Leto TI. V Ljubljani, dne 13. februarja 1930. 7. štev. Obrazi iz Dr. Inacij Jelovšek f Prošli teden je umrl velezaslužni zdravnik in ljudski dobrotnik, dr. Ignacij J e 1 o v še k, v starosti preko 80 let. Po rodu Vrhničan, je študiral gimnazijo v Ljubljani, medicino v Gradcu. Po dosluženem vojaškem roku in parletni zdravniški praksi je začela njegova prava zdravniška delovna doba v Radovljici, kamor je bil 1. 1879. imenovan za okrajnega zdravnika. Ljudje so ga že kmalu po naselitvi spoznali kot izredno spretnega zdravnika, a posebej še kot moža z nenadavno plemenitim srcem. Bogati in revni so prihajali k njemu — vsakomur je enako vestno nudil svojo pomoč. Postal je ljudski zdravnik v najlepšem pomenu besede. Po dolgi neumorni službi nad pol stoletja je bil upokojen in se je 1. 1924. preselil v Ljubljano, kjer je po komaj dobrem šestletnem bivanju nedavno zatisnil svoje blage oči. Janko Žirovnik — 75 letnik Pred 75. leti je v Kranju zagledal luč sveta širom naše domovine Enani glasbenik, sadjar, vrtnar in narodni organizator ter delavec, g. Janko Žirovnik, sedaj upokojeni In odlikovani šolski upravitelj. Njegovo ime pozna sadjar in vrtnar, kmet in meščan. Že 1. 1873., našega narodnega življenja tedaj še mlad učitelj, je izdal po Glasbeni Matici prvi zvezek med narodom nabranih pesmi, kateremu jih je sledilo še več v mnogih izdajah. Vsepovsod, kjer je služboval ,je bil ne samo učitelj med štirimi stenami, temveč učitelj izven šole, med narodom. Z živo besedo in bodrim vzgledom je vodil mladino in odrasle k izboljšanju položaja, v srečnejšo bodočnost. Z bistrim umom je spoznal potrebe naroda, med katerega ga je zanesla usoda — pa je tudi s spretno roko znal odstraniti ovire svojim uspehom. Njegovo učno pot začrtava jo po njem . ustanovljeni pevski zbori, sadjarski, vrtnarski tečaji, sadne razstave, vzorno negovani šolski vrtovi, kmetijske podružnice, bralna društva, čitalnice itd. Po 52 letnem .službovanju je sicer stopil »v pokoj« — toda pokoja ima njegov vedri duh le toliko, da ne hodi v zapovedanem času v šolo — drugače pa je še vedno »v šoli«: predava tu, predava tam, nadzoruje vrtove, obrezuje drevje, cepi in goji vrtnice, vodi sadjarsko podružnico in podružnico Glasbene Matice v svojem rojstnem kraju. 50 letni poklicni jubilej orglarja Karla Bervarja Te dni obhaja v Celju 50 letni jubilej svojega poklica g. Karol Bervar, vodja orglarske šole in pevovodja v mestni cerkvi v Celju. Jubilant je bil rojen 1. 1864. v Mot-niku nad Kamnikom. Kot 16 leten deček je zapustil 1.1830 svoj rodni V Celju je našel nameščenje kot mestni organist 1. 1895. Poučeval je petje na takrat ustanovljeni šti-rirazredni nižji slovenski gimnaziji. Bil je tudi pevovodja slovenskega »Celjskega pevskega društva«, čigar član je še danes. Leta 181/8. je osnov?! v Celju cerkveno-glasbeno šolo Kot zaveden narodnjak je tudi iz cerkve hitro izrinil ne^iško petje. Izpod njegovega plod^vitega peresa je izšlo in oživelo mno^o skladb prosvetne, predvsem pa cerkvene vsebine. G. Bervar je soustanovitelj »Podpornega društva organistov«. Kot odbornik in dolgoletni predsednik tega društva je bil vedno odločen borec za pravice in boljše pogoje svoj'h tovariše", zlast' onih na deželi. Valentin Breskvar — 70 letnik Polona Bergantova — najstarejša natakarica Bergantova Polona se je rodila pred 60. leti na Črnučah pri Kovačevih, šele 7 let stara je mo< rala od hiše in odšla služit k »Fin« gretu« v Trzin. Služila je še pri nekaterih hišah in prišla nato za natakarico na Črnuče k Rogovilcu, Pet let za tem je stopila v službo pri danes že umrlem bivšem ježi« škem županu Antonu Vilfanu in njegovi vedno prijazni soprogi Marjeti. Pri tej hiši, v staroznani Ale« šovi gostilni na Ježici, je ostala in služi še danes kot najstarejša natakarica v naši banovini. Lep vzgled udanosti in vztrajnega dela. kraj in se podal v svet in odšel v cerkveno glasbeno šolo v Ljubljano, vstopil kasneje v konservatorij v Regensburgu na Bavarskem in ga absolviral z odličnim uspehom. Pozneje je obiskoval tudi razne glasbene tečaje na Dunaju in v Gradcu. Nasproti sedanjemu slavnemu Kernu v Trnovem se je pred 70. leti rodil naš jubilant Valentin B r e« skvar, vulgo Cibrov oče. Ko mu je bilo jedva dvajset let, se je poročil in dobil v zakon dobro in zelo pridno gospodinjo, ki mu stoji še danes skrbno ob strani, Imela sta več otrok, od katerih živijo sedaj še ena hčerka in pet sinov. Vse sta vzgojila kar najbolje Po očetovi smrti se je naš jubilant preselil na svoj današnji dom. S svojo pridnostjo in umnim gospodarstvom si je polagoma zboljšal svoje posestvo, ki je danes med najlepšimi v Trnovem. — Naš jubilant je sicer resen, pameten mož, vendar pa vesele narave. Povsod je zelo priljubljen. Perutninska farma g. Goloba na Lesnem brdu O kvalitetnih, svežih jajcih iz perutninske farme g. M. Goloba (Lesno brdo, p. Vrhnika, železniška postaja Drenov grič), ki so se prvič pojavila nedavno na ljubljanskem trgu, opremljena s štampiljko podjetnika, z datumom in z znamko »Čajna jajca«, se dosti govori. Njihov pojav je zanimiv prav zaradi zagotovitve solidne kupčije. Omenjena farma sedaj goji približno 1200 kokoši, čistokrvne leghornke. Reja teh živali gre v prvi vrsti za pridobivanjem tajamčeno svežih jajc za prodajo. Zato je na jajcih štampiljka in datum, da vsakdo ve, koga lahko prime, če bi bil pri nakupu prevaran s starimi jajci. Patrulja IV. armije na strelišču Kftkor sploh &as smučar-cki spori, je tudi smučanje v nafti vojski i« mlado. Seveda pa ga vojska ne foji toliko kot šport, nego kot vedno bolj važno obrambno in prometno sredstvo, ki mu vse moderne vojske posvečajo vedno večjo pažnjo. Dve nedelji tega so vršile v Bohinju vojaške smufeke tekme, ki so pokazale, kako lepo smo napredovali v tem pogledu že tudi v Jugoslaviji. Tekmovalna proga je vodila od Zlato-roga proti Sv. Janezu na Fužine, Srednjo vas, Senožeta in mimo skakalnice nazaj k Zlatorogu. Prvo strelišče (na 200 m) je bilo pri Fužinah, drugo (na 4tf0 m) pod Zla-nom. Sneg je bil južen, skr ajno težak za smuko. Vso prireditev je vzorno organiziralo in vodilo vojaštvo samo. Prisostvovali so ji poleg generala Tripkoviča še drugi višji oficirji in zastopniki JZSS. Tekma je izpadla nad pričakovanjem lepo in znova pokazala sijajno usposobljenost naše narodne vojske. General Tripkovič in polkovnik Rupnik z oficirji na okrepčevaHšču Prva obravnava pred vatikanskim sodiščem Pred sodniki stoji stražnik javne varnosti v Vatikanu in izpoveduje, kako je obtoženca (v profilu na levi) zasačil, ko je praznil puščice v cerkvi sv. Petra. Obsodbo o tatu so razglasili v imenu presvete Trojice Bosonoga policija v Južni Afriki Dva črna stražnika iz transvaalskega rudarskega okrožja. Ti stražniki imajo pač čelade, pendreke in piščalke, v ostalem pa je njih oprema zelo pomanjkljiva S smučmi za motorjem Smučar Huth in voznik Feist, ki sta zmagala pri tekmi v Flinsbergu. Prevozila sta 2.5 km v 4 minutah 55 sekundah „ 3Jik«L CUssno: Spomenik svetovne vojne ob Sueškem prekopu Spomenik je 70 m vi-lok in stoji ob bregu jeeera Timša blizu Sue-Skega prekopa Slika desno: Originalna avtomobilska nesreča Poledica na gladkih ameriških cestah onemogoča uspešno uporabo zavore. Avto se je vzpel na drevo in obstal v tem položaju, šoferju in potnikom se ni zgodilo nič hudega V Bruslju grade največji stadion Evrope Pogled na velikanski lok stadiona, ki bo po dograditvi imel prostora za ogromne množice gledalcev, Slika desno: Mehiški predsednik Rubio na katerega je bil pro-šli teden izvršen atentat, Predsednik je bil ranjen v glavo in koleno, njegova nečakinja v prsi. Atentator je 22-letni mladenič Tekma med efcspresnlm vlakom in motornim čolnom Najhitrejši angleški brzovlak imenovan »Leteči Škot« je zmagal v tej zanimivi tekmi. Motorni čoln »Dart Craft«, ploveč po reki Outi, se je na progi treh kilometrov držal vedno tih vlaka, naposled pa je omagal in železni kolos ga je znatno prehitel &Cra1fice - lepotice raxtnh dežel so 1. tgac Cefln španska lvatri> Poljak« Jugoslavija Nemčija Danska Angleška Belgija Italija Turčija Hotaifek* Grčija MISS EVROPA Husija — emigracij« Bumunija