pripravljenosti za nadaljevanje tovrstnih dejavnosti, ki so jo izrazili sodelujoči vrtci in šole skupaj z večino izvajalk.
V monografiji opisani teoretski koncepti, didaktični pristopi ter evalvaci-ja posameznih dejavnosti so predstavljeni na metodološko ustrezen in verodostojen način.
Monografija obravnava tematiko vključevanja romskih otrok v predšolsko vzgojo, upoštevaje potrebo po ozaveščanju šolskega in družinskega okolja, lokalne in same romske skupnosti o pomenu zgodnje socializacije in priprave na šolo v okoljih, kjer sobivajo jezikovno in kulturno različne skupnosti. Delo je nadvse aktualno in ima visoko uporabno vrednost. Prinaša namreč kompleksen prikaz možnih prijemov in dejavnosti v predšolskih ustanovah, ki poleg intenzivnejšega vključevanja romskih otrok v vzgojno in izobraževalno delo lahko postopoma pripeljejo do tvornejšega sodelovanja romskega prebivalstva s šolo in lokalno skupnostjo in s tem k povečanju socialne vključenosti Romov v Sloveniji. Besedilo kaže na poznavalsko izbiro in dosledno rabo slovenskih terminoloških ustreznic, primerna pozornost je posvečena tudi njegovi slogovni in jezikovni podobi. Navajanje uporabljene literature in virov je v skladu z znanstveno prakso. Monografija pomeni pomemben pripomoček na poti k uresničevanju dveh pomembnih slovenskih strateških načrtov, strategije doseganja ciljev socialnega vključevanja ter strategije vzgoje izobraževanja Romov v RS. Albina Nečak Luk
Tina Rutar Leban, Ana Mlekuž, Karmen Pižorn in Tina Vršnik Perše, Tuji jeziki v slovenskih osnovnih šolah: rezultati Evropske raziskave o jezikovnih kompetencah ESLC 2011, Ljubljana, Pedagoški inštitut 2013.
Avtorice, dr. Tina Rutar Leban, Ana Mlekuž, dr. Karmen Pižorn in dr. Tina Vršnik Perše, so se v monografiji Tuji jeziki v slovenskih osnovnih šolah: rezultati Evropske raziskave o jezikovnih kompetencah ESLC 2011 osredotočile na področje tujejezikovnega znanja otrok v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami, o katerem do sedaj ni bilo opravljenih sistematičnih raziskav. Monografija predstavlja in analizira podatke, zbrane v okviru Evropske raziskave o jezikovnih kompetencah. Za slovenski prostor je monografija velikega pomena, saj ponuja pregled nad znanjem tujih jezikov osnovnošolskih otrok v Sloveniji v primerjavi z znanjem otrok v Evropi, analizira dejavnike, ki vplivajo na tujejezikovno znanje otrok, poleg tega ponuja pregled situacije v drugih državah in poskuša podati predloge za izboljšanje znanja otrok v Sloveniji. Avtorice z monografijo tako nagovarjajo zainteresirano javnost ter oblikovalce šolskih politik.
Monografija je razdeljena na štiri poglavja, zaključuje pa jo seznam virov in literature. V prvem delu monografije je analitično predstavljena metodologija Evropske raziskave o jezikovnih kompetencah ter podrobneje Skupni evropski jezikovni okvir, na katerem sloni interpretacija dosežkov učencev. Bralcu je tako omogočeno, da se spozna z osnovnimi pojmi na področju vrednotenja znanja tujih jezikov.
V drugem in tretjem delu so najprej za angleščino in nato za nemščino podrobneje predstavljeni odgovori ravnateljev, odgovori učiteljev in odgovori učencev na kontekstualne vprašalnike, kar bralcu omogoča, da se podrobneje seznani z značilnostmi okolja, v katerem se otroci učijo tujega jezika. Sledi predstavitev dosežkov učencev, oba dela pa se zaključita še z regresijsko analizo dejavnikov, ki napovedujejo dosežke otrok pri angleščini oziroma nemščini. Avtorice ugotavljajo, da slovenski devetošolci glede na povprečje držav/regij, vključenih v raziskavo ESLC 2011, tako v angleščini kot v nemščini izkazujejo nadpovprečne dosežke v slušnem razumevanju in pisnem sporočanju. V bralnem razumevanju pa so dosežki naših učencev v obeh jezikih povprečni. Primerjava obeh testiranih jezikov je pokazala, da učenci dosegajo višje vrednotene dosežke pri angleščini. V zadnjem delu avtorice predstavijo še slovenske rezultate v luči mednarodnih rezultatov ter ureditev učenja in poučevanja tujih jezikov v ostalih državah oziroma v izobraževalnih sistemih, ki so sodelovali v raziskavi.
Kot pomembnejše dejavnike, ki vplivajo na dosežke učencev, avtorice izpostavijo stališča učencev do učenja tujih jezikov. Avtorice tako zaključujejo, da so glede na rezultate raziskave pomembni razmislek in sistematični pristop k spodbujanju pozitivnih stališč do tujih jezikov in njihovega učenja ter izpostavljanje uporabnosti znanja tujih jezikov. Pri tem poudarijo, da je treba v prvi vrsti vzpostaviti ustrezen odnos pri učiteljih (in vzgojiteljih), vendar ne samo pri učiteljih tujih jezikov, temveč pri vseh učiteljih, kakor tudi v širši družbeni skupnosti, saj se pozitivna stališča ustvarjajo predvsem skozi nezavedne procese v najzgodnejšem obdobju otroštva. Znanstvena metodologija, ki jo avtorice uporabljajo, je ustrezno izbrana, rezultati so interpretirani z ustrezno mero kritičnosti, rezultate, predstavljene v mednarodnem poročilu o raziskavi ESLC 2011, pa zajemajo le v posameznih segmentih. Empirični del je metodološko in interpretativno na visokokakovostni ravni. Odlikuje ga raba najsodobnejših statističnih postopkov pri obdelavi podatkov. Ugotovitve so koherentno umeščene v sodobne teoretske okvire. Terminologija, ki je uporabljena v monografiji, je ustrezna in skladna s področjem raziskovanja. Avtorice uporabljajo znanstveni jezik, vendar je jasnost ter razumljivost besedila primerna tudi za širšo strokovno javnost.
Monografija predstavlja izvirno znanstveno delo, ki posega na področje pedagoške stroke, kakor tudi v snovanje smernic za nadaljnji razvoj šolskih politik na področju tujejezikovnega učenja in poučevanja. Vsebinsko prinaša novosti predvsem na področju znanja, učenja in poučevanja tujih jezikov. Monografija omogoča pridobivanje osnovnih informacij o ureditvi učenja in poučevanja tujih jezikov v Sloveniji ter v nekaterih drugih evropskih državah, poleg tega pa oblikovalcem šolskih politik nakaže smernice za nadaljnji razvoj učenja in poučevanja tujih jezikov v Sloveniji. Ocenjevano delo bo nedvomno imelo ključno vlogo v prihodnjih strokovnih razpravah o spremembah slovenske šolske politike na področju učenja in poučevanja tujih jezikov. Milena Ivanuš Grmek
Zlatko Jančič, Vesna Žabkar (ur.), Oglaševanje, Ljubljana, Fakulteta za družbene vede, Založba FDV 2013.
Založba FDV je lansko leto izdala zanimivo delo, ki sta ga uredila Zlat-ko Jančič in Vesna Žabkar. Že na podlagi naslova (Oglaševanje) lahko rečemo, da knjiga bralcu prinaša oglaševalske vsebine. Delo je zelo obsežno in je nastalo kot učbenik s klasično vsebino. Je prva slovenska znanstvena knjiga, ki celovito obravnava oglaševanje. Slednje sta urednika zapisala tudi v predgovoru dela.
Delo sestoji iz sedmih nosilnih poglavij, ki so zaradi celovite obravnave oglaševalskih vsebin strukturno natančneje členjena. Pregled posameznih nosilnih poglavij razkrije naslednje temeljne vsebinske sklope, ki jih delo obravnava.
V prvem poglavju sta obravnavana oglaševanje in celovito marketinško komuniciranje. Bralec/-ka se lahko seznani s tem, kako razlikovati marketing od prodaje; kako vplivajo sodobne spremembe na vlogo oglaševanja v marketingu; kam sodi oglaševanje kot oblika množičnega komuniciranja; kako definirati oglaševanje; nakazano je tudi, kam pelje nadaljnji razvoj oglaševanja. Zelo zanimivo in slikovito je prikazana zgodovina oglaševanja. Drugo poglavje je namenjeno obravnavi konceptualnega ozadja oglaševanja. V njem so prisotni razmisleki, kako poteka oglaševalski komunikacijski proces; kako je z oglaševanjem in razumevanjem porabnikov. Slednji so zelo raznoliki, zato je treba poznati psihologijo porabnika. Tretje poglavje je namenjeno obravnavi organizacije oglaševanja oz. kako je s sestavo oglaševalskih trgov in vlogo akterjev v oglaševanju; kateri so cilji oglaševanja; kako je z oblikovanjem proračunov za oglaševanje. Četrto poglavje govori o strateških vidikih v oglaševanju. Določneje: kako je s potekom oglaševalske strategije; kako je s kreativnostjo v oglaševanju; ka-