo še potem le s težavo opravljal svojo dosedanjo nevarno službo v tovarni.
Pred izpremembo obrtnega zakona. Po kon-
ferenci zastopnikov obrtnih in industrijskih zbornic, ki se je vršila na pobudo beograjske Trgovske zbornice pretekli ponedeljek v Beogradu in kateri je iz Ljubljane prisostvoval tajnik Zbornice za TOI dr. Ivan Pless, so dobili novinarji informacije, da se je na konferenci razpravljalo najprej o osnutku zakona o razdolžitvi kmetov. Povdarjalo se je, da se bo v novem zakonu moralo paziti na to, da ne bodo prizadete druge gospodarske panoge. Govorilo se je tudi o davkih in je bil dosežen sporazum, da zberejo Zbornice vse potrebne podatke o državnih in samoupravnih davščinah. Na konferenci so se obravnavala tudi
vsa Vprašanja v zvezi z izpremembo obrtnega zakona.
PROSIM VSIPAJTE Kathreiner KneippovO sladno kavo in pravi »Franckov" kavni dodatek v hladno in ne v kipečo vodo! Tako se kuha pravilno in tako prija najbolje!
ŠOLSKE KNJIGE
za ose vrste šol in šolske potrebščine dobite najceneje o knjigarni
„SAVA" V KRANJU
Edina zaloga monopolnih zoezkov za G     o     r     e     ni     s ko.
Iz Kranja.
Iz občinske pisarne. Danes je uradni dan kon'role sodov v hiši g. Cofa v Roženvenski ulici. — Ponovno se opozarjajo vsi lastniki hiš, kakor tudi najemniki, ki sprejemajo razne osebe na stanovanje, da prijavijo vsako osebo najkasneje tekom 24 ur. Tozadevne tiskovine, ki se dobe pri mestnem županstvu, je treba izpolniti čitljivo, s črnilom in točno v vseh rubrikah. Vsakega, ki ne bi izpolnjeval prijavnih in odjavnih dolžnosti, bo moralo mestno županstvo brezpogojno naznaniti sreskemu načelstvu v kaznovanje.
Osebna vest. Pred kratkim je bil na lastno prošnjo upokojen tukajšnji banovinski zdravnik dr. Edvard Globočnik. Polnih 44 let je vršil samaritansko delo v prid kranjskega in okoliškega prebivalstva. Naj uživa še dolgo vrsto let svoj, z nemalim trudom in naporom zasluženi pokoj!
Lep dar. Na najlepši ter tudi v težkih časih najprimernejši način je počastil g. dr. Fred Crobath spomin blagopokojnega g. Edmunda Kocbeka, tovarnarja v Kranju z lepim zneskom Din 200*— v prid tukajšnje Dijaške kuhinje, ki mora letos prehranjevati 53 dijakov, kar jo mesečno stane Din 10.000"—. Plemenitemu darovalcu iskrena hvala!
Z Abrahamom se je srečal. Preteklo soboto je praznoval 50-letnico svojega rojstva zobni tehnik g. Franc Holzchaker. Vso dolgo dobo, odkar biva med nami, je javno sodeloval pri nacionalnih društvih ter socialnih ustanovah, ki jim je bil obenem velik dobrotnik. Dolgo vrsto let je bil občinski odbornik in podžupan. Kot znan socialni delavec je bil predsednik ubožnega odseka, zdaj pa predseduje Mestni hranilnici. Od nekdaj mu je bil najbolj pri srcu tukajšnji Sokol. S svojim tihim delom si je pridobil srca so-kolskega članstva in mladine. Ob njegovem jubileju mu je v zahvalo za njegovo nesebično delo priredil Sokol skromno podoknico, v imenu društva pa mu je iskreno čestital starosta br. Završnik. Čestitamo mu tudi mi in mu kličemo: Se na mnoga leta!
Proslava trojnega jubileja E. Gangla. Kranjsko sokolsko društvo je preteklo nedeljo dopoldne v lepo okrašeni telovadnici na zelo svečan način proslavilo trojni jubilej prvega namestnika staroste SKJ br. Engelbgrta Gangla. Poleg zastopnikov oblastev, občinstva,članov in članic, se je udeležilo proslave
M. Dobrepoljski:
Žrtev ljubezni.
Roman.
Hladno in poslovno so bile izrečene te besede. Saj je vsako posebej pretehtal, predno jo je izgovoril. Mlačen sij rjavih oči je bil v popolnem skladu z njimi.
Pavel se je brez besedice vsedel. Kaj naj bi tudi odgovoril?
Humski je odmaknil stol od pisalne mize in se zazrl Pavlu v obraz.
»Pogovorila se bova nekoliko o namenu vašega bivanja pri nas", je nadaljeval v prejšnjem tonu. »Glede vas sem dobil od vašega očeta, mojega dolgoletnega poslovnega prijatelja, dovolj informacij. Zato dovolite, da se omejim le na najvažnejše."
»Ali ni tudi to nepotrebno?", je z lahnim nasmeškom vprašal Pavel.
»Dvomim, gospod praktikant!" S krepkim pov-darkom je izgovoril besedo praktikant in namršil obrvi. Ni bil vajen, da mu je kdo vpadal v besedo, še manj ugovarjal. »Lahko bi nastal kak nesporazum glede od-nošajev med nama, ki ga moram že v kali zatreti. Kot edini sin mojega poslovnega prijatelja ste določeni za bodočega šefa tvrdke Pleterski. Pot pa, po kateri ste hodili do zdaj, vas ne more privesti do tega cilja. Ne bom raziskoval, na kak način so vas dozdaj skušali spraviti na pravo pot. Zato pustiva to. Poslu-žil pa se bom vseh sredstev, ki se zde meni neobhodno potrebna, da napravim iz vas trgovsko naobra-ženega moža."
»Bi mi ne hoteli povedati, v čem obstoje ta sredstva?", je s krepkim povdarkom vprašal Pavel.
„Baš to sem vam hotel pojasniti. Prosim pa, da se ne vznemirjate, ker to ne bo pospešilo ampek nasprotno — samo oviralo najin, za vas morda nekoliko neprijeten razgovor."
Pavel se je vgriznil v ustnice in se zagledal v svetiljko na pisalni mizi.
»Le govori!" si je mislil. »Prepričan pa si lahko, da ne boš ničesar dosegel."
Anton Humski je vstal. Hodil je po sobi gori in doli ter nadaljeval.
»Svoje življenje ste hoteli posvetiti umetnosti. Umetnost pa je zvesta družica revščine. Denar je sveta vladar! Tega boste kot umetnik v pičli mari deležni. Komaj za košček vsakdanjega kruha. Deležni pa ga boste kot dober trgovec v izobilju. Pri meni morate priti do spoznanja, da ni nespametnejšega na svetu, kot vdajati se sanjarenju. Cilj življenja je delo, koristno delo, ki nudi poleg duševnega tudi materi-jelno zadovoljstvo. Upam, da boste pri meni prišli do tega prepričanja in, da se boste v kratkem z dušo in telesom oklenili tega dela in si izbili vse drugo iz glave. Seveda morate pokazati tudi sami dobro voljo. Brez nje ni ničesar. Kar se pa tiče vaše službe v moji pisarni, mi morate pred vsem obljubiti, da se boste točno držali uradnih ur. Mogoče boste smatrali to za ukaz. Nič za to. Pokorite se in videli boste, da vam bo to samo koristilo."
»Nobena prisiljena stvar ni dobra", je odgovoril Pavel. »Povem pa, da se bom z vsemi močmi uprl sistematičnemu uničevanju mojih idealov. Govorili ste
o delu, gospod Humski. Mar mislite, da je to zame neznan pojem? Življenje je zahtevalo od mene trdega dela, mnogo tršega, kot je delo za pisalno mizo v industrijskem podjetju. Delo mi je bilo od nekdaj sveto. Nisem prišel zato k vam, da bi spoznal njegov blagodejni vpliv. Zato sem prišel, ker sem vsled prenapornega dela v drugič omagal na svoji, v naprej začrtani poti in prepuščen sam sebi nisem našel drugega izhoda. Če bi mi oče dovolil, da bi se neovirano posvetil umetnosti, za katero čutim poklic, bi ji žrtvoval vse svoje sposobnosti in moči. V vaši pisarni, gospod Humski, pa napravite iz mene lahko samo stroj. Če vam to zadostuje — ."
»Zaenkrat popolnoma. Vse ostalo bo čas* prinesel. Prepričan sem, da boste v kratkem času spoznali idealno stran novega poklica."
»Industrija, trgovina, denarni predali pa ideali I Goli materijalizem in nič drugega, gospod Humski." Pavel je povedal to s takim sarkazmom, da je Humski obstal kot pribit in se srepo ozrl vanj.
»Dovolj, gospod praktikant", ga je jezno zavrnil. »Le čevlje sodi naj kopitar", je dejal Prešeren. Vi pa nočete izreči sodbo o stvari, ki ste ji že od vsega početka napovedali boj. A dovolj o tem. Samo par stvari še. Vaš oče me je prosil, če bi lahko stanovali pri meni. Ker stanovanjske hiše za naše urad-ništvo še niso gotove, sem radevolje pristal na to. Nocoj boste pač morali prenočiti v enem izmed hotelov v mestu. Jutri vam pripravijo sobo in se lahko vselite. Obenem vas vabim na kosilo ob nedeljah, dokler boste pri nas. Se strinjate s tem?"
(Dalje prihodnjič)
Štev. 22.
.TRIGLAV
Stran 3.
■nad 200 sokolske dece. O tvoril jo je sokolski orkester s koračnico, nakar je starosta br. Završnik v poetičnp zasnovanem govoru opisal slavljenčevo življenje in delo za narod. Nato je zapel društveni moški zbor: Sokolski pozdrav. Moška in ženska deca ter naraščaja ■ikl so recitirali par slavljenčevih pesmi, za zaključek pa so člani zapeli pod vodstvom A. Fakina dve pesmi. Proslava je želo lepo uspela in žela od navzočih vse priznanje.
Zanimivo predavanje. V nedeljo dopoldne priredi v tukajšnji gimnaziji zajednica „Sola in dom" Jako zanimivo in poučno predavanje. Predava univerzitetni profesor dr. Veber. Vstop prost.
„Klic narave" je naslov filma, ki ga je izdelal fotoamater Cveto Svigelj in ga bo tukajšnja podružnica SPD predvajala v torek 21. t. m. zvečer ob 6. in 8. uri v Gled. dvorani Nar. doma. Vstopnine in prostovoljnih prispevkov ni!
Zahvala. Ob priliki nedeljske izročitve diplome častnega članstva strelske družine v Goricah sem prejel toliko, v resnici nezasluženega, laskavega priznanja in čestitk, da se v hipnem presenečenju nisem mogel primerno zahvaliti. Zato bodi na tem mestu izrečena moja iskrena zahvala prav vsem, ki so me na ta dan — zame nad vse svečan praznik — s svojo osebno navzočnostjo v Kranju počastili. Veže me srčna hvaležnost do vsega članstva, posebno odbornikov strel, družine v Goricah, ki so mi korporativno prinesli krasno diplomo in mi s tem izkazali svojo naklonjenost. Hvala Vam bratje in sestre! Zdravo! Udani Hinko Ločniškar.
Iz Strazisca.
t Jakob Bajželj
Ob zaključku lista smo prejeli iz Stražišča pre-•žalostno vest, da je v četrtek ob 10. uri zvečer, zadet od kapi, umrl g. Jakob Bajželj, industrijalec in trgovec.
Nenadomestljiva je izguba, ki je nastala z njegovo smrtjo, saj je bil pravi duševni oče vsega stra-žiškega nacionalnega in gospodarskega življenja. Bil Je dolgoletni podžupan, načelnik Gas. društva, starosta in soustanovitelj Sokola itd. Zdaj je bil član uprave Sokola, Krajev, šol. odbora, Sreskega cestnega odbora itd. Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes fob V*4. uri popoldne iz hiše žalosti na šmartinsko pokopališče. Mir in pokoj njegovi plemeniti duši! Žalujočim naše iskreno sožalje!
v
Iz Šenčurja.
Duh je večni vodnik. Zopet marsikdo zdihuje od puščobe neizmerno dolgočasnih noči. Svetujemo: čitaj lepo knjigo, ki oplemeni duha in srce. (Vodnikova družba v Ljubljani baš kar razpošilja letošnje edicije širom naše domovine). Naroči časopis, da te stalno obvešča o vsakojakih domačih in svetovnih novostih. Gorenjski tednik „Triglav", ki zavzema med naprednimi listi odlično mesto, naj se krepko razširi med podeželskim slojem, kateremu je v prvi vrsti namenjen. Berite ga vsi in pridobivajte mu novih naročnikov, da postane obsežnejši in da bo mogel tem ■bolje vršiti svojo vzvišeno misijo za kulturni napredek naroda.
Apeliramo na učiteljstvo, da aranžira sodobno aktualna predavanja, ki bi se od časa do časa prirejala v tukajšni šoli. Enako naj se nadaljuje z vajami moškega pevskega zbora. Menda bi se dala uresničiti kaka gledališka predstava, saj imamo dovolj izbornih igravcev. Pogrešamo nadalje koncertov domače gasilske godbe. — Tovariši! Ne po besedah in obljubah, marveč po delu in uspehu nas bo sodil svet.
Občni zbor gasilcev. Pri volitvah odbora, ki so se vršile v nedeljo 12. t m. v Narodni šoli, je bila ponovno enoglasno izvoljena naslednja lista: Predsednik g. Sušnik Martin, vzorni dolgoletni načelnik, kateremu se je tudi tokrat zaupala v varstvo cela gasilska četa. Podpredsednik ostane tov. Jerbič Anton, tajnik Lavtar Jernej, blagajnik Shasel Ivan. Novoimenovan je namestnik čet. poveljnika Rabič Lojze. Orodjar pa bo tudi poslej Ropret Slavo.
Aretirali so ga. Kdaj? Koga? Kje? Firbec, počakaj no malo, saj boš zvedel! K sestri je pripeljal škatlo „cukra", pa so ga nenadoma zasačili možje pravice. Dobil je zapora teden dni in še 1000 Din kazni bo moral odšteti. Kdaj? Kdo? Kje? Firbec! Počakaj malo, boš že zvedel!
Vse belo. Obmolknila je pesem, onemela je ptica..., sneg — otroška radost, za bolehne — bridkost, je v ponedeljek pokril šenčurske ravnine. Vemo, da se v življenskem procesu narave pripravlja mila sodba. Po zimskem pokoju sledi novo vstajenje, ko bodo po polju in travnikih rastoče cvetlice znova oznanjale zmago božice Vesne. ;— Ali pa jo vsi zdravi in veseli učakamo? Znabiti jo.
Z Jesenic.
Proslava 60-letnice br. Gangla. Sokolsko društvo je proslavilo 60-letnico prvega podstaroste
SKJ br. Englberta Gangla v nedeljo zvečer v zvezi s slavnostno akademijo. Pred skupino, katero je ,nli odru tvorila deca, naraščaj, člani in članice v krojih s slavljenčevo sliko in društvenimi prapori v sredi, je starosta br. dr. Obersnel v daljšem govoru pred pol-nozasedeno dvorano orisal življenje, delo in neven-Ijive zasluge br. Gangla kot pesnika, pisatelja in „Sokola". Govoru je sledil pester program akademije, katerega je sestavil in naštudiral br. Buh. Nastopila je deca z ritmičnimi vajami, naraščaj je v naslednji točki odplesal trikrat kolo, od katerega je poslednji ples publiki osobito ugajal ter so ga morali ponoviti. Članice so nastopile s točkami: Ritmični plesi in „Barkarola", člani pa so prvič na odru nastopili na krogih. Zaključna točka članov je bila „Osmorica". Celoten nastop je bil zelo dobro naštudiran ter brezhibno izvajan. Po zaključeni slavnosti se je razvil prav prijeten družabni večer.
Novogradnja. Zidanja je bilo letos zelo malo, osobito v primeri s prejšnimi leti. Dasi je potreba zidanja še velika, kajti je s stanovanji na Jesenicah še vedno trda, se razen nekaj adaptacij in novih stavb zunaj mesta ni bogvekaj zidalo. G. Pavlin je poleg carinarnice postavil lepo, moderno dvonastropno trgovsko hišo, kamor se bo preselila podružnica radovljiške mestne hranilnice in trgovina z železnino Avg. Klabus, en lokal pa bo obdržal gospodar sam. G. Pavlin bo namestil v drugem nadstropju lep, modem foto-atelje. G. Klabus bo v tej stavbi poleg udobnega stanovanja dobil res krasen lokal, ki bo trgovino njegove stroke močno povzdignil. — Manjše adaptiranje je že poleti dovršil na svoji hiši posestnik g. Janez Vovk. Stanovanjski del hiše je prav lično prezidal, in nekoliko dvignil, tako da bi bila stavba, ki je sicer ena najstarejših na Jesenicah, res prav čedna, naravnost mestna. Škoda, da celotno lice okusno preurejene hiše tako zelo kazi drugi del hiše (skedenj in hlev), ki kar kriči ali po odstranitvi ali pa po temelj'ti prezidavi. — Bivšo Hauptmanovo hišo, katero je od peka g. Prestrla kupil g. Novak, skoro ne bomo več poznali. Vsa bo prezidana, prizidana in dvignjena. Novogradnjo in adaptiranje vodi arhitekt g. Fatur iz Ljubljane, čigar ime jamči, da bo stavba dobila sodobno in okusno lice, ter da bo tudi v notranjosti služila v pogledu okusa, higijene in komoditete svojemu namenu. V tej adaptirani in prizi-dani hiši bo lastnik baje restavriral krasno kavarno in lepo urejeno restavracijo. Če bo to res, tedaj bodo Jesenice enkrat le dobile kavarno, ki bo v vsakem oziru vredna svojega imena.
Ples. Letos imamo na Jesenicah kar dve plesni šoli. Obe sta dobro obiskani. Prvo je otvoril fantovski klub v sokolskem domu, drugo pa kovinarji pri Jelenu. Fantovski klub, ki je po zadnji predpustni prireditvi iz čistega dobička nabavil lepo število obutve za našo siromašno deco, se zopet pripravlja na bodočo predpustno zabavo. V~em, ki imajo čas in veselje priporočamo, da se udeleže plesnega pouka v fantovski šoli, da bo v predpustu rajanje tem večje in lepše, saj je plemenite namene fantovskega kluba treba čim bolj podpreti.
Zimski sport. Obeta se nam huda zima. Imamo že tretji sneg, ki pa je premoker in v nižjih legah preslab še za smuko. Vendar se že vse nestrpno pripravlja na lepi beli sport. Vsa športna in ostala društva bodo kmalu postala sila aktivna, kajti se baš smučarstvo povsod najbolj razvija. Odbori in odseki sestavljajo programe za zimsko-sportne prireditve, tudi naš Gorenjski zimsko-športni savez se je že zganil, da bp dal smernice in iniciative ter napravil red, ki mora biti v tako veliki zimski armadi. Razvoj smučarstva med našo mladino napreduje silno. Razveseljiv pojav je to, — vsaj nekaj, kar oživi naš mladi svet, pri čemur se tudi starejši ne morejo obraniti udejstvovanja v večji ali manjši meri. — Jesenice so po svoji legi prava vrata v gornji Gorenjski raj. Pri nas se izletnik, turist ali smučar še vedno lahko odloči za poljubno smer; ali jo mahne proti Kranjski gori, ali proti Bledu in Bohinju, lahko krene tudi preko Sv. Križa nazaj čez Medji dol na Zelenico, ima pa tudi lepo priliko zaviti iz Sv. Križa na levo proti Rožci in dalje od tu na Dovje. Lepa je tudi smuka v Planini pri Sv. Križu, na Marklnovi planini ali pa na Črnem vrhu. Sicer se pa zadnja leta Sv. Križ kot smuška točka dovolj uveljavlja, saj so tu izleti za smučarja silno lepi, le v nekaterih krajih I zahtevajo tereni boljšega tehničnega znanja in dobrega obvladanja smučk. Sicer je pa to čisto prav, vsaj vsi pridejo na svoj račun, če je izbira terena velika. Na Sv. Križu so gostilne in restavracije, na oddaljenih krajih pa so smuška zavetišča večinoma različnih športnih društev, kjer se vsak smučar lahko odpočije, posuši, tudi okrepča za zmerno ceno in
celo komodno prenoči, če je dovolj prostora. — Kadar imamo ugoden sneg pridejo tudi zmerni dolinski smučarji na svoj račun. V bližnji okolici Jesenic je smuke tudi dovolj. Saj imamo celo eno skakalnici pod Možakljo, ki je posebno ob nedeljah polna mladih skakačev in gledalcev. — Vse imamo, dobre volje je le še treba, in pa dobrega snega.
Z Bleda.
Dne 8. t. m. je pobegnil iz življenja že dalje časa na Bledu se nahajajoči filmski in gledališki igralec Max Landa.iz Berlina. Pokojni je bil človek plemenite narave. Za časa svojega bivanja na Bledu je vzljubil naše kraje in ljudi. Radi nastalih političnih razmer v njegovi domovini se ni hotel vrniti domov. Z načrtom pobega iz življenja se je bavil gotovo že dalje časa. Tukajšnjemu ribiču Kendetove grajske uprave je pisal poslovilno pismo, datirano z dne 20. oktobra. Kot svojemu spremljevalcu pri ribolovu mu je zapustil vso svojo dragoceno ribarsko opremo. Pogreb pokojnega se je vršil v soboto popoldne na tukajšnjem vojaškem pokopališču. Pogrebne obrede je izvršil evangeljski pastor iz Ljubljane. Naj v miru počiva!
Iz Škofje Loke.
Sodniku Batisti v slovo. Te dni j e zapustil Škofjo Loko priljubljeni sodnik g. Ljudevit Batista, ki je premeščen v Ljubljano. Njegovi prijatelji, znanci in razna društva so mu priredila pri Cenetu nad vse prisrčen poslovilni večer, ki je najlepše pokazal, kako velike simpatije je užival odhajajoči med nami. Uradnik sreske izpostave g. Ivan Berdon se je poslovil od njega v imenu društva Edinosti, g. France Goljar za Sokola, odvetnik dr. France Jarc za smučarje in kopalce, g. Rudolf Horvat za Jugoslovensko Matico, predstojnik sodišča dr. Jaka Prešern kot predpostav-l ljeni starešina, škofjeloški župan Stevo Šink za lovce in učitelj Janko Sicherl za Francoski krožek. Vsi govorniki so v izbranih in pohvalnih besedah naglašali velike zasluge g. Batiste, ki ni omejil svojega delovanja zgolj na uradne prostore, marveč je posegal s priznanja vredno iniciativnostjo v razna področja škofjeloškega javnega življenja. Za vse lepe besede se je zahvalil g. Batista, ki je zaključil svoj govor s prošnjo, naj ga ohrani Škofja Loka v prijaznem spominu. Ob tej priliki je bilo poklonjenih njemu, kakor tudi ge. soprogi, ki se je vneto udejstvovala pri Kolu Jugoslovenskih sester, več šopkov krasnega cvetja. G. Batisti, vzornemu uradniku in nacionalistu želimo v Ljubljani tudi z naše strani vse najboljše.
Znatne osebne izpremembe v Škof j i Loki Vodstvo železniške postaje je prevzel g. Vojteh Kru-lej, ki je prišel k nam iz Trebnjega. Dosedanji po-stajenačelnik g. Joško Lavrič je premeščen v Ljubljano, kjer je namestnik šefa ljubljanskega glavnega kolodvora. Sodniško mesto, ki je postalo s premestitvijo g. Batiste v Ljubljano prazno, je zasedel sodnik Josip Čeme, ki je prispel iz Mokronoga. Na meščansko šolo sta nameščeni učiteljici gdč. Zlata Albertova in Danica Potokarjeva, absolventka pedagoške šole v Zagrebu. Ta imenovanja so bila Škofji Loki posebno dobrodošla, ker se je vršil pouk doslej* že od početka šolskega leta le izmenoma za oba razreda. Novinci-abiturienti na škofjeloški davčni upravi so gg. Franc Klobovs, Rudolf Veber, ki je prispel z Jesenic, Peter Knehtl, zamenjan z g. Nekrepom iz Maribora, in Mehle Anton iz Ljubljane. — Na račun bednostnega fonda sta prispeli na sresko izpostavo gdč. abiturientki Dana Pevčeva in Marinka Hafnerjeva
Škofjeloška občinska uprava je imela od zadnje seje občinskega odbora že več posvetovanj. Za popis inventarja Kat. pros. društva v Škofji Loki sta bila izvoljena gg. mag. pham. Oton Burdvch in učitelj Vojteh Debeljak. Pri rešetanju raznih ubožnih zadev je poklonil bivši škofjeloški župan g. Josip Hafner za reveže Din 500"—. Par prosilcem se je odklonil sprejem v občinsko zvezo, ker so prosilci občini neznani, pač pa so bili sprejeti pek Franc Podobnik, uršulinki Frančiška Kališ in Angela Pavlic ter Jakob Jesenko. O vstopu v Župansko zvezo bo sklepal občinski odbor na prvi seji. Popravil se bo vodnjak pri tovarni Šešir, razmotrivalo pa se je tudi o restavriranju stare škofjeloške šole.
Katoliško prosvetno društvo v Škofji Loki je vložilo svoječasno priziv na ministrstvo zavoljo razpusta, ki je bil odrejen s strani banske uprave. Pretekli teden pa je ministrstvo odločilo, da ostane Kat. prosv. društvo razpuščeno in je tedaj njegovo - delovanje trajno ustavljeno.
Iz gibanja Rdečega križa. S prijaznim sodelovanjem posameznih občin se bo organizirala v škofjeloškem območju, pod okriljem RK, nabiralna
Stran 4.
.TRIOLAV
Škv 22
Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem of-voril danes
podružnico delikat. trgovine v hiši „Stare pošte" (prej delikatesa Golob)
Priporoča se za poset
ALBIN TERČON
akcija za poplavljence. Zbirali se bodo predvsem darovi v naravi. Meseca decembra se bodo poslali nabrani darovi v poplavljene pokrajine.
Rapallski večer smo praznovali v nedeljo zvečer v Domu. V goste so prispeli jugoslovenski primorski akademiki iz Gorice, Trsta in Istre, ki so pred-našali v umetniško dovršeni obliki revijo »Glas od doma" v režiji Ferda Delaka, s plesi in ritmičnim zborom Katje Delakove, glasbo in muzikalnim zborom Marjana Kozine in diapozitivi Ljubivoja Ravnikarja. Nastop gostov je v vsakem oziru prvovrstno uspel. Večer pa je bil tudi v ostalem nad vse dostojni spomin na rapallski dan.
Ljudska hranilnica in posojilnica v Stražišču javlja tužno vest, da je njen ustanovitelj in predsednik, gospod
Jakob Bajželj
trgovec in posestnik
v četrtek 16. t. m. ob 10. uri zvečer nenadoma preminil.
Dragega pokojnika spremimo danes ob pol 4. uri popoldne k večnemu počitku na šmartinsko pokopališče. Ohraniti ga hočemo v trajnem spominu!
Stražišče, 18. novembra 1933.
Uprava Ljudske posojilnice in hranilnice v Stražišču.
Občinska uprava Stražišče javlja tužno vest, da je v četrtek ob 10. uri zvečer nenadoma preminil gospod
Jakob Bajželj
tovarnar in trgovec
K večnemu počitku ga spremimo danes ob V*4. uri na šmartinsko pokopališče. Pokojnika, ki je bil dolgo vrsto let član občinskega odbora in podžupan, ohranimo v trajnem spominu.
Stražišče, 18. novembra 1933.
Uprava občine Stražišče.
V neizmerni boli naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je danes ob 10. uri zvečer nenadoma za večno zapustil naš nadvse ljubljeni soprog, oče, stric in svak, gospod
Jakob Bajželj
industrijalec in trgovec
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v soboto 18. t. m. ob pol 4. uri popoldne na tukajšnje pokopališče.
Stražišče, dne 16. novembra 1933.
Žalujoči ostali.
Združenje trgovcev za srez Kranj v Kranju naznanja članstvu tužno vest, da je naš soustanovitelj, tovariš
EDNDND KOCBEK
industrijalec in trgovec danes preminil.
Predragemu in vzglednemu tovarišu soustanovitelju ohranimo časten spomin.
V Kranju, 14. novembra 1933. Uprava
Združenja trgov, za srez Kranj v Kranju.
Vsa tapetniška in sedlarska dela
Izvrši točno, solidno in poceni
IVAN JENKO
TAPETNIK IN SEDLAR, KRANJ PRI JELENU'
Sostilna in trgovina
BENEDIK FRANC
Stražišče
Vsako nedeljo sveže pečenice ter prvovrstna dolenjska in štajerska vina.
V Priporoča se veletrgovina
JOSKO VEBER
ŠKOFJflLOKH KOLODVOR
TELEFON ŠTEV. 9. Brzojavke : VEBER.
Trgovina z lesom, ogljem in vsemi deželnimi pridelki. Zaloga cementa. Na željo se blago dostavi na dom. Cene konkurenčne. Postrežba točna
OTOMANE, modroce, divane in vse tapetniške izdelke Vam nudi Viktor Tonejc tapetnik. Kranj, v hiši g. F. Ažmana.
MODNI KROJAŠKI ATELJE
se priporoča za prihajajočo smučarsko sezijo \i izdelavo damskih in moških smučarskih dresov, dežnih plaščev in jopičeu, hubertusov/, trenchoatov, zimskih sukenj, oblek in plaščeu.
JOSIP KOS, KRANJ
ROŽENVENSKH 50.
MALI OGLASI
Kdor nudi ali išče službo, plača za vsako besedo 25 par. Najmanjši znesek je Din 5'— Vsi oslali oglasi se računajo po 50 par za vsako besedo. Najmanjši znesek pri teh oglasih je Din 8"— Znesek je treba plačati pri predaji naročila, oziroma vposlali v pismu obenem z naročilom. Za odgovor je treba priložiti Din 2*— v znamkah.
MAYER-JEV KONVERZACIJ-SK1 LEKSIKON, /adnja.izdajn, popolnoma nov in kompleten, še zelo ugodno proda. Naslov v upravi lista.
KONCERTNE CITRE, pivovrst-ne znamke, skoro popolnoma nove, se ugodno prodajo. Naslov v upravi .Triglava*
V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naš nad vse ljubljeni oče, stari oče, brat, stric, tast in svak gospod
Edmund Kocbek
industrijalec
dne 14. t. m. po kratkem, mukapolnem trpljenju, previden s svetotajstvi mirno preminil.
Pogreb nepozabnega bo v četrtek, dne 16. t. m. ob 15. uri iz hiše žalosti na domače farno pokopališče, kjer se položi truplo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
KRANJ-LJUBLJANA-MARIBOR, dne 14. novembra 1933.
ŽALUJOČI OSTALI.
Za konzorcij .Triglava" Franc Luznar, urejuje Ivan Fugina, za tiskarno .Sava* Nikola Stokanović, vsi v Kranju.
%