GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA G dOVO ME STO IN KOČEVJE Lastnika in izdajatelja t Okrajna odbora SZDL Noto mesto In Kočevje. — Izhaja vsak petek. Posamezna Številka 10 din. Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 900 din ali 3 ameriške dolarje, — Tekoči račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu, Itev. 616-H-T-24. Stev. 49 (800) Leto VL NOVO MESTO, 9. DECEMBRA 1955 Ui uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Gošnlk. Naslov uredništva In upn »«: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. Poštni predal: Novo mesto 33. Telefon uredništva in uprave št, 127. Rokopisov ne vračamo. Tiska Časopisno« založniško podjetje »Slov. poročevalec« ▼ Ljubljani. Za tisk odgovarja Franc Plevel. S IV. plenuma zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije Ne pozablja]mo na skupnost kot celoto! Srečno pot, tovariš Titol »... Na tem plenumu obrav-Hp jfanes naše gospodarske probleme zato, da bi članstvo te množične organizacije mobilizirali za odstranjevanje raznih pomanjkljivosti v našem gospodarstvu, ki jih ni moč odstraniti samo z nekaterimi administrativnimi ukrepi, in da bi nove ukrepe, ki jih uveljavljamo glede našega gospodarstva, laže uresničili ob pomoči članstva Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. V boju za pravilno uveljavljanje raznih novih gospodarskih ukrepov, ki Jih bomo sprejeli v Ljudski skupščini, morajo člani Zveze komunistov prednjačiti in biti Jim morata tuja sleherna iokali-stična težnja in šovinizem kot se'o škodljiva pojava v naši družbeni skupnosti. Dosedanje de J o v tem pogledu, tako glede Zvež> komunistov kakor Socialistične zveze kot veemilijonske organizacije, še zdaleč ni bilo na višini; Ljudje so se kratko malo utopi]! in razblinili v vsakdanji praksi raznih težav, potreb in teženj ter pozabili na skupnost kot <-,e!oto v svojem ozkem gledanju na razvoj našega gospodarstva. Ko govorimo o raznih napakah In negativnih pojavih, ne smemo poubijati, da so prav člani Socialistične zveze in Zveze komunistov često nosilci lokalistlčnih teženj in drugih negativnih pojavov. Te škodljive pojave moramo odstraniti iz SZDL, pa tudi iz vrst ZKJ, kajti samo tedaj bomo lahko prepričani, da se nam bo posrečilo postaviti naš gospodarski razvoj na čvrste In zdrave socialistične temelje in zagotoviti našim naporom v izgradnji socializma popoln uspeh. To\'oriši in tovarišice, v svojih pojasnilih sem se omejil na kritiko vsega tistega, kar se je naJ' Gj3$?ile v procesu naših naporov kot negativno in kar moramo činprej popraviti. Ničesar nisem govoril o velikanskih uspehih ustvarjalnega dela naših delovnih ljudi. Toda ta dejanja veličastnih naporov delovnih ljudi naše socialistične skupnosti govore najzgovorneje sama zase. Jaz kritiziram zato, ker mi je hudo, ko vidim, da bi bili mogli storiti še več in laže, da ni bilo teh raznih pomanjkljivosti in negativnih pojavov. Kritiziram zato, ker želim opozoriti na to, da je zdaj položaj taksen, da ne smemo več dopustiti podobnih stvari, ker bi to utegnilo Imeti selo slabe posledice, odgovornost pa v polni meri zađene nas.« Z gornjimi besedami je tovariš Tito zaključil svoj govor na IV. plenumu zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, ki je bil v nedeljo, 27. novembra v Beogradu. Govor so v celoti objavili dnevni časniki v prazničnih številkah ob 29. novembru ln Je široko odjeknil po vsej državi. Poročilo predsednika Socialistične zveze Jugoslavije tov. Josipa Broza-Tita je osrednji predmet Uspeli tečaj upravnikov kmetijskih zadrug v Dol. Toplicah Pretekli teden je Okrajna zadružna zve/a m Novega mesta organiziral!a enotedenski tečaj z« upravnike kmetijskih zadirug novomeškega okraja. Na tečaju so bita predavanja o dolžnosti in nalogah upravnikov, o upravljanju zaJirug, o sadjarstvu, vinogradništvu, kmot;ijuvu, živiimorejli, čebela rst>yu, hranli.ini službi, odkupu, začini rastJln iti trgovini. Tečaj-*? sc P01'^ temeljito se-tnanii z zakonodajo in izvajanjem predpisov za uspešno delo zadrug. Tečajniki so hvale?ni predavateljem: tov. Zupančiču, Pinru. ing. Radu Linznerju, Somraku, Padovanu, Stanetu ČeŠarku, Kapku ;n tov. Čudovanovi. Predavate':: in tečajniki so izmenirtli vrsto dr j f0c8O.j.h izkušeni pni delu. Vsem predavateljem se tečajniki toplo zahval ju jejo za trud in obljubljajo, da bodo dragocene napotke prenesli, .I >m.ič;m /.i d m/, nikom na vasi. še enkrat, vsom Mrena hvala in dru;>o lero na-r^denijef S. H. VREME V DNEH ()l> i,—18, DFTFMBRA Do Jfi. de<. nestalno s pogostimi padavinami, zlasti okoli 9, In 16 XII. Prohodno IsbnU-Unjf »koli 12. XII., po 17. XI! suho in mrzlo vreme r. burjn Zima *e bo priAnt« (snežilo in mrzlo bo) okrog l«). XII., nuj i>osneje pa 16. XII. vseh sestankov članstva naSih političnih organizacij in organov oblasti, gospodarskih organizacij in vseh, ki so odgovorni, da uresničimo cilj novih gospodarskih ukrepov: olajšati breme našim državljanom in doseči enakomernejši razvoj v našem gospodarstvu. Na kaj je tovariš Tito tokrat zlasti opozoril? Dejal je, da »o vse dosedanje razprave pokazale enotno težnjo po določenih spremembah v nadaljnjem razvoju naše industrije in gospodarstva sploh. Pri tem je posebej poudaril, da te spremembe ne pomenijo, da smo doslej grešili, ker smo se posvetili predvsem izgradnji težke industrije in pri tem druge panoge gospodarstva zanemarjali. Zaradi zaostalosti in prejšnje odvisnosti našega gospodarstva je bilo to nujno. Najprej smo morali razviti osnovno industrijo, ki je z elektrifikacijo vred temelj za ves naš nadaljnji razvoj. Maršal Tito je ob tem kritiziral napaka, ki so se dogajale z razsipnim trošenjem sredstev, za razne luksuzne gradrrje in razne krajevne potrebe, ki bi lahko počakale Se nekaj let in dale prednost težki Industriji. Zdaj pa je težka Industrija že zgrajena do tiste stopnje, da lahko gradimo dalje. Zato bomo poslej gradili predvsem tisto, kar nam bo najhitreje rodilo sadove za zboljšanje življenjske ravni ln Izravnavanja naše plačilne bilance. Vso skrb bomo morali posvetiti tudi obnovi različnih podjetij. Maršal je posebej opozoril, da je pri nas delovna storilnost še zelo nizka in so zaradi tega proizvodni stroški visoki. Ce hočemo dvigniti življenjsko raven, je treba povečati delovno storilnost, s čimer se bodo znižali proizvodni stroški in bo dovolj potrošnega blaga po takih cenah, ki bodo ustrezale kupni moči delovnih ljudi. Ko je govoril o nujno potreb-ndth spremembah v planiranju ki trošenju nadaljnjih investicij, je maršal Tito opozoril zlasti na tole: Novih, velikih objektov letos ne bomo začeli graditi. Dograditev objektov, ki smo jih iele začeli graditi, pa niso neobhodno potrebni za sedanjo stopnjo našega razvoja, je treba odložiti, taka gradbišča pa ohraniti. Za tista podjetja, ki zahtevajo velika sredstva, je treba podaljšati rok dograditve. Objekte, ki so pred dograditvijo, je treba čimprej usposobiti za proizvodnjo in ne čakati, da bodo gotovi tudi vsi stranski objekti ln prostori. Čimprej je treba začeti s proizvodnjo, kar pa še manjka, naj podjetja postopoma zgradijo sama. Prva skrb nas vseh pa mora biti, da bodo zgrajeni obrati začeli čimprej delati. KMETIJSTVU BOMO KUDILI VEČ SREDSTEV, MORALO PA BO TUDI VEČ PROIZVAJATI Tovariš Tito je govoril obširno tudi o kmetijstvu in vlogi zadružništva. Dejal je, da je prišel čas, da damo kmetijstvu prednost, pri čemer moramo s čim manjšimi sredstvi doseči čim večji uspeh. Tudi doslej smo dajali nekaj sredstev za dvig kmetijstva, vendar mi bilo pravih uspehov. Sredstva se niso dobro izkoristila, kar dokazujejo zlasti državna posestva. Skupnost je krepko podpirala tudi privatnega in zadružnega kmeta s krediti, regresi (popusti), z odpisom dolgov ln pod., toda tudi tu ni bilo pravega učinka. Premalo smo kontrolirali, za kaj in kako so bila ta sredstva porabljena. V kmetijstvu je poleg gmotnih sredstev zlasti važna še stro- kovna ln organizacijska pomoč. Čeprav Imamo n. pr. pri nas boljšo zemljo In ugodnejše podnebje kakor n. pr. v severnih deželah, so tam donosi kmetijstva dvakrat do štirikrat večji, ker uporabljajo kmetje znanstvene izkušnje. Pri nas pa govorimo o naprednem, Intenzivnem obdelovanju zemlje, ljudje pa ne vedo, v čem J« ta intenzivnost. Potom, ko je omenil ustanavljanje ln razpust delovnih zadrug, Je tovariš Tito poudaril, da je treba še delujočim zadrugam z raznimi sredstvi postopoma omogočiti, da se bodo Čimbolj uveljavile. Brž ko se bo zasebni kmet prepričal, da se godi kmetom v zadrugah bolje, se bo tudi on včlanil'. Posebej pa je podčrtal pomen ostalih zadrug, ki Jim izkazujemo tolikšno zaupanje. Zlasti je treba skrbeti za povečanje kmetijske proizvodnje, pri čemer naj zadrugam odkupovanje pridelkov zagotovi pospeševanje kmetijske proizvodnje. Ponekod Je imelo pretirano regresiranje nezaželen učinek, je nadaljeval tovariš Tito. Te dajatve so bile nekakšna socialna pomoč kmetom, da bi se življenjska raven na vasi dvignila. Res nam gre za to, da bi bila raven na vasi čimboljša, gre nam pa tudi za to, da se čimbolj poveča proizvodnja na vasi, tako kakor v tovarnah in drugih podjetjih moramo tudi v kmetijstvu zagotoviti ukrepe, da bomo z razno pomočjo, tehnično-organi-zacijsko in drugo, pokazali kmetom v praksi, kako bi laže in več pridelovali v svojo korist in v korist s»kupnosti. Maršal Tito je govoril tudi o kreditiranju v kmetijstvu. Kazalo bi ustanoviti posebno kmetijsko banko in njene podružnice, ki bodo lažje pomagale pri pospeševanju kmetijstva kakor doslej Narodna banka. — Obširno je maršal govoril tudi o napakah naše zunanje ln notranje trgovine ln kritiziral zlasti pojave špekulantstva v najrazličnejših oblikah. Besede predsednika Socialist lične zveze Jugoslavije veljajo vsem članom nase milijonske organizacije. Ponovimo še en- Obiščite razstavo tiska v Hovrj mestu Razstave dolenjskega periodičnega tiska bo odprta v dveh sobah L nadstropja obnovljene stare gimnazije v Novem mestu do vključno nedelje, 11. decembra. Vse, ki si je ie niso ogledali, vabimo, da jo obiščejo in se seznanijo s najstarejšimi, medvojnimi in povojnimi tiski Novega mesta. Vstopnine ni; prijavljenim obiskom oskrbi po želji Studijska knjižnica Mirana Jarca vodstvo po razstavi. krat: od nas vseh, prav vseh, Je odvisna uresničitev novih smernic nadaljnjega razvoja našega gospodarstva in zagotovitev višje življenjske ravni. Napotilo tovariša Tita nam Je pri tem najboljši kažipot. Boris Kraigher je obiskal N0V0TEKS Nedavno je obiskal »Novo-teks« predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher v spremstvu predsednika OLO Novo mesto Franca Pirkovlča in podpredsednika Nlka Belo-pavloviča. Gostje so si podrobno ogledali tovarno in Izdelovanje blaga, zlasti pa se seznanili z novim načrtom tovarne — graditvijo moderne kamgam predilnice. Ce se bo izpolnila ta želja vsega delovnega kolektiva, bo »Novotcks« postal pretežno tovarna za karagarn, drugo blago M pa izdelovali le v manjših količinah. Za zidavo so vse možnosti, vprašanje so le finančna sredstva. S. D. 2. decembra je odpotoval predsednik republike Josip Brez Tito na državni obisk v Etiopijo (Abesinijo) in Egipt. Z uradnim spremstvom se je ukrcal v šibeniškem pristanišču na ladjo »Galeb«, ki jo spremljata čez Sredozemsko morje, Sueški prekop in Rdeče morje rušilca »Biokovo« in »Durmitor«. Maršal Tito bo s tem vrnil lanski obisk cesarja Haila Selassija v Jugoslaviji in obiskal na povratku tudi prijateljski Egipt. Obisk našega predsednika bo še bolj poglobil ln razširil dosedanje jngoslovansko-etiopsko In jugoslovansko-egiptovsko sodelovanje in prijateljstvo ter znova dokazal naše stalno ustvarjalno mednarodno sodelovanje sa okrepitev miru na svetu. Zapiski s sindikalne konference v Ribnici V nedeljo 13. novembra je bila v Ribnici konferenca Občinskega sindikalnega sveta. Konference se Je udeležilo veČina sindikalnih podružnic. Ne vemo zakaj so izostali povabljeni predstavniki oblasti ln podjetij. V krajšem in jedrnatem poročilu je predsednik ObČ. sindikalnega »veta tovariš Levstek nanizal uspehe dosedanjega dela ln napake, katere bo treba odpraviti. Vso pohvalo zasluži sindikalna podružnica Lesnoindustrijskega obrata v Gorici vasi pri Ribnici, ki je v zadnjem času ustanovila nogometno, namizno-teniško, keg-Ijaško In folklorno skupino. Po tej poti naj bi šle tudi ostale sindikalne podružnice. Za de- S složnim delom dosegajo v Kanlžarlcl vedno lepše uspehe Letni občni zbor sindikalne podružnice rudarjev v Kaniža-rici, ki Je bil nedavno, je bil lep obračun dosedanjega, vsekakor plodnega dela sindikalne podružnice. Hkrati Je občni zbor potrdil, da tam, kjer se skupnih nalog lotijo složno, morajo uspeti. Občnega zbora sta se poleg 115 članov podružnice udeležila tudi ljudska poslanca Avgust Jazblnšek ln Martin Zugelj, potem predstavnik republiškega in Zveznega združenja sindikatov rudarskih in mctalurgičnlh delavcev Jože Piki ter predstavnik okrajnega sindikalnega sveta Tone Dvoj-moč. Skrb zc Člane »Sodim, da Je bilo delo podružnice v preteklem letu dobro«, je poročal predsednik upravnega odbora sindikalne podružnice tovariš Zore. »Sklep prejšnjega občnega zbora je bil, da povečamo število članstva in vključimo v sindikalne vrste čimveč delavcev In uslužbencev. To nam Je precej uspelo, saj se je število članov povečalo od 97 na 186 in zajema sedaj 88.2 odstotka vseh zaposlenih. Po razmerah, kakršno so bile prel v podjetju, Je to vsekakor velik uspeh. Dosegli smo, da vsi člani redno plačujejo članarino. Nismo zanemarili strokovne vzgoje članov in pomoči delavskemu prosvetnemu društvu Svoboda. Prizadevanja za uvedbo pravičnih norm in nagrajevanja po storilnosti se sindikalna podružnica ni Izognila. Ustanovili smo posmrtno samopomoč v podjetju In vanjo se Je do sedaj vključilo 192 članov. Tečaj za kopače obiskuje 34 tovarišev Trudili smo se tudi, da bi član' res izkoristili letni dopust r.s oddih in ne za domače delo Skupno z upravnim odborom podjetja si prizadevamo, da dobimo primerne prostore ob morju, kjer bodo naai člani z družinam! preživeli letni dopust. Sindikalna podi užnica pa je skrbela tudi za razvedrilo članov skupno s Svobodo. Poudariti pa moram, da je pri vsem delu Imela sindikalna podružnica vso pomoč organov delavskega samoupravljanja, uprave in osnovne organizacije ZK.< V oktobru došle] največja proizvodnja Razprava, ki Je sledila poročilu, je odkrila celotno problematiko podjetja. Pri njenem reševanju je Imela sindikalna organizacija skupaj z ostalimi organizacijami lep delež. Izkoriščanje premoga je še vedno zastarelo in primitivno. Rudarji morajo v Jamo ln iz Jame po stopnicah, odnosno lestvah. To zahteva poleg časa tudi veliko naporov. V teku 60 dela, ki bodo to pomanjkljivost odpravila, izboljšani pa bodo tudi drugi delovni pogoji. Navzlic tem oviram dosega rudnik vedno večjo proizvodnost, ki Je bila oktobra' letos največja, kar obstoja rudnik. Res pa Je, da delavci za preseganje norm niso pošteno nagrajeni. Od 12 milijonov predvidenega dobička — ki so ga le dosegli — ostane podjetju le 513.000 din, od tega pa spet samo 60 odstotkov za povečanje plačnega fonda. Pri milijonu dobička pride za nagrajevanje kolektiva le 25.000 din. To gotovo nI vzpodbudno za preseganje postavljenih norm. Ali delavec — aH krnel, ne pa oboje! So Se nekatere težave z delovno disciplino. Proti krSito-Ijem so uvedli denarno kazen ki se steka v fond sindikalne podružnice. Lani Je podružnice dobila na ta račun 58.000 din Večina čianov kolektiva Je pol delavec in pol kmet. Z njimi Je težava ob poljedelskem, dolu, kar škoduje produkciji. Poudarili so, da se bodo morali taki delavci odločiti ali za rudnik ali za kmetijo. Oboje skupaj ne gre. Uvedba nagrajevanja po učinku je imela dobre posledice. Globoko poznavanje problematike podjetja in poleg tega še pohvalno socialistično zavest je v razpravi pokazal predsednik upravnega odbora. Upravni odbor Je Imel v tem letu 17 rednih in veliko izredah sej. Na vse so vabili tudi predstavnike OPO in sindikalne podružnice in tako skupno reševali naloge. Za najbolj oddaljene člane kolektiva v smeri Dragatuša so uvedli prevoz s kamionom. Radi bi nudili to ugodnost tudi rudarjem proti Butoraju, pa še nimajo vozila. Imajo star tovorni avtomobil, ki ga mislijo preuredi« samo za prevoz ljudi. Ker je velika potreba po premogu, delajo tudi ob nedeljah. 8 odstotkov letošnje proizvodnje so nakopali ob nedeljah. To delajo mimo obveznosti, da lahko pomagajo komu, ki je v stiski za kurivo. Predsednik UO Je takole povedal: »Pride po premog kaka vdova ali sirota. Najame si voz, ki ga mora plačati, če kaj pripelje ali ne. Moramo ustreči takim revežem in jim prodati nekaj sto kilogramov premoga, da ne bodo pozimi zmrzovali.« Pozidal je člane kolektiva, da bi še naprej prihajali ob nedeljah na delo ln tako ustregli socialno najbolj potrebnim. Prav tako je pozival k taki slogi, kot so jo pokazali, letos. Gotovo je pameten tudi sklep upravnega odbora rudnika glede porabe fonda za stanovanjsko izgradnjo. Ta bo narasel vse leto do dveh milijonov. Ce bi gradilo podjetje, bi s tem denarjem ne zgradili niti enega družinskega stanovanja. Zato so sklenili, da se ta kredit dodeli posameznikom kot dolgoročno posojilo za gradnjo stanovanjskih hiš. Prednost imajo taki, ki grade dvodružlnske hiše, toda a pogojem, da bo tudi drugo stanovanje dodeljeno rudarju. Posojilo lahko koristijo člani kolektiva, ki ne mislijo graditi v krogu 5 km od rud-(Nadaljevanje na 2. strani.) lovne ljudi v Ribnišiki dolini bo velikega pomena nov športni stadion (nameravajo ga graditi prihodnje leto) ter smučarska skakalnica, ki bo v bližini Ribnice. Predsednik OLO Janez Pir-nat Je na konferenci predaval o novem gospodarskem sistemu ter o gospodarstvu v mejah okraja in o vlogi sindikatov na vseh popriščih gospodarske, politične, kulturne in športne dejavnosti. Značilno Je, da tudi v nekaterih vaseh kočevskega okraja primanjkuje delovne sile, ker kmečki sinovi in dekleta vse preveč tlšče v industrijo, doma pa ostaja neobdelana ali pa slabo obdelana orna zemlja. Potrebni so ustrezni ukrepi, kajti zemlja ne sme ostati v pužči, Poudaril Je pomen kreditnega sklada pri OLO, ki bo skrbel, da se bodo sredstva iz tega sklada pravilno razdeljevala. Sindikati so ponekod zanemarili svoje delo. V Ribnici bi morala delovati Ljudska univerza. Poživeta bo treba dramske, pevske in ostale sekcije ljudskoprosvetnega dela. Po vaseh naj bi se organizirala poučna predavanja, ki morajo biti živa in razumljiva preprostim ljudem. V Kočevju imajo štiri kinoprojektorje, ki naj služijo ljudem. Predavanja so veliko privlačnejša, če jih spremlja slika. Sindikati ne morejo mimo dela in razvoja zadružništva ter dviga kmetijstva. Sindikalne podružnice bodo morale bolj poskrbeti za strokovni dvig delavstva. Saj je le od večje storilnosti dela odvisna življenjska raven. Nujno J«, da so sindikalne podružnice, oziroma njihovi odbori najtesneje povezani s političnimi, množičnimi in telesnovzgojnimd organiaacijamL Sindikalne organizacije morajo poznati problematiko svojega podjetja in pomagati pri odgovornem delu delavskim svetom ln upravnim odborom podjetij. Na konferenci so se pogovorili tudi o težavah lesnoindustrijskih podjetij pri nabavah surovin za nemoteno poslovanje. Slijali smo, da leži na področju privatnih gozdov, od 3 do 4 tisoč kub. metrov lesa. Kmetje nočejo prodati lesa, ker Čakajo novih cen. Vprašanje cen lesa bo treba prej ali slej pravilno urediti, da ne bo lesni industriji nastala še večja škoda kot je že sedaj. Predstavnik sindikalne podružnice prosvetnih delavcev J« poročal, da so se prosvetni delavci iz občin Draga—Loški potok, Sodražica in Ribnica združili v eno sindikalno podružnico, ki bo delovala v sklopu Občinskega sindikalnega sveta Ribnica. Zadnja občinska konferenca sindikalnih podružnic v Ribnici je prinesla med sindikalne podružnice novih pobud in obilo napotkov za nadaljnje delo. Karel Oražem Kočevje ima novo postajo Izvoljen je občinski komite ZKS v Novem mestu V nedeljo, 4. decembra, Je bila v Novem mestu občinska konferenca komunistov novomeške občine, na kateri je 71 delegatov v imenu 872 članov izvolilo prvi občinski komite ZKS. Poleg delegatov ln sekretarjev osnovnih organizacij ZKS se je konference udeležil tudi sekretaT OK ZKS Jože Borštnar, prisotni pa so bili tudi predstavniki drugih organizacij in kolektivov. O delu, dosedanjih uspehih in problemih organizacij ZKS na področju občine je govoril sekretaT iniciativnega komiteja ZK Ludvik Golob, v razpravi po referatu pa je sod/?Jov»lo 10 delega- tov in okrajni sekretar tovariš Borštnar. V prvi občinski komite ZKS Novega mesta so bili izvoljeni naslednji tovariši: Ludvik Golob, Tone Pire, Henrik ClgoJ, Maks Vale, dr. Marijan Pavlic, Jože Knez, Janez Udovč, Marija Udovlč, Tone Malovašlč, Mlnka Dragan, Janez Potočar, Franc Grandllč, Lojze Muren, Ciril Jarnovič In Silvo Požar. V nadzorni odbor obč. komiteja so bili izvoljeni Janez Potočar, Lado Avsec ln Anton Boltez. (Daljše poročilo z občinske konference ZKS bomo objavili prihodnji teden.) V nedeljo 27. novembra so v Kočevju izročala svojemu namenu novo železniško postajo. Postaja ie enonadstropna in ima dve čakalnici, predprostor, prostor za železniške uslužbence in garderobo, ki jo prejšnja postaja ni imela. Nedvomno ie nova postaja veMka pridobitev za Kočevje, ker dosedanji prostori res niso u*trezali. Tudi potnikom je izredno ustreženo, saj jim poslej ne bo treba čakati na mrazu in v dežiju odhode in prihode vlakov. Praznik republike so po vsem kočevskem okraju slovesno proslavili. Poseben poudarek praznovanju so dale osnovne JoBe in gimnazije; skoraj ni bilo sole v okraju, kjer ne bi učenci ail; dijaki slovesno praznovali Dan republike. Po vseh večjih krajih so Še tri dni! Do vključno ponedeljka, 12. decembra, je čas ca odgovor na nagradno anketo, ki smo jo razpisali v 47.-48. številki našega lista. Prosimo vse naročnike, ki nam na anketo še niso odgovorili, da jo danes ali jutri izpolnijo in pošljejo na naslov: DOLENJSKI LIST, Novo mesto, poštni predal 33. V spodnji levi kot kuverte napišite: »Nagradna anketa«. URSPNI3TVO bifie akademije a kulturnimi tn fizkukurnimS točkama. So pa nekateri večji kraji, ki imajo vse pogoje, da bi lahko slovesno praznovali ta pomembni! praznik, toda zaradi nedelavnosti posamez-niih članov množičnih organizacij proslav nri bilo. V nedeljo bodo novomeški taborniki razvili rodovo zastavo V nedeljo, 11. decembra* s« bodo zbrali novomeški taborniki, njihovi prijatelji in staral v dvorani sindikalnega doma, kjer bo narodni heroj Jože Borštnar ob 10. url razvil zastavo Rodu gorjanskih taborni-kot. Z razvitjem zastave bodo taborniki počastili 10. obletnice osvoboditve in triletnico obstoja svojega rodu. Po razvitju ba odprta v isti dvorani taborniška razstava, ki bo odprta da večera. K prireditvi vabijo taborniki vse prijatelje mladine! Kmetijsko-gospodfnjskl tečaj v Novem mestu Kmetijsko-sospodinjskl tečaj za kmečka dekleta [t najbližje okolice Novega me?ta se bo pričet 15. decembra v prostorih Okrajnega gospodinj skes;a centra (sedaj v Sindikalnem domu). Vpisovanje je vsak dan od S. da 11. ure v Istih prostorih. Okrajni gospodinjski centa* ' Stran S »DOLENJSKI CIST« Stev 4§ ČE BI BOLJ POZNALI PREDPISE IN JIH TUDI UPOŠTEVALI... Pravilno poslovanje podjetij In ustanov urejajo pravni predpisi. Nobeni predpisi pa niso tako popolni, da bi povsem onemogočili nepravilno poslovanje. Predpise pa je treba poznati in jih upoštevati, sicer izgubijo svoj smisel. V naših podjetjih je na žalost še vedno obojega: nepoznavanja predpisov in namernega izigravanja. Proti obema pojavoma se borijo organi finančne inšpekcije. Njihovo delo ni samo revizija poslovanja in Iskanje prekrškov, ampak imajo od njihovega sodelovanja in pomoči veliko korist tudi gospodarske organizacije, ki želijo pravilno poslovati. Organi finančne inšpekcije prejšnjega OLO Novo mesto so v osmih mesecih letos opravili veliko, čeprav sta za Vse delo le dva uslužbenca. V majhnih podjetjih več napak Finančna inšpektorja sta Imela v tem času 135 pregledov v gospodarskih organizacijah, 17 pregledov v finančno samostojnih zavodih in 129 pregledov zaključnih računov. Na splošno te je knjigovodska služba v podjetjih izboljšala, vendar Je le dokaj nepravilnosti, največ v manjših podjetjih in zadružnih organizacijah, kjer Je po navadi tudi slabši knjigovodski kader. Veliko premalo se kolektivi zanimajo za tekoče gospodarske predpise, zato delajo prekrške, večkrat pa tudi škodujejo lastnemu podjetju. Poraba skladov, predno so ustvarjeni, je kaj pogost pojav. Zato se zgodi, da ni mogoče plačati iz sklada, ker ta ni bil dosežen ali je bil porabljen za drugo, kot bi se smel porabiti. Delo je opravljeno, denarja za plačilo ni (primer TOPOLA na Mirni). Podjetje kupi osnovna sredstva, ki pa sploh niso knjl-žena in zato od njih ne plačuje predpisane amortizacije. Tak primer je bil v Pekariji v Novem mestu. Ali pa ni vplačan na amortizacijski sklad del neodpisane vrednosti, kot je bilo to v Zdravilišču Dol. Toplice. Gozdno gospodarstvo Novo mesto je sicer v inventuro zajelo prej nepopisana osnovna sredstva, ni pa od njih plačalo amortizacije in obresti od osnovnih sredstev. Med materialne stroške ni mogoče všteti obroke dolgoročnega kredita, kot so to delali na državnem posestvu DOB. Večkrat je pomanjkljivo vpisovanje valute, posebno v zadružnem sektorju, v KZ Trebnje pa sploh niso imeli evidence obveznosti po davčnih vrstah. Ugotovljeni so bili primeri, da podjetje izplačuje višje plače kot so določene v tarifnih pravilnikih, ali pa tudi za delovna mesta, ki v tarifnih pravilnikih niso bila predvidena. Tak primer Je bil v KREMENU in NO-VOTEKSU. Ozko pojmovanje delavskega samoupravljanja Veliko nepravilnosti izhaja iz nepoznavanja predpisov. K temu pa pripomore tudi nepravilno gledanje na družbene obveznosti ln ozko pojmovanje delavskega samoupravljanja. Prav organi delavskega samoupravljanja morajo biti tisti, ki se bore proti kršitvi predpisov in ki morajo vskladiti koristi podjetja s koristjo družbe, ki Jim Je Izročila podjetje v upravljanje, ne pa v absolutno izkoriščanje. Veliko je primerov, kjer se pojmovanje delavskega samoupravljanja ne more povzpe- li preko mišljenja, da obstaja to upravljanje samo v odrejanju plač in delitvi dobička. Organi finančne inšpekcije so ugotovili primere, ko delavski svet sploh ni pregledal zaključnega računa in torej tudi ni razpravljal o problemih, težavah ln uspehih podjetja. V takih primerih organ delavskega samoupravljanja nima pregleda nad poslovanjem, ne ve, kako podjetje izpolnjuje družbene obveznosti in podobno. V vseh takih ugotovljenih primerih so or-»ani finačne inšpekcije opozarjali na dolžnosti in dajali navodila za odpravo napak. No, povsod ni šlo brez kaznovanja ln takih prijav so v prvem polletju napravili 32. Osnovna sredstva podjetij so v slabem stanju Čeprav imajo osnovna sredstva podjetij komaj 52.2 odstotka prave vrednosti, ker so dokaj stara in dotrajana, je njihova vrednost brez kmetijskih zadrug eno milijardo 552 milijonov' din. Ta sredstva je dala družba podjetjem, da z njimi upravljajo. V letu 1954 so vsa podjetja v okraju ustvarila 5 milijard 804 milijone brutto dohodka. Od tega je odpadlo na materialne stroške 3 milijarde 461 milijonov din, na amortizacijo 194 milijonov, stalni pri-. spevek družbeni skupnosti 369 milijonov, na obračunske plače s socialnim zavarovanjem 832 milijonov, na dobiček 953 milijonov, za 6 milijonov pa je bilo izgub. Iz dobička so podjetja namenila v sklad za plače 53 milijonov 592 tisoč din, ? sklad za samostojno razpolaganje pa 73.124 dinarjev. Navzlic ugotovljenim napakam ln pomanjkljivostim v poslovanju podjetij, so organi finančne inšpekcije ugotovili, da je stanje veliko boljše kot je bilo in da se stalno izboljšuje. Potrebno je, da sa organi delavskega samoupravljanja bolj zanimajo za finančno poslovanje, poskrbeti je treba tudi za izobrazbo knjigovodskega kadra, ki ga še vedno primanjkuje. Prav tako bi bilo potrebno povečati število uslužbencev finančne inšpekcije vsaj na 5, ker hi lahko potem inšpekcija še v večji meri opravljala svojo nalogo in nudila Še več pomoči podjetjem in ustanovam pri uvajanju solidnega in zakonitega poslovanja. Občni zbor sindikata v NOVOTEESU Predzadrajo nedeljo ije bZ v tekstilni tovarni ohcm zbor sindikata. Predsednik sindikata tov. Jenko 'je v kratkih besedah prikazal delo organizacije v desetih mesecih in vse probleme tovarne. Kakor smo opazili iz poročila, je sindikat letos zelo veliko delal. Rešili .je precej perečih vprašanj. Če je bilo v tarifnem pravilniku treba kaj popraviti, je sindikat posegel vmes in zadeva je bula rešena. Pomagal je reševati stanovanjski problem, omogočil je socialno šiibkim in bolehnim delavcem dopust in sodeloval pri vseh množacniih akcijah. Večkrat je »Preizkušnja 3-128« 25 novembra letos sem se mudil po službenih opravkih v Crmos-njicah ter bil priča naslednjemu dogodku: Po cesti lz Semlča Je prlvozll v Crmošnjice osebni avto, s katerim je nevešče upravljali 2. R., zaposlen v Mizarskem podjetju v Semiču. Z njim se Je pripeljal Še mlajši fant. Bilo Je videti, da sta prispela brez gotovega clljja, verjetno sta odšla z osebnim avtom na sprehod odn. na preizkušnjo vožnjo, ker je imelo vozilo oznako »Preizkušnja 3 — 128« Sodeč po sposobnosti upravljanja z vozilom Ž. R, nikakor ne more imeti vozniikega dovoljenja, v kolikor ga ima pa Je to glede na njegovo znanje povsem neupravičeno. Z zbora rudarjev v Kanižaricl (Nadaljevanje a 1. str.) nika. 6 koristnikov že gradi hiše s pomočjo tega posojila, 4 dokončujejo, 4 pa imajo vložene prošnje. S pomočjo letošnjega sklada za gradnjo stanovanj bodo tako zgradili okoli deset stanovanjskih hiš. Prevoz premoga je draga stvar V razpravi se je znova odkrila stara zadeva Kanižaricl ki je čedalje hujša, kolikor bolj raste proizvodnja. To je provoz premoga do postaje. Vso produkcijo, kot tudi potreben les za rudnik, je treba voziti s> kamioni. Tako stane prevoz tone premoga od rudnika do postaje 420 din. ali letno nad 12 milijonov din! Za prevoz premogovega prahu gre polovico njegove cene na trgu. TI stroški bi v celoti odpadli, če bi bila do rudnika zgrajena normalnotima železnica, kot je v načrtu. To Je zelo pereča stvar, ki poleg rudnika zadeva tudi Belsad in drugo gospodarstvo v Beli krajini. Na občnem zboru so veliko govorili o gradnji potrebnega delavskega doma v Kanižaricl za tamošnje kolektive. Kulturno prosvetno delo, ki ga vodi Svoboda, se lepo razvija, toda nimajo prostorov za prireditve. Rešitev tega vprašanja bo še naprej naloga vseh kolektivov v Kanižaricl. Z zanimanjem so navzoči poslušali izvajanje Jožeta Pikla o mednarodnih stikih naših sindikatov ln poročilo ljudskih poslancev Avgusta Jazbinška in Martina Zuglja o novi gospodarski politiki pri nas. P. R. Omeniti je treba, da je upravljal popolnoma nov osebni avtomobil s preizkusno tablico okraja LjubMana. Po vseh znakih sodeč, vozilo nikakor nj. moglo biti njegova Last. Omenjeni Z. R. Je prlvozil v Crmošnjice lin hotel na prostoru pred gostilno vozilo obrniti, kar se mu Je po polurnem prizadevanju le posrečilo. Bilo je videti, da sploh ne pozna najosnovnejših pravil upravljanja motornih vozil, kajti vozilo je upravljalo vozača, in ne obratno. Motor avtomobila Je tulil kot pobesnela zver, a vozač in njegov spremljevalec sta poskušala eden preko drugega z raznimi vzvodi, da spravita »trmastega osla« na pravo pot. Ko Je po dolgem prizadevanju 2. R. obrnil vozilo, se Je globoko oddahnil om odpeijad nazaj proti Semiču. Toda tudi tu se ni držal prometm i h predpisov ter vozil po cesti v clte-caku. Kdo daje takim ljudem v upravljanje vozilo, s katerim spravljajo v nevarnost sebe in ostale, ki nanđ naletijo? Velikokrat govorimo o čuvanju splošne ljudske imovine ln mar se nt tisti človek, ki Je dal vozilo v roke neizkušenemu vozniku, zavedal namena, kateremu naj služi avtomobil, ki nikakor ni primeren za predvajanje zadostnih cirkuških atrakcij? Tudi nć pomislil, da je bilo treba dati za vozilo težke milijone v breme delovnega ljudstva ln verjetno, zaradi nujnih potreb, v breme življenjske ravnil Cas bi bil, da se zavedamo, da naj avtomobili vendarle služijo namenom, za katere so bili nabavljeni in da se take ln podobne voznike pokliče na odgovornost. L. D. Propagirajmo trezno življenje med ljudstvom in vzga-jajmo mladino k abstinenci z vzgledi, nasveti, predavanji in s knjigo! Nesreča na železniški progi V četrtek 24. novembra je po strmi vaški porf iz vasi Kuken-berk pripeljal voznik Rajner A-lorjz dvovprežai lojtrski voz. Na nezavarovanem kr'tžjšču železniške proge in ceste je vozraik zapeljal na progo, ne da bi se prepričal, če je prehod varen, Ko sta bila konja že na progi, je zadela v prednjo levo stran voza motorna d rezina PVP, ki je pripeljala iz Rad oho ve vasi proti Veliki Loki. Drezina je konju zlomila nogo in ga je moral lastnik oddan! v klavnico. Poleg tega je nastala večja škoda na vprežnem vozu in konjski opremi, pa tudi drezina ni ostala brez poškodb Voznik Rajner je pri nezgodi dobil lažje telesne poškodbe. Nezgodo je zakrivili voznik, ker se kljub opozorLlnfan znakom ni prepričal, če je prehod čez progo varen in ni upoštevali, da po progi vozijo tudi druga lažja vozila, ne samo vlak. Takih in rudi težjih prometnih nesreč je letos prijavljenlih že lepo število samo zaradH neprevidnosti voznikov vprežniih vocil. Lastnik vprežnega vozla je bil oškodovan za 80.000 dinarjev, zaradi neprevidnosti pa se bo moral zagovarjati pred sodiščem. 5. F. železniško gradivo sta kradla r>a je poštenje vendarle najboljši kapital vsakega človeka, zlasti pa državnega uslužbenca, bosta sedaj morda spoznala tud: pro-govni mojster Anton Kosten iz Kamnega potoka pri Trebnjem in uslužbenka pošte v Mirni peči Ana Eršte. Kosten Je kot uslužbenec železnice vzel lz skladišča JD2 v Mirni peci 13 kg žičnikov in 10.60 kg betonskega železa, ln to izro6il Erštetovi. Ta pa Je ob drugi priliki, seveda sporazumno z njim, odpeljala lz istega skladišča 8 vreč cementa in 10 kv. metrov stresne lepenke. Po dogovoru med njima je Brštetova vskladiščila začasno svoj po železnici prispeli cement v železniškem skladišču, čeprav ima. domačijo čisto blizu skladišča. To Je napravila zato, da Je lahko ob odvozu svojega cementa naložila tudi navedene vreče cementa, last JD2, sekcije Novo mesto. Senat okrajnega sodišča v Novem mestu je, upoštevajoč, da sta eba državna uslužbenca ter da eta kradla v škodo družbene lastnine obsodil Kostna na šest mesecev, Erštetovo pa na 5 mesecev zapora ter vsakega na plačilo 300 din povprečnlne. Okrožno sodišče je prvostopno sodbo že potrdilo. tedna de tedna Pred manj ko letom dni je ruka in njegovo skorumpirano predsednik republike Tito od- kliko pelitikantov, ki so izže- šel na potovanje z »Galebom* mali ljudstvo. Živa priča nji- v daljni azijski deželi, Indijo hovega brezobzirnega pustoše- in Burmo. Tja je prišel kot nja v deželi, njihove lakomno- prijatelj, kot prvi Evropejec sti je bilo dejstvo, da je revo- — pravi zaveznik v boju teh dveh in drugih azijskih narodov za mir in neodvisnost. Prvega decembra je »Galeb« lucionarni svet častnikov, ko je prišel na krmilo, našel prazne blagajne. In ne samo to: dežela je imela 400 milijonov skušal rešiti vprašanje preskrbe delavcev v menzi, nabavljal je delavcem sadje in drva in jiim nudil že vrsto uslug. Vse to priča, da je b'ulo delo naše sindikalne podružnice zelo plodovim hi bi želeli, da bi novi odbor delal tudi s tako vnemo. Na občnem zboru sta bila navzoča kot gosta Miha Počrvina in Jože Plaveč. Ker ni bila debata preveč živahna, sta spregovorila oba gosta. Tov. Plaveč je govoril o življenjskem standardu delavcev. S sedanjo gospodarsko politiko bomo Skušali izboljšati življenjsko raven, pri tem pa moramo sodelovati prav vsi. Marsikdo se bo moral vrniti na kmete, ker bodo tovarne ohranile le najboljše delavce in to take, ki bodo delaH z veseljem, ker jim bo tovarna edini vir dohodkov. Govorflje tudi o tarifni »politiki. Delavci, ki bodo stalno zaposleni ^jpodjetju, bodo prejemala večjo, plačo kot tisti, ki bodo zaposleni le v sezoni. Tz teh besed smo povzeli, da bomo v prihodnjem letu skušali dvigniti naše kmetijstvo, če pa nam bo ro uspelo, bomo s tem izboljšali življenjsko raven našega va. Razstava, ki Jo Je v teh detavca, ki je sedaj dosti nižja od rsvni kmečkega prebivalstva. Tov. Počrvina je spregovoril o sociallnem zavarovanju. V' letošnjem letu se je vNovoteksu precej dvignilo število obratnih nezgod. Za te nezgode nosćjo predvsem krivdo delavci sami, ker niso dovolj pazilijiva pri delu. Obema govornikoma-gostoma smo bili zelo hvaležni za njune besede. Nn&m delavcem ne bi škodila predavanja o gospodarski politiki naše države. V glavnem je občni »bor uspeh čeprav ni bilo nikake razprave. Ob koncu lahko pohvalimo vse sindikalne fukcionarje in želimo, da bi še dalje delali z isto vol^o in povsod pomagali delovnemu človeku pri reševanju njegovih živil jen jskijh vprašanj. Slavko Doki s predsednikom Titom na egiptovskih funtov državnega krovu odplul proti »črnemu- dolga. kontinentu«, Afriki. Predsed- Novo vodstvo dežele se je nik Tito je odpotoval na obisk pogumno lotilo dela. Pričeli so Etiopiji in Egiptu. pri vprašanju zemlje. Kajti Afrika je celina, ki se pre- Egipt meri okrog milijon kva-buja, katere narodi se hočejo dratnih kilometrov, toda le dokopati po stoletni kolonialni majhen del te zemlje je nase-odvisnosti do samostojnosti, Ijene in plodne. Zato je revo-svobode in neodvisnosti. Neka- lucionarni svet pod Naserje-terim deželam — Egipt in Eti- vim vodstvom doslej razdelil opija sta med njimi na prvem kmetom brez zemlje 621.000 fe-mestu — se je že posrečilo pri- danov (100 fedanov je 42 ha), dobiti si suverenost in neod- po drugi strani pa, so začeli rnsnost. Toda večina Afrike je boj, da bi iztrgali puščavi še v mraku zaostalosti, kolo- plodno zemljo z namakalnimi nialne odvisnosti. Zato ni deli. Razen teg., so se lotili in-čudno, da so Afrikanci, kakor dustrializacije dežele, zasnovali tudi Azijci nezaupljivi do Ev- načrt o gospodarskem razvoju ropejcev, kajti doslej so k in tako že zđaj lahko rečemo, njim prihajali samo v vlogi da je Egipt postal veliko grad-kolonialnih gospodarjev ali pa bišče. zato, da bi afriške dežele pri- Predmet razgovorov pred-dobili na svojo stran. sednika Tita s predsednikom Predsednik Tito prihaja na Naserjem in drugimi visokimi obisk v prijateljsko Etiopijo in egiptovskimi voditelji bo raz-Egipt kot prijatelj in zaveznik Širitev gospodarskega sodelo-teh dežel, kot prijatelj afriških vanja med obema deželama in narodov v njihovem boju za izmenjava misli o perečih boljši jutrišnji dan. mednarodnih problemih z vi- Oglejmo si na primer naše dika načel aktivne in mirne odnose z Etiopijo. Jugoslavija koeksistence, po katerih se je upostavila diplomatske od- ravnata vladi obeh držav, nose z Etiopijo pred tremi in V tujem tisku je v zvezi s pol leti, a vendarle je v tem potovanjem predsednika Tita razmeroma kratkem času že v Egipt slišati, da naj bi imel prišlo do dokaj širokega gospo- naš predsednik posredovalno darskega sodelovanja, ki je vlogo. Poglavar jugoslovanske koristilo obema državama. Ra- države ne bo obiskal Egipta za zen tega pomagajo Jugoslovan- to, da bi opravil vlogo posre-ski strokovnjaki v Etiopiji pri dovalca, marveč za to, da bi v delu za izgradnjo dežele. Na- prijateljskih razgovorih izme-daljnji razmah izgradnje v tej njali misli, da bi vsaka stran afriški deželi, ki se je pogum- povedala svoje mnenje o pere-no borila pred drugo svetovno čih problemih sodobnega sveta, vojno proti fašističnim napa- konkretno o problemih, ki se dalcem, bo nudil nadaljnje pojavljajo v afriškem svetu in možnosti za jugoslovansko po- med katerimi je na prvem me-moč pri tem delu. stu spor med Izraelom in Predsednik Tito je sprejel arabskimi deželami, tudi povabilo, ki mu ga je lani Obisk predsednika Tita v ob vožnji skozi Sueški prekop Etiopiji in Egiptu bo ponovno sporočil egiptovski predsednik potrdil, da zemljepisna odda-Gamal Abdel Naser, državni Ijenost ni in ne more biti ovi-poglavar dežele, v kateri je ju- ra za zbližanje dežel, ki teže Uja 1952. skupina napredno in za mirom in neodvisnostjo, ki svobodoljubno mislečih častni- teže po enakopravnem sodelo-kov strmoglavila kralja Fa- vanju. Uspela kmetijska razstava v Metliki V okviru proslave občinskega praznika metliške občine je bila v Metliki od 20. do 27. novembra v prostorih Kmetijske zadruge odprta kmetijska razsta- dneh obiskalo čez 5000 ljudi, je popolnoma uspela, saj je pri njej poleg številnih domačih strokovnjakov sodelovalo tudi sedem inženirjev agronomije iz Novega mesta, Črnomlja in Maribora. Na žalost je bilo malo tesno s prostorom, vendar je 175 razstavljalcev razstavilo vsega skupaj 738 vzorcev, med katerimi je prevladoval^ predvsem poljedelstvo, vrtnarstvo, sadjarstvo ter zdravilna zelišča. Bogata je bila tudi kolekcija belokranjskih vin in žganja, razstavljene pa so bile še trave, detelje in pleveli, sadne in tr-sne sadike, povrtnina, vloženo sadje in sadni sokovi, sir tn maslo, čebelarstvo, primeri gozdarstva, domača ročna dela, zaščitna sredstva, na dvorišču pa še stroji in razno orodje. V okviru tega tedna je bila 22, novembra dopoldne na sejmišču v Metliki razstava ple- Nesreče brez konca in kraja V soboto 2«. novembra ob 22. uri Je na cesti II. reda st. 335 Črnomelj—Metlika, v vasi Vrano-vlčl, šofer Jože Berkelbah med vožnjo z osebnim avtomobilom zadel pred hišo Jožeta Šilca v leseno ograjo ob cesti jn avtomobil prevrnil. Pri nezgodi Je na avtomobilu nastala večja Skoda, ocenjena na 10.000 din. vozniku pa se m nič pripetilo. Prometni organi so za nezgodo zvedeli po dveh dneh ln ugotovili, da Je na- Od 13. do 15. novembra se je zbralo na jubilejnem IV. kongresu Društva inženirjev in teh-• nikov, pod pokroviteljstvom predsednika republike tov. Tita, v domu Ljudske milice v Sarajevu, 340 delegatov in prav toliko gostov. Kongresu so prisostvovali: tov. Franc Leskošek, član Zveznega izvršnega sveta kot odposlanec tov. Tita; predsednik Ljudske skupščine Bosne in Hercegovine tov. Djuro Pucar, nekateri člani republiškega Izvršnega sveta in predstavniki družbenih organizacij. K mednarodnemu pomenu dela kongresa so prispevali: dele-gati NR Kitajske Ni Ci Ze; generalni sekretar Vsekitajske federacije znanstvenih društev; ing. Picre Suter — gen. sekretar švicarskega Združenja Inženirjev in arhitektov in podpredsednik Mednarodne organizacije nacionalnih zvez inženirjev (FIANI); Hamlamzl Jorda-nov, podpredsednik Zveze Znanstveno tehničnih društev Bolgarije; Siagas Angslos, član izvrš- Kongres Društva inženirjev in tehnikov Jugoslavije v Sarajevu stilne, prometne, brodogradnje, varilne, kožne in livarske. Kongres se je pričel komaj nekaj tednov po objavi sklepov posvetovanja gospodarskih voditeljev pod predsedstvom tov. Tita o smernicah naše bodoče gospodarske politike, v kateri bodo prav tehnični kadri imeli najodgovornejšo nalogo. V pozdravnem govoru je tov. LeskoSek v imenu tov. Tita ln Zveznega izvršnega sveta opozoril delegate prvenstveno na naloge. Poudaril je, da imajo tehnični kadri ogromno zaslug za hitro izgradnjo osnovne industrije v desetletnem povojnem razdobju, da pa še nismo dosegli v racionalni proizvodnji tehnično naprednejših držav. Nasa dosedanja gospodar- nega odbora gr.^ke Komore in- ska Izgradnja nam je dala ngre- ženirjev in tehnikov; dr. prof. Ing. Herman Kalbruner, pred-sedrf/k avstrijske Zveze inženirjev in arhitektov, in ing. Nain Stikal, predsednik Zvezne Komore tur'ikih Inženirjev in ar-hite'Vov. Kougre3 je otvorll ing. Slavko Suvaldž'ć, predsednik Društva inženirjev ln tehnikov Jugoslavije. Društvo ima sedaj 37.000 članov kt s>lrtna1i*tih panog tehnike- gradbene, kemlčno-tehno-lo,ške, e'efktro-strojne. atfronom-»k'ij gozdarske, arhitekture, geodezije, rudarsfco-roeUlurtke, tek- men količinski skok, v vprašanju kvalitete mora pa društvo 5e mnogo storiti. Nekatere sekcije društva so premaHo obdelale posamezne tehnične predpise, ocenjevanje tehničnih elaboratov je še na nizki ravni, nove tehnološke postopke premalo uvajamo, problematika proučevanja produktivnosti dela pa je prav tako še premalo obdelana. Posebno painjo je treba posvetiti ekonomi*! izobrazbi tehničnih kadrov, ki je neobhodno rjotrefcna, ee hočemo, da sa iz- boljša in poglobi delo organov delav. samoupravljanja. Društvo mora skrbeti, da bodo projekti cenejši ln ekonomičnejši. S tem v zvezi je treba prekrojiti predpise, ker so bili dosJej projektanti zainteresirani na dražjih projektih, ker je bil honorar vezan na predračunsko vrednost projekta, ne pa na ekonomičnost, nižjo ceno in pod. Tudi o vsem tem so razpravljali udeleženci posvetovanja. Tov. Leskošek je opozoril, da DIT po okrajih in občinah še niso prevzela zadovoljive vloge. Društvo *e mora uveljaviti pri organih ljudske oblasti kot posvetovalni organ in bi moralo bolj sodelovati pri izdelavi perspektivnih načrtov In ustreznih predpisov. Udeleženci so ugotovili, da ponekod tudi odnos posameznih organov oblasti nI bil pravilen, ker so mnenja društva ali posameznih Manov premalo upoštevali In neekonomično gradili. Posebno vprašanje je lokalno uporabljanje investicij brez pravega občedržavnega kriterija rentabilnosti — primer odkup desetih licenc za proizvodnjo motornih vozil. Tov. Leslkošek Je podčrtal, da se moramo boriti za izgradnjo •iOciaHzma. če hočemo doseči višji drutfben! standard. V de-aetJetnem razdobju izgradnje in-dustrije smo epremenill našo državo iz tehnično zaostale v tehnično razvitejšo deželo. Naša nova naloga pa je, da sedaj, ko imamo ustvarjena prvovrstna sredstva za proizvodnjo, to je težko industrijo, Je Se važnost razvoja Jedrske energije za mirnodobne namene in zaželel kongresu mnogo uspeha. Kongres so pozdravili predstavniki sindikatov, ekonomistov in vseh visokih Šol v državi. Od predstavnikov tujih držav je žel največ priznanja generalni sekretar Vsekitajske federacije znanstvenih društev Ni Cl Ze, ki je med drugim dejal: »Uspehi, ki so jih dosegli narodi Jugoslavije v izgradnji so- ustvarimo čimprej in ekono- ciaJizma in v borbi proti impe- mtčneje vsa ostala sredstva, potrebna za proizvodnjo. Iz zaostalosti moramo potegniti kmetijstvo in promet. Za uresničitev teh ciljev je potrebno najtesnejše sodelovanje vsakega tehnika, inženirja in strokovnega društva z gospodarskimi or-ganiizacijami in organi oblasti, cenitve gradenj, štednje e sufo-Posebno je poudaril važnost po-vinami In uporabo pomožnega materiala, boljše izkoriščanje osnovnih sredstev in vprašanje znanstvene organizacije dela. Udeleženci so besede tov. Le-skoška dopolnili a pripombo, da podjetja lz lažl-ekonomifrnih računov nastavljajo premalo strokovnih kadrov, ki bi analiziral) ta vprašanja in se borijo predvsem za komercialne dobičke, ki so mnogo lažje dosegljivi, zapostavljajo pa osnovna načela napredne proizvodnje: ekonomičnost, produktivnost In rentabilnost. Z drugimi besedami: Društvo inženirjev in tehnikov rl mora prizadevati, da bomo s kolikor mogoče najmanjšimi sredstvi dosegli velike uspehe. Poc&rtctl rlalizmu, zaslužijo naše veliko občudovanje ln spoštovanje. Čudimo se neutrudnemu delu in pomembnim stvaritvam znan-stveno-tehničnih delavcev Jugoslavije pri izgradnji svoje domovine. Čeprav smo geografsko zelo daleč, se narodi naših dveh dežel učijo drug od drugega In se bore za iste plemenite cilje In Izgradnjo socializma. Vaš poziv je bil za naše kitajske znanstvene kroge veliko veselje. Verujemo, da je to pričetek utrditve vezi ln vzpostavitve čvrstega sodelovanja med nami. Znano vam je, da sta osnovi znanosti ln tehnike Ljudske republike Kitajske zelo slabi zaradi tisočletnega jarma fevdalne oblasti in imperialistične agresije. Prišli smo, da se od naših jugoslovanskih prijateljev naučimo vsega, knr bi nam pri naši industrijski izgradnji In izgradnji snrinliznv) lahko koristilo. Prepričani smo. da vam ne bo žal truda, nlH va*ih sil, da nam pomagate Njegov govor so sproti preva1-ii v ruščino in v srbohrvaščina Ing. Dušan Sodnik meraval voznik dejanje prikriti. Vzrok nezgode: prevelika hitrost vožnje glede na pogoje 6n stanje ceste. Verjetno Je bil voznik vinjen, ker se Je vraičal z občinskega praznika v Metliki, stopnjo vinjenosti pa bo komisija se naknadno ugotovila. * ■28. novembra ob 11.30 Je na cesti HL reda Semič—Strekljevec v vasi Podreber, voznik Matija Ma-lenšek med vožnjo z lahkim tovornim avtomobilom, last PTT Ljubljana, zavozll s ceste ln zadel na travniku ob skalo. Pri tem Je na avtomobilu« nastalo so.ooo din škode. MalenSek Mattja nt voznik motornih vozil tn ni bil upravičen upravljati z avtomobilom. Poleg tega Je bil verjetno vinjen, ker Je bil na svatbi. Vinjenost! ni bilo vozniku mogoče dokazati s krvno analizo, ker Je PI.M Semič Izvedla za nezgodo 12 ur po dogodku, V torek 29. novembra ob 23, url Je na cesti III. reda Vrčlce—Planina zapeljal s ceste traktor Zadrugar s prikolico, ki Je last Državnega posestva CrmoS.nJt!ce. Traktor se Je med vožnjo po strmini prevrnil m pri tem poškodoval voznika LIparJa Mirka. Na vozilu Je 30.000 din škode. menske živine, kamor je bilo prignanih 66 krav in 12 telic. Pri komisijski ocenitvi je odnesla najboljšo oceno krava kmetovalca Jožeta Slanca iz Berčic, medtem ko je najboljšo telico vzredil Jože Bajuk iz DraŠič. Tudi vse vzorce na glavni razstavi je ocenila posebna komisija, nakar so bili 27. novembra razglašeni rezultati ocenjevanja. Na tej zaključni svečanosti v metliški kino dvorani, ki ji je med drugim prisostvoval tudi republiški poslanec Anton Sušteršlč, je predsednik pripravljalnega odbora Martin Brodarič razdelil 108 diplom, priznanj, srebrnih in bronastih medalj, poleg tega pa še denarne nagrade. Lepe uspehe so dosegli razstavljalcl predvsem v sadjarstvu, poljedelstvu, vrtnarstvu in vinarstvu, deloma pa tudi v čebelarstvu in vzrejl živine. Poleg posameznikov so bile odlikovane tudi ustanove, tako okrajno posestvo »Log« pri Metliki, Trsnica in drevesnica Metlika, Kmetijska zadruga Metlika s svojimi odseki, Kmetijska delovna zadruga v Grib-ljah, Kmetijsko - gospodinjska šola v Gradacu, »Gosad« iz Novega mesta, Lekarna Metlika, Kmetijska zadruga na Suhorju ln Revirno gozdno nadzorstvo v Metliki. Lepo aranžirana razstava J« bila močna vzpodbuda za smotrno delo v kmetijstvu in Je tako z razstavljenimi vzotcI kot s številnimi grafikoni, diagrami in slikovnim materialom dosegla vsestranski uspeh. — r Novo mesto v počastitev Dneva republike Z baklado Je 28. novembra zvečer počastilo Novo mesto 29. november — praznik naše države. V dvorani Doma ljudske prosvete, napolnjeni do zadnjega kotička, je bila zatem slavnostna akademija, na kateri je o Dnevu republike govoril predsednik obč. ljudskega odbora Maks Vale, sodeloval pa Je orkester Doma JLA, pomnožen t godbeniki KD Dušan Jereb, pevci društva In gimnazije, recita-torji In clcibančkl. Medtem ko je na bakladl igrala godba novomeške garnlzlje JLA, Je "29. novembra zjutraj Igrala budnice po ulicah mestna godba. Ob pol desetih se je zbralo manjše število meščanov pred Oblakovo hišo na Glavnem trgu. Po od-granl himni mestne godbe Je spregovoril o Ilegalni tehniki OF, ki Je bila leta 1941 In 1942 v Oblakovi bifei, upravnik Studij- ske knjižnice Mirana Jarca Bogo Komelj. V spomin na požrtvovalno delo teh tiskarjev je predsednik novomeške Zveze borcev Janez Zupančič odkril nato spominsko ploščo ln Jo izročil v varstvo občinskemu ljudskemu odboru. Takoj nato Je bila v stari gimnaziji odprta razstava dolenjskega periodičnega tiska, ki sta Jo pripravilo RK Mirana Jarca in Dolenjski list. Pozdravno besedo je spregovoril ljudski poslanec ln sekretar okr. odbora SZDL Martin 2ugelj, prisotnih pa je bilo okrog 50 ljudi, med njimi več poslancev, predstavnikov OLO ln ObLO, kulturnih delavcev, predstavnikov prosvetnih ustanov ln drugih kolektivov. Ze prvi dan si Je razstavo tisko oglodalo prlbhžno 400 ljudi. IpOLENJSKI EIST* Strah S EMBER mesec OLENJSKEGA USTA Pomen Dolenjskega Usta šno izobrazilo Tedeii tiska in radia je za rvimi. O vlogi tiska, tega kolektivnega organizatorja in propa-gatorja, smo obširneje spregovorili v zadnji dvojni številki Dolenjskega lLđta, kL je v visoki nakladi ooiskala številno kraje na Kočevskem in Dolenjskem in predstavila ljudem naš pokrajinski časnik, kjer ga še niso poznali. Da t>i razširili število bralcev ln naročnikov Dolenjskega lista v naših dveh okrajih, smo se tudi letos odločil: sa obiežno akcijo, za iheslc dolenj- &L..t»A LISTA. Dosedame izkušnje so nam ponašale, da se nas: ljudje najraje odločijo za naročilo časopisa takole v decembru in januarju, ko se leto oornt, ko j t. pose o no na kmetih, voi capa ia branje in človek rad vzame v roke knjigo ln časopis :-n pogleda, kaj je novega doma .n po svetu. Uredništvo lista se je s posebnim pismom obrnilo na vsa vod»tva osnovnih in'strokovnih šol, gimnazij ter večjih sindikalnih podružnic v novomeškem in kočevskem okraju; prosili smo jih za razdelitev zadnje slevilke našega tednika tistim družinam, kmetom« delavcem in namešCencem, ki doslej Dolenjskega lista še niso imeli ali pa ga sploh niso poznali. Kako potrebno je tako seznanjanje z domačim časnikom, nam povedo številke: 166 novih naročnikov v dnevih od 1. do 5. decembra! To je seveda šele začetek, saj si obe lamo v tem mesecu še veiiko novih naročnikov. Prav za nobeno vas na Dolenjskem in Kočevskem ne moremo trditi, da že sleherna družina pozna ali ima naš domači časopis. Zato bodo odbori Socialistične zveze delovnega ljudstva, člani SZDL in Zveze komunistov, odborniki številnih k... turno - prosvetnih društev, osialih društev in organizacij ter skratka vsi, ki jim je pri srcu napredek socialističnega tiska, storili lahko prav zdaj p »nekfttiriJ uslugo ljudem, ki še malo aH pa morda sploh nič r.j bero. Opozorili jih bodo na d maci Dolenjski list in priporočali, da si ga naroči vsak na Dolenjskem in Kočevskem, ki gi doslej še nima. Naročnina je ma enkostOS v primeri s korist- teden. Nato pa je znašala konec vsakega leta: decembra 1951 4.900 izvodov decembra 1952 6.450 Izvodov decembra 1953 7.800 Izvodov decembra 1954 7.850 Izvodov Letos ae je število naročnikov znova razveseljivo dvigalo in še narašča. Tako je n. pr. znašala naklada konec junija 8.060 izvodov, 18. novembra 1955 pa smo tiskali že 8.385 izvodov Dolenjskega lista ln ga razdelili takole: v okraju Novo mesto: 6.150 izv. v okraju Kočevje: 904 izv. v razne kraje LRS in FLRJ: 1014 izv. In v inozemstvo: 317 izv. Z današnjo številko Je Dolenjski list dosegel že rednu naklado če/. 8500 izvodov, kar je nedvomno razveseljiv uspeh, ki med drugim kaže, da se je list ljudem priljubil — in da prav zato lahko šb veliko storimo za njegovo nadaljnjo razširitev. Kje bero največ »Doienjskega lista«? Prav zanimiv in po svoje dokumentaren je pregled, kjliko p-a Dolenjskem beremo. Preglednico razširjenosti glavnih časopisov in časnikov smo objavili že v zadnji številki. Danes si oglejmo razširjenost Dolenjskega lista. 18. novembra 1955 smo imeli v naslednjih občinah tole število stalnih naročnikov in kolportaže: V OKRAJU NOVO MESTO: 1. Črnomelj: 920 Izv. 2. Kostanjevica— Podbočje: 130 izv. 3. Metlika: 465 izv. 4. Mirna: 261 izv. 5. MokronoRt 202 izv. 8. Novo me«.o: 1883 izv. 7. Semič: 269 izv. 8 Straža—Toplice: 550 izv. 9. Šentjernej: 675 iizv. 10 Trebnje: 472 izv. 11. Žužemberk: 323 izv. V OKRAJU KOČEVJE: 1. Draga—Loški potok: 105 izv. 2. Kočevje; 438 Izv. 3. Ribnica: 99 izv. 4. Sodražica: 57 izv. 5. Velike Lašče: 60 izv. 6. Videm—Dobre polje: 77 izv. 7. Predgrad: 68 izv. Ce primerjamo zdaj razširjenost Dolenjskega lista v naših dveh okrajih s številom prebivalcev, dobimo naslednje podatke: (zadnjič smo upoštevali v pregledu vsega tiska volivce, danes pa računamo s številom vseh prebivalcev posamezne občine!) geslo: »V VSAKO HISO DOLENJSKI LIST«, prosita uredništvo in uprava vse organizacije Socialistične zveze in ZKS, vodstva ostalih organizacij, društev, sindikalnih podružnic, vse prosvetna delavce, vse dopisnike in končno vse bralce, naročnike In prijatelje našega lista, da bi sodelovali v »mesecu Dolenjskega lista« s pridobivanjem novih naročnikov. Tudi vas, dragi naročnik, prosimo za malo uslugo: povabite v krog stalnih naročnikov tudi vi vsaj enega novega naročnika! Pošljite nam naslove prijateljev in znancev iz naših krajev, ki živijo v drugih predelih Jugoslavije ali v inozemstvu, da jim pošljemo številko našega domačega lista brezplačno na ogled! Naročite* na naš list fante, ki služijo vojaški rok v JLA, napravili jim boste veliko uslugo in precej veselja. In za konec še tole: • # - pošljite nam, prosimo, odgovor na nagradno anketo, ki smo jo razpisali 25. novembra! Radi bi zvedeli tudi vaše mnenje o listu, o njegovi vsebini in vaše želje in nasvete, kako bi s skupnimi močmi naš pokrajinski časnik lahko še izboljšali. Uredništvo ln uprava DOLENJSKEGA LISTA »V Kostanjevici imamo nekaj tečajev, ki prav uspešno potekajo. Tako tečaj RK, tečaj za gospodinje, poglobitveni tečaj s pripadniki LM. Te dni se začne še tečaj nemščine, dramatski tečaj ln tečaj za Knjigovodstvo. Veliko zanimanja je tudi za tečaje KZ, ki se bodo v kratkem pričeli. Na seji sveta za kulturo in prosveto smo si osvojili še sklep, da navdušimo ljudi za branje knjig ln časopisov, poslušanje radia, obiskovanje kina itd. Ve- Skrb za otroke padlih borcev na Kočevskem Okrajni odbor Zveze borcev NOV za kočevski okraj posveča vso skrb otrokom padlih borcev in otrokom fašističnega nasilja. Pohvale vredno je, da enako skrbi za otroke, ki obiskujejo osnovno Šolo. Letos so v kočevskem okraju izdah za otroke že okoli 14 milijonov denarjev. V pripravah za novo leto Je izdal Okrajni odbor ZB Kočevje navodilo vsem občinskim ljudskim odborom, naj predlagajo otroke padlih borcev, ki so potrebni materialne pomoči. Na splošno se Okrajni odbor ZB skupno z OLO trudi, da bi čimveč pomagal borcem in vsem tistim, kd so aktivno sodelovali z NOV. lik del teh naštetih m log opravlja Dolenjski list. Uprava ga pošlje na našo šolo, mi pa potem Ust razdelimo otrokom, ki ga ponesejo domov :n tako list kro- llsta v Tednu tiska je med našim prebivalstvom naletela na prav lep odmev in marsikdo na vasi je šele sedaj spoznal, kako važen je zanj domači časnik. Vlado Lamut: KOSTANJEVICA NA KRKI — pogled iz gimnazije (tui. 1955) žl iz rok v roke ln pridobiva čedalje več bralcev. S tem, ko ga ljudje spoznajo, dobiva Dolenjski list vedno več naročnikov, obenem pa vzgaja mladino in odrasle k branju, kar je močan prispevek za dvig splošne izobrazbe. Ta akcija Dolenjskega RAZŠIRJENOST »DOLENJSKEGA LISTA« V NOVOMEŠKEM OKRAJU 1. Straža—Toplice .... , 1 Dolenjski Ust na 11 preb. 2 1 Dolenjski list na 12 preb. 3. Šentjernej ....... 1 Dolenjski list na 13 preb. 4. 1 Dolenjski list na 14 preb. 5. Semič......... 1 Dolenjski list na 14 preb. 6. Metlika........ 1 Dolenjski list na 16 preb. 7. 1 Dolenjski list na 17 preb. 8. Žužemberk......4 1 Dolenjski list na 20 preb. 9. Trebnje...... . . 1 Dolenjski list na 21 preb. 10. Mokronog....... 1 Dolenjski list na 25 preb. 11. Kostanjevica—Podbočje . 1 Dolenjski list na 39 preb. POVPREČJE ZA OKRAJ: 1 Dolenjski list na 18 prebivalcev. Metlika je svečano proslavila občinski praznik Pri tem naj pripomnimo, da stoj i trenutno občina Kostanjevica—Podbočje nezasluženo na zadnjem mestu, ker se je šele 1. septembra 1955 priključila sedanjemu novomeškemu okraju. Prav gotovo se bo razmerje še konec tega meseca bistveno spremenilo, saj si bodo mnogi naročili naš tednik šele s 1. januarjem 1956. ki i o nisov. prinaša redno branje SiCViiO Tako se Jo čaj Ali še lahko dvignemo narečnikov? namreč vprašujejo iv V?, kadar nanese beseda n.i usk Pdgdite so izjave, da »smo že tako vsi naročeni na lis-* Poglejmo, če je to res. Ko je 17. februarja 1950 izšla prva številka Dolenjskega lista ie bila njegova naklada 4f-> /vodov. Toliko jih kasneje o in je naklada pretežni del 1950 znašala 3000 izv. na RAZŠIRJENOST »DOLENJSKEGA LISTA« V KOČEVSKEM OKRAJU 1. Predgrad..... 2. Draga—Loški potok 3. Kočevje . . . . , 4. Sodražica..... 5. Videm—Dobrepolje . 6. Ribnica..... 7. Velike Lašče . . . 1 Dolenjski list na 26 preb. 1 Dolenjski list na 28 preb. 1 Dolenjski list na 29 preb. 1 Dolenjski list na 47 preb. 1 Dolenjski list na 52 preb, 1 Dolenjski list na 64 preb. 1 Dolenjski list na 88 preb. POVPREČJE ZA OKRAJ: 1 Dolenjski list na 48 prebivalcev. Lepo sončno vreme poznih novembrskih dnt je povzdignilo številne prireditve, ki jih je imela metliška občina v proslavo svojega občinskega praznika. V sklopu teh proslav je bila že v nedeljo 20. novembra odprta v Metliki kmetijska razstva, ki jo je v enem tednu obiskalo čez pet tisoč ljudi, kar kaže veliko zanimanje tukajšnjega prebivalstva za napredno gospodarstvo. Med tednom so bile tudi proslave in telovadne akademide v Gradacu in na Su-horju, v petek zvečer pa so člani TVD Partizana nastopili v Metliki. Večer je pokazal lep napredek mladih metliških telovadcev, kar je predvsem zasluga obeh vaditelj ie — Dane Hočevarjeve ln Katice Ostronlčeve. Na sam občinski praznik, 26. novembra, Je metliška godba zjutraj zbudila ljudi v praznično razpoloženje. Dopoldne je bila v Domu Partizana svečana občinska seja, na kateri Je govoril predsednik ob&ine Frane Jakljevič, ki Je navzočim odbornikom ln številnemu občinstvu prikazal in poudaril pomen občinskega praznika kot dneva zmage Belokranj-cev nad belogurdizmom, ki se je 1. 1942 skušal vgnezdLti na Suhor-Ju. V nadaljnem govoru Je navedel dosedanje politične, kulturne in zlasti gospodarske uspehe razširjene metliške občine ln nakazal njeno pot to potrebe v prihodnosti. Takoj po svečani sedi Je bilo na Trgu svobode pred spomenikom Belokranjskega borca slavnostno zborovanje, ki sta se ga med drugimi udeležila sekretar ZK za okraj Novo mesto, narodni heroj Jože Borštnar dn zvezni poslanec Tone Fajfar. Zadnji je tudi govoril zbrani množici. Ko je orisal notranji in zunanji položaj Jugoslavije, pokazal na ugled, ka ga uživa naša država v svetu ln pojasnil njeno veliko vlogo v boju za mir, se Je dotaknil tudi problemov Bele krajine. Odkrito je povedal, da Bele krajine ne bomo mogli v nekaj letih industrializirati In da verjetno tudi ne bo ta nikdar imela v industriji takega deleža, kot ga ima na primer Gorenjska ali nekateri drugI deli Slovenije. Tudi zanašanje na tujo pomoč bi bilo več aH manj brezplodno, Belokranjd morajo sami zavihati Tokave ln predvsem iz zemlje Iztisniti tisto, kar jim zemlja lahko da. Obnova vinogradov, umno. intenzivno obdelovanje velikih zemeljskih površin s stroji, gnojila, izboljšanje živinoreje in podobno v okviru zadrug so poleg manjše industrije za zdaj ključ k napredku Bele krajine. Po oddolžitvi spominu padlim borcem ln žrtvam fašizma Je za- stopnik republiške Gasilske zveze odlikoval 27 gasilcev, členov gasilskih društev občine Metlika, za njihovo vestno delo v gasilski organizaciji. Zatem Je bila odprta filateli-stična razstava metliškega Fllate-llsti&nega društva, v popoldanskih urah pa se je za zaključek razvila vesela ljudska zabava na Pungertu. Isto velja za poslušanje radia. V Podbočju so odstopili radijski aparat v Gradac, ki je visoko v hribih. Kako velikega pomena bo radijski aparat za ta del naše občine, saj bodo ljudje, odrezani od sveta, lahko poslušali domače in tuje novice, politične preglede, strokovna predavanja iz kmetijstva in podobno. Filmi Se vedno vzbujajo nekafli strah pred pohujšanjem. Množični obiski predstav ln matineje bi krepko spodnesli to terci j stisko mnenje. Filmi niso samo za zabavo, ampak so lahko tudi izredno koristni, treba je le skrbeti za kvaliteto. Tisk, radio in film so tri mogočne sile tudi za izobraževanje našega kmečkega človeka in za splošni dvig kulturne ravni našega podeželja.« Tako nam pišejo iz Kostanjevice — in moramo jim dati prav. Sindikalne podružnice na Kočevskem volijo nove odbore n: * leta Izgovor, da »smo že tako vsi naročeni na Dolenjski list«, torej ne velja, saj nam že samo gornje številke povedo, da lah- ko v posameznih občinah nal tednik še krepko razširimo. Da bi to res tudi dosegli, ln po možnosti ie letos uresničili VELIKA LOVSKA BRAKADA NA FRATI »D olenfsM fantje v JLS — berite domači časopis!« Dragi urednik Dolenjskega lista! Se malo, pa bom odslužil svrj rok v naši JI A in odšel ti Bergrada domov. Prej pa čutim dolžnost, da se vsaj z nekaj vrsticami oglasim v našem listu. Kot naročnik ln vnet bralec Dolenjskega lista naj javno izrazim svoje zadovoljstvo nad listom in ga pohvalim. Priznati moram, da mi je bil Dolenjski Ust edini stik med vojaškim življenjem ln življenjem v mojem domačem kraju — * Dolenjsko, saj mi je od tam prinašal polno novic, pa tudi političnih, kulturnih ln gospodarskih Člankov. Z velikim veseljem sem ga čakal vsak teden ob petkih, včasih je prišel šele v soboto, in ga prebral vsega, saj sem se med branjem počulll kakor da sem v domačih krajih. Tako ml je Dolenjski list prav pri srcu in ga moram priporočati tudi vsem ostalim fantom - Dolenjcem, ki so v JLA, Spoznali bodo, kako velikega pomena je za njih domači ČEiSopis. Staršem, ki Imajo .sinove pri vojakih, polagam na srce, naj Jim naročijo Dolenjski list. V decembru — mesecu Do- lenjskega lista — želim, da bi se list čimbolj razširil med ljudmi ln postajal čedalje bolj pester in zanimiv. S to željo lepo pozdravljam vaa, tovariš urednik, ter vse naročnike in bralce našega domačega Dolenjskega listal Obenem prosim, da m1 prihodnje številke ne pošljete več v Beograd, ampak na moj lovi naslov v Cešnjice št 2., pošta Mokronog. Jože Kostanjevec V nedeljo ln ponedeljek so se na Fratl sestali lovci in počastili spomin padlih lovcev med NOB. Na to slavnostno ln tradicionalno prireditev niso prišli samo dolenjski lovci, temveč tudi povabljeni gostje. Govorila sta predsednik Okrajne lovske zveze Franjo Bule In predsednik OLO Franc Pirkovič. V ponedeljek so organizirali veliki pogon, v katerem je so- Še tri dni za ANKETO! delovalo okoli 40 lovcev in go-njačev. Uspeh brakade je bil več kot zadovoljiv, saj so ustrelili 3 divje svinje, 5 lisic, divjo mačko, ki Je tehtala okoli 10 kilogramov in je res redek pojav v naših gozdovih, ln 13 zajcev. Najbolj sta se Izkazala Janko Kastelic in dr. Tone Furlan, ki sta vsak ustrelila prašiča in lisico, drugi lovci pa so se zadovoljili z manjšim plenom. Lovci so bili s prireditvijo zadovoljni in so se dogovorili, da bodo vsako leto na ta način počastili spomin padlih borcev in preživeli praznične dni na Fratl. V četrtek, 1. decembra, so imele sindikalne podružnice Lesno-industrijskega obrata Ribnica in Lesno-industrijskega obrata Gorica vas (ki so v sklopu Medzadružno lesno industrijskega podjetja Ribnica) predvolilni sestanek, katerega se je udeležilo zelo veliko članov iz obeh podružnic. Na sestanek je prišel tudi tov. Lev-slek predsednik Ob. sindikalnega sveta, ki je dal več tehtnih navodil glede volitev itd. Sklenili so, da se obe sindikalni podružnici združita, zato so tudi postavili skupno kandidatno listo. Po daljši razpravi je bilo predlaganih 30 kandidatov za upravni odbor sindikalne podružnice, kandidati za nadzorni odbor in delegati za občinsko sindikalno konferenco ter Republiški odbor Sindikatov lesnih delavcev. Volitve so bile 4. decembra. Na sestanku so tudi govorili o razširitvi naprednega tiska, predvsem pa o lokalnem časopisu — Dolenjskem listu. Naj omenimo, da so bile tega dne volitve novega odbora sindikalne podružnice v podjetju Opekarna Ribnica. V nedeljo, 4. decembra, pa so bile volitve novih odborov v sindikalni podružnici gozdnih delavcev v Grčaricah. ki šteje nad 240 članov, ter v sindikalni podružnici železničarjev v Ribnici. —žem.— 29. november v Sušju S. D. V kočevskem okraju so .slovesno proslavila praznik republike — 29. november. V vseh večjih krajih so bile proslave s kulturnimi prireditvami in govori o pomenu praznika. Zelo lepo so letos proslavili 29. november v Sušju pri Ribnici. V nabito polni dvorani zadružnega doma je pel domači pevski zbor partizanske pesmi. Uvodoma pa Je govorila o pomenu Dneva republike Rozika Mastnik, učiteljica v Sušju. Sledile so še deklamacije in ritmične vaje pionirjev m cicibanov. Dramatska družina kulturno-umetniškega društva »Dr. Ivan Prijatelj« je zaigrala Klopčičevo igro »Mati«. Nato je še enkrat nastopil pevski zbor z venčkom narodnih pesmi. Lahko ' rečemo, da so bili ljudje z bogatim programom zelo zadovoljni. —žem DOPISUJTE V DOLENJSKI LIST! PRVI USPEHI: v 5 dneh 166 novih naročnikovi Ze v novembru so nam prosvetni ielavci iz občine KOSTA-PIJEVIOA-PODBOCJE poslal) naslove 70 novih naročnikov: nižja gimnazija v Kostanjevici — 40 novih naročnikov; o-mvna šola v Črneči vasi pri Kiitanjevic! — 10 novih naročnikov; osnovna šela Podbočje — 15 novih naročnikov in šola Gradac — 5 novih naročnikov. OJ 1 do vključno 5. decembra pa lino doolli 164 novih naročnikov: 114 li rik>-aja Novo mesto 42 i? i /aja Kočevje iznih k-ajev LRS 'Iva Največ novih naročnikov v preteklem tednu to pridobili: Slavko Doki, tekstilni tehnik tovarne NOVOTEKS, Novo mesto — 50 naročnikov; Miha Sepe-tavc, NOVOTEKS, Novo mesto l> naročnikovi Vera Sever, učiteljica iz Šentjerneja — 20 naročnikov; Ivan Kregar lz Šentjerneja — 3 naročnike; osnovna šola Mohorje, okraj Kočevje — 12 naročnikov, ln osnovna Sola Stalcerji, okraj Kočevje — 6 naročnikov. Ostali novi naročniki so si Ust naročili sami. Prosimo, posnemajte! Inž. Jože Levstik-Vid: Moja srečanja z Dolenjci v Ameriki » *» «» • • m • * •!■> »1 1.1 RAZPIS ZA TECA.I POLITIČNE SOLE PRI CK ZKS (od L februarja do 30. Junija lf)56.) Tečaj Je namenjen predvsem delavcem ln delavkam v industriji In kmetijstvu, ki žc delajo v organih dcltivsivcga in družbenega upravljanja, v organih obla stl, v sindikatih, društvih itd. in si žele razširiti in poglobi.i politično znanje. Prijave za sprejem v šolo pošljite na upravo Politične Sole "ri CK ZKS, LJubljana, Parmova 37/11. trakt do 31. decembra 1955, hkrati pa tudi na svoj občinski komi*«. V prijavah navedite osebne podatke, podatke o doUnnčniMh lolah in tečajih, o stažu in funkcijah v prl'H'rHh or«nnI*aclJah, o osnovnem poklicu In zapo-itltV 'n n vtiltll mesečnih prejemkov. Sola im*. InN-rnat, ki Je namenjen predvsem tov:i-ri*»»m in inv>"'Ve&m Izven I.h-blfane. Podrobnel*" Informacije dobite na upravi šole oziroma na občin skem ali okrajnem komiteju ZKS svojega področja. Opisail bi rad dan, ko sem se srečal v veliki Ameriki s slovenskimi ljudmi. Dolgi in vroči tedni letošnjega poletja in mojega študija v Združenih državah Amerike so se že bližali h kraju. V tem času sem videl mnogo novih krajev in ljudi rer nov način življenja. Posluša! sem predavanja na raonlih ameriških univerzah. Spoznal sem ameriške farme in farmarje ter njihove farmarske organizacije. Videl sem visok tehnični napredek in veliko racionalizacijo v kmetijski proizvodnji. Imel sem priložnost proučevati farmarske zadruge in njihova zadružna podjetja: velika skladišča, klavnice, oljarne, mline, tovarne umetnih gnojil in krepkih krmil itd., a pri vsem tem nisem imel sreče, da bi naletel na našega rojaka — slovenskega človeka, ki živi v Amerika Ves čas sem nosil s seboj par številk »Nase vaji« in novo knjigo »Balade in romance«, ki sta jo tako lepo ilustriraj a naša umetnika Gvido Birola in Gaspari. Hotel sem izročiti Slovencem pozdrave naše zadružne založbe »Kmečke kniige« in jim pokazati našo zadružno revijo ter knjigo slovenskih pesmi. Moja želja je postaja vse večja, pri srcu pa mi ic Kilo vedno teže, ko sem videl wedo dnevi mojega bivanja v A m i-:Vi h kraju. Prijel it poslednji reden našega davnega načrta. Dva Jugoslovana (tov. ing. Ostojič Srečko iz Bosne in jaz) sva posebno želela priti v strk • strokovnimi delavci v ameriški kmetijsko-pospeševalni službi in spoznati način njihovega dela prav na terenu v stiku s samimi farmarji. Gospod D. Z. Mc CORMICK, ki je bil v kmetijskem ministrstvu v Washingronu odgovoren za izvedbo našega programa, je tej naijini izrecni prošnji ustregel 'in naju poslal na univerzo v državo Ohio v glavno mesto Columbus, kjer je sedež državne kmetijsko - pospeševalne službe (Extension Service). Obenem je daJ naročilo, da se nama omogoči prid v stik s slovenskimi izseljenci, ki jih je največ prav v tej državi in to še posebej v okolici mesta Clevelanda. Ko smo na univerzi v Colum-busu sestavljali podroben načrt za posledniji teden naiega bivanja v Ameriki, smo vstavilii v ta načrt tudi obisk pri slovenskih farmarjih v okolici Clevelanda. Tja nas je odpeljal v svojem novem avtomobilu znamke »Packart« g. Emil MaHnovskv, predavatelj na univerzi ▼ ColonuSusu, sipecialiiist m znanstveni delavec na področjo perutninarstva ter obenem aktiven sodelavec v kmetijsko-pospesevalni službi. Gospod MaLimovskv nam je že med vožnjo pripovedoval, da pozna v dkoMci Cleveilan-df malega farmarja Somraka, ki je i/vrsten perutninac. Meni je to ime nekako domače /vcnelo. Takoj sem $e spomni', da so ta imena z Dolenjskega. V partjjouuuh sem spoznal Franceta Somraka, po vojni predsednika okrajnega Ljudskega odbora v Novem mestu, katerega domačo hišo na Kalu sem t udu poznali. Na tihem sem razmišljal o tem, kakšno posebno naključje bi biJo, če bi kot Slovenca v Ameriki srečal ravno Dolenjca in morda celo iz hiše, ki jo poznam. Ko smo se vozili v najlepšem sončnem dnevu skozi krasote jesenske narave, skozi mesta Mt. Vernon, Wooster, Akron in ogledovali tnične delavske hišice sredi vrtov, se je moja rado- vednost vse bolj in bolj stopnjevala. Vozili smo desno mimo Geve-landa na severozahod proti obali jezera Eric. V bližini mesteca Wi-lloughbv srno prišli v .pokrajino, ki je zelo slična naši slovenski pokrajini. Sredi dopoldneva smo zavili z glavne ceste na levo navzdol proti prijazni hiši Sredi sadnega drevja. Pred hišo so bile na mizi razstavljene košarice hrušk in jabolk za prodajo. Na pragu hiše se je pojavila priletna ženica m nas prijazno pozdravila. G. Malimovskv, ki je poznal to hišo, naju je predstavil kot Jugoslovana. Naenkrat smo bili z ženico v najžHvahncjšem razgovoru, V njeni govorici sem takoj spoznal do- Mladi Adoll Somrak mnd umetnimi kokljaml v svojem k^kolnjaku lenjaki dialekt in povedala mi je« da )e doma iz Krke, njen mož Anton Somrak pa je doma ie Kala nad Prečno na Dolenjskem. V tem jo je že primana! iz gospodarskega poslopja starejša možakar, srednje vel* in krepke postave. Iz njegovega obraza sem takoj razbral, da spada v družino Somrak ovih, ki jo poznam iz partizanskih časov. Mož je bil nar ravnost ginjen, ko je videl, da prav dobro poznam Dolenjsko in njegovo rojstno vas in celo hišo Somrakovih. Prepovedoval mi je, kako je bil v mladih letih kovač na Hmei irskem gradu in kako je šel kasneje enako ko tisoči drugih slovenskih Mudi Čez lužo 6 trebuhom za kruhom. V Ameriki se jo nastanil tamkaj, kjer so se Slovenci najraje našel jeva! i, v okolici mesta Glevelanda. Delal je ▼ tovarni m si tekom let zgradili hišo, sinu pa je kupil malo farmo. Sedaj ima že preko 70 let in živi v'pokoju. Obsipala sva se z vprašanji Želel sem čimveč zvedeti o njegovem življenju, on pa je hotel, da mu kar naprej govorim o Dolenjski, o dolenjskih ljudeh, o domači vasi, o njegovih sorodnikih, o narodno osvobodilni vojni, o našem sedianjem življenju in snovanju. Prekinil naju je »in Adolf, visok in močan mlad mož, že po izgledu pravi Amerikanec. Ko je spregovoril sem videl, da govori prav dobro dovenščino v dolenjskem dialektu. Pohvali! sem ga zaradi tega, nakar se je oglasih n'egova mati :m irekla ponosno: »To te pa čisto mo-ia zasluga, da zna fant svoj materinski jezik* (Nadaljevanje s 4. strani) ^ Etran < SDOLENJSKIUIST* Stev 49 Inž. Vilma Pirkovič: Ali jedo kmečke družine dovolj mesa? V Novem mestu je bil pred tednom zaključen okrajni tečaj gospodinjskih učiteljic in žena-zadružnic za smotrnejšo porabo in predelavo zaklanih prašičev. Odbor zveze zadružnic pri Okrajni zadružni zvezi bo ta in prihodnji mesec organiziral vrsto tečajev, na katerih se bodo gospodinje lahko seznanile, kako se da prašiča bolje uporabiti in predelati za potrebe družine. Ker je vprašanje pravilnega prehranjevanja važno za vse naše družine« objavljamo z dovoljenjem inž. Vilme Pirkoviče-ve ponatis njenega članka iz zadnje številke »Naše žene«. Marsikomu se bo zdelo to Vprašanje čudno. Bralke »Naše Žene« iz revnejših podeželskih delov Slovenije, kjer se kmečke družine najedo mesa samo enkrat v letu, in to takrat, kadar koljejo prašiča, bodo gotovo pritrdile, da jedo preko leta premalo mesa. 2ene delavcev in uslužbencev, pa tudi tiste, ki si s svojim delom same služijo* kruh in s skromno plačo komaj preskrbijo svoje družine z najnujnejšim, si meso zaradi njegove visoke cene težko privoščijo. Zato so pa te v pogledu zgornjega vprašanja drugačnega mišljenja, ker so prepričane, da je na kmetih hrane več kot dovolj, saj skoraj vse, kar pridelajo, pojedo kmečke družine same, potem je pa za delavce ta uslužbence premalo hrane. Res je, da se naše prebivalstvo naglo množi, medtem ko »e količine pridelanega žita, vzrejene živine in drugih življenjsko važnih pridelkov ne večajo tako hitro kakor prebivalstvo, posebno še prebivalstvo V mestih in industrijskih središčih. Zato imamo že nekaj let prehranbene težave. Meso spada med zelo važne sestavine nage prehrane. Če bi se hoteli pravilno hraniti, bi morali uživati meso in mesne zdelke štirikrat tedensko. Vemo pa, da si niti delavska niti uslužbenska niti kmečka družina s povprečnimi dohodki tega ne more privoščiti, Izhod je predvsem v tem. da bomo vzrejali pri nas več ddbre klavne živine kot doslej, in to goveje živine, prašičev in perutnine. Toda danes vam ne mislim pisati kaj več o tem, ker zahteva to vprašanje podrobno obdelavo. Ker je pred nami doba zimskega klanja, se bomo tokrat rajši pogovorili o tem, kako bi vsaj tiste prašiče, ki jih pri nas zakoljemo na podeželju, pravilno pripravili in predelali, da bi imeli od slehernega prašiča čimveč koristi. Vemo, da v kratkem času ni mogoče toliko povečati proizvodnjo prašičev, da bi lahko krili primanjkljaje v mestih in na kmetih. Toda vsaj tiste prašiče, ki jih ljudje doma pokoljejo, bi lahko bolje izkoristili za prehrano, če bi gospodinje to znale. Pozimi preveč, pomladi in poleti — premnlo Pri nas v Sloveniji je marsikje pač taka navada, da takrat, kadar se pri hiši kolje, jedo ljudje kar preveč naenkrat, tako da se marsikomu £e kar upira in je zaradi nenadne preobilne in premastne hrane v tistem času precej želodčnih obolenj. Najprej hitijo pojesti vso drobovino in sveže meso, ki se ne bo predelalo v klobase ali prekadilo. Tudi krvavice je treba hitro pojesti, kar jih ne znamo ohraniti za dalj časa. Tako kmečke družine v kratkem času po klanju pojedo kar precejšen kos prašiča, za pozneje jim pa ostane samo nekaj klobas in suhega mesa ter mast. V zimskem času torej, ko ni v kmetijstvu nobenih težjih del in ne potrebujemo tako izdatne hrane, pojemo dobršen del prašiča v nekaj dneh in nas od take preobilne hrane še želodec boli. Spomladi in poleti, ko pride čas najtežjih poljskih del in ko bi najbolj potrebovali meso in dobre mesne izdelke, pa imamo od vsega prašiča samo še kakšno prav trdo, presu-šeno klobaso ln nekaj kosov prekajenega mesa, ki je že bolj podobno lesu, ker je tako trdo, brezokusno, težko prebavljivo in manjvredno. Edino, kar čutimo, kadar ga zaužijemo je, da je močno slano in smo po njem hudo žejni. Pa ne samo da ni dobro, ampak tudi za delo nam da manj moči, kot bi nam ga dalo isto meso, Če bi ga znali bolje, pravilneje shraniti za pomlad in poletje. S predolgim ln nepravilnim pre-kajevanjem, kot je pri nas na deželi večinoma v navadil zgubi meso znaten del svoje hranilne vrednosti. Tudi masti ne zna vsaka kmečka gospodinja pravilno shraniti, tako da se marsikateri mast skvarl ln postane žarka. Vse to pomeni, da še tistega, kar pridelamo in priredimo, ne znamo pravilno uporabiti in predelati. S tem po- B^zsj&nost in krutost - posledica alkoholizma Ali vedo organi socialnega skrbstva za ta primer? Prekomerno uživanje alkohola "odi bedo in ustvarja obupne r r ^-i-e v družini. Tako je tudi v Metliki v družini, ki stari te v hiši štev. 199. Kadar se mož vrne domov v vinjenem stanju, začne pretepati ženo in ravna i njo na nečloveški način. Prsd nedavnim se je prav-tako vrnil pozno ponoči pijan itsfrnfrv. Pijano člavo si je hotel »ohladiti« na nenavadno krut ncvin. Zgraoii je v postelji spečo enoletno hčerkico, jo dvignil kvišku in vrgel nazaj na postelj. Otrok sie je tako prestrašil, da je več ur trepetal m bruhal. Z ena je nato dvignika hčerko, vzela še drugega otroka in zlKsžala k sosedu. Kako naj se razvija tak otrok v naj nežnejši dobi, ko mu je treba nuditi kar najveič nege, nežnosti in pravilne vzgoje, lepih besed, srčne toplote in razvedrila — sJiša pa le grobe besede dn kletvice nečloveškega očeta. Na nežnem telesu mora občutiti očetovo krutost, k& je posledica pijančevanja. Vprašujemo se: ' ali res ni zdravila za tako nečloveško početo e alkoholikov? Ali organi ljudske oblasti v Ms t liki, zlasti pa svet za varstvo matere in otroka, vedo za ta primer? Očeta — pijanca je treba pokLioati na odgovor, če to ne bo zaleglo pa podvzetd še druge ukrepe. Kajti dolžnost organizacij in organov ljudske ob'as ti je, da ščiti mater in otroka, ljudstvo bo pa podprlo vsak ukrep, ki jamči za uresničevanje vsega tega, kar smo govorili, pisali in do.ali v Tednu matere in otrokal J. S. vzročamo veliko gospodarsko škodo sebi in pa vsej skupnosti. Z nepravilnim ravnanjem pri klanju in po njem zgubi vsaka družina, ki kolje prašiča, precej kilogramov dobrega mesa in mesnih izdelkov, ki bi Jih močno potrebovala preko vsega leta. Ce zračunamo, koliko prašičev pri nas zakoljemo, potem vidimo, da zaradi svojega neznanja izgubimo vsako leto več tisoč ton mesa. To. drage bralke, je zelo velika Izguba, posebno še, če upoštevamo, da nam vsem v prehrani mesa primanjkuje. Kako si lahko hitro in učinkovito pomagamo Imamo vse možnosti, da pričnemo že v tej zimi to škodo zmanjševati. Gotovo se sprašujete, kako bi to naredili? Predvsem moramo poučiti o pravilni uporabi in predelavi prašiča čimveč gospodinj in mesarjev s podeželja, ker imajo ti z domačim klanjem največ opravka. Zato namerava Zveza zadružnic skupno z gospodinjsko pospeševalno službo organizirati po vaseh to zimo, predvsem pa ob začetku klanja v decembru, predavanja in poučna prikazovanja za kmečke gospodinje, kjer jim bodo za to usposobljene učiteljice razložile in tudi praktično pokazale, kako se da prašiča bolje uporabiti in predelati za potrebe družine. Kaj vse se bodo gospodinje tam naučile? Najprej to, kako je treba prašiča zadnje dni pred klanjem hraniti, da bo meso okusnejše in laže prebavljivo ter da bo imelo večjo hranilno vrednost. Dalje se bodo naučile, kako je treba paziti na čt- v vsako hišo! DOLENJSKI LIST stočo pri klanju, kako se prašič razkosa na najbolj primerne dele, kako dolgo mora meso zoreti itd. Naučile se bodo tudi raznih načinov spravljanja ne-prekajenega mesa za poznejše mesece v mast, olje. patentne kozarce in pločevinaste doze, kar pri nas le malokatera gospodinja dela. Poleg tega se bodo seznanile tudi s predelavo drobovine v paštete, ki se nam v patentnih kozarcih držijo vse leto. Tudi krvavice lahko spravimo za dolgo dobo, kar 60 marsikateri gospodinji koristilo. Dalje se bodo naučile delati tudi tlačenko, domače salame, dobre klobase, shranjevati mast ln zlasti zaseko v tistih krajih, kjer zaseke ne poznajo. Posebno važno pa bo. da se bodo gospodinje naučile pravilno raz-soljevati In prekajevatl svinjsko mast, ker se prav v tem pogledu delajo velike napake. Tudi recepte za vse te stvari bodo dobile gospodinje, ki se bodo udeležile takega kratkega tečaja v svoji adi sosednji vasi. Naši olimpijski smučarji bodo nosili kam-garn »Novoteks« Za bližnje zimske olimpijske igre, ki bodo v Cortini d' Ampez-zo v Italiji, je Smučarska zveza Jugoslavije zaprosila Novoteks, da izdela našim olimpijcem kam-garn za smučarske drese. To blago bo odličene kvallitete, tako da se bodo naši predstavniki med svetovno elito res .postavili. To naročalo si tovarna lahko steie v Čast, saij bodo tako naši izdelki zasloveli tudi izven meja naše domovine. Olimpijcem želimo, da bi se v teh oblekah najbolje počutili in da bi dostojno reprczentii-rafli našo državo na svetovnem tekmovali ju. Gospodinje, ne zamu dite teh tečajev! Ta pouk bo v prvi vrsti namenjen gospodinjam, medtem ko bo treba v zimskih kmetijsko gospodarskih šolah ter raznih gospodinjskih tečajih poučevati te stvari tudi kmečka dekleta. Gotovo bo veliko krajev in vasi, kjer bodo hoteli Imeti za gospodinje take kratke tečaje o predelavi prašiča, zato naj se obrnejo na svojo kmetijsko zadrugo ali pa na Odbor Zveze zadružnic pri Okrajni zadružni zvezi, da jim preskrbi strokovno učiteljico. Seveda bo taka učiteljica šla le tja, kjer jo bo poslušalo največ gospodinj in kjer bodo žene in zadruga pripravile vse potrebno. Treba bo .namreč dobiti ne samo primeren prostor, temveč tudi napredno gospodinjo, ki bo pripravljena, da na njenem pravkar zaklanem prašiču učiteljica pokaže, kaj vse se da iz njega narediti in kako. Seveda bodo ti kvalitetni izdelki last gospodinje. Tako bo že v letošnji zimi precejšnje število naprednejših gospodinjstev začelo predelava-ti prašiče bolje kot doslej. Ko se bodo sčasoma tudi drugi prepričali, da je taka predelava veliko koristnejša, se jih bo prihodnjo zimo še več odločilo za to. Seveda bo treba v prihodnje misliti ne samo na ponovitev takih kratkih tečajev v tistih krajih, kjer jih letos ne bo mogoče prirediti, temveč tudi na preskrbo zadrug s strojem za zapiranje pločevinastih doz, na večjo proizvodnjo patentnih kozarcev in pločevinastih doz, na zgraditev sodobnejših sušilnic itd. če že torej ne moremo čez noč proizvesti znatno več mesa, moramo pa storiti vsaj to, da tega mesa, ki ga že imamo, ne uničujemo, temveč da ga čim bolje uporabimo in vsestransko izkoristimo. Ce bomo to storili, bomo s tem precej izboljšali prehrano kmečkih družin, kjer dejansko zaužijejo veliko premalo mesa. S postopno povečano proizvodnjo ln kvalitetnejšo predelavo v mesnih obratih pa bo možno Izboljšati oskrbo z mesom tudi v mestih in industrijskih središčih, tako da bodo naše delavsko ln usluž-benske družine redno uživale zadostne količine mesa. Ponesrečen uvod v Ljudsko univerzo v Mokronogu V petek 18. novembra smo doživeli v Mokronogu veliko razočaranje. Kulturno prosvetno društvo je v okviru Ljudske univerze dalo v spored zdravstveno predavanje za naše žene ln dekleta. Naprosili smo iz Novega mesta predava-, telja, ki slovi po svoji strokovnosti in predavateljski sposobnosti. Obljubil je predavanje s pripombo, da mu oskrbimo prevoz na obe strani. S tem smo smatrali zadevo za urejeno in pričeli skoraj 14 dni pred dnevom predavanja s široko in temeljito propagando med našimi dekleti in ženami. Ze med propagando smo opazili, da jie za predavanje veliko zanimanje. Nismo se zmotili. Ze tri četrt ure pred pričetkom napovedanega predavanja je bila mala dvorana Zadružnega doma polna, žene in dekleta pa so še kar prihajale. Ker smo uvideli, da v mali dvorani ne bo dovolj prostora za vse udeleženke, smo hitro zakurili še veliko dvorano. Z občutki zadovoljstva nad uspehom smo ugotovili, da se je tudi velika dvorana napolnila tako, da je zmanjkalo stolov v dvorani in na balkonu. Ni čuda! Saj je prišlo nad 250 žena in deklet! Toda temu prijetnemu presenečenju je sledilo bridko razočaranje. Namesto predavatelja z vozilom, ki smo mu ga oskrbeli in poslali v Novo mesto, je prišlo telefonsko sporocLo, da predavatelj ne pride. Ne maramo navajati vzroka njegove odklonitve, ker je neopravičljiv. Koncu koncev tudi ne gre za stroške dveh naročenih avtomobilov za prevoz predavatelja. Toliko bolj pa nas vznemirja dejstvo, da smo priredili to predavanjie kot uvod v letošnji program Ljudske univerze, pa smo prav za to priliko doživeli tak polom. Morda predavatelj ne ve k=ko te!ko pritegnemo na deželi ljudi k izobraževanju! Morda tudi ne ve, da stane nas, prosvetne-po-litiične aktiviste mnogo truda, da dobimo n. pr. 250 udeležencev na predavanje in da pri vsiem tem de.u radi pozabljamo na osebna ugodja ali neugodja,. In še to! Koliko propagandistov bo moralo za prihodnje predavanje na teren in s kakšno metodo bodo morali prepričevati ljudi, da bodo prišli zopet eno uro ali še več hoda ln še v slabem vremenu povrhu. Ali nam bodo še zaupali, a.li nam bodo sploh verjeli? To seveda ni predavateljeva skrb, nas pa le močno skrbi! Ce pa bo ob teh vrstah tudi »našega predavatelja; vsaj malo zaskrbelo, potem smo morda tudi v njem zbudili razmišljanje o odnosu delovne inteligence do onih, ki so izobrazbe potrebni, pa tudi željni. KUD Mokronog Z obiska pri LIP v Ribnici 2e večkrat me je ta ali oni iz našega podjetja dregnili, češ — pa bi ja kaj napisal tudi o nas. V kolektivu, ki šteje okrog 200 članov, je gotovo kaj za Časopis. To me je napotilo, da sem prijel za pero in napisal tole kar boste brali. Ne vem, kje bi začel. Da imamo direktorja, njegovega pomočnika in sekretarja, menda ni treba posebej omenjati, imamo seveda rudi računovodstvo (majhna pripomba: nase knjigovodstvo sestoju iz nežnega spola — sama mlada dekleta; saj bi jih pohvalil, pa bi se mogoče prevzele). Seveda imamo tudi komercialo, tu prevladuje moški svet, z izjemo dveh zastopnikov ženskega spola. Sami resni ljudje, ki imajo na skrbi, da prodajajo, seveda <5im bolje. Pa pustimo pisarne in njlih vsakodnevne pogovore o investicijah, kreditih, kontih, zaključni-cah, dolžnikih, fakturah in podobnih umecniiah in pojdimo med delavce na obrate, med ljudi, -ki si v trdem delu služijo svoj vsakdanji kruh. Smo v mladem, a razvitem podjetju Oho, pozabil sem vam povedati, da smo v Ribnici in da nase podjetje imenujemo kar na kratko LIP. Skoro tik za železniško postajo stoje naši obrata. Naj vas najprej seznanim z naso žago. Pred vojno je bil lastnik mogočni zemljiški gospod Rudež, po vojni pa je postala jedro našega podjetja. V nje; sta dva polnojarmeni-ka. Električne naprave za pogon žage so velikega pomena za ekonomično obratovanje. Tu imamo že brusfilnico in druge delavnice in prostore. Na drugi strani žage je sušilnica lesa, ta bo temeljito obnovljena. Poleg sušilnice stoji dolga zidana zgradba, pred nekaj leti zgirajena zabojarna. Tu od ranega jutra do poznih večernih ur monotono brne lepi svetli stroji. Strežejo jim mladi ljudje, predvsem ženske. Izdelujejo kvalitetne zaboje vseh vrst in oblik. Z njimi zalagajo jugoslovanski trg, dosti zabojev gre tudi v inozemstvo — v Izrael in drugam. Težavo imajo samo eno: ne zmorejo vseh naročil, ki kar naprej prihajajo. V zadnjem Času .je vedno teže tudi z nabavo surovin, to je lesa. Delavci in delavke so pridni in že pravi mojstri pri svojih strojih. Nekako sramežljivo stoji poleg lepe zidane zabojarne lesena stavba — zarodek tovarne lesne ga- Nova premiera v Kostanjevici V Kostanjevici je bila preteklo nedeljo premiera Tlemaver-jeve drame »Mladost pre sodi- dramatik, igralec in režiser Hans Tiemaver in obravnava skupino mladih ljudi, ki pred- Prlzor Iz prvega dejanja (Foto Vlastja) Scem«. Ne bi bilo prav, če bi prezrli ta dogodek, saj uprizoritev prav gotovo pomeni vrhunec vseh dosedanjih uspehov našega domačega gledališča. »Mladost pred sodiščemt je napisal sodobni nizozemski (Nadaljevanje s 3. strani) Jaz sem mu čestokrat rekla: Če ne boš govoril slovensko, pa ne t>os dobiil jesti!« Mladi farmar nam je predstavil svoio ženko, ki je prav tako Slovenka, po starših doma iz okolice Gorsce, Okoli mlade sta se smu-kala dva otročka, Katarinca in Mary. Sin Adolf me je komaj iz-itrgiail svojemu -očetu, heteč 11.1 pokazati svoje farmarsko gosoo-d^rstvo. Njegova farma meri komaj slabih 10 hektarjev. Oče jo je kupil od nekega Slovenca, ki fo mu za-radi sladkorne boteznš od-efeali obe nogi in je moral zato prodati svoje pose-,tvo. 2e ta prednik je začel na mali farmi s sadjarstvom. Mladi Adolf Somrak je nadaljeval v tej smeri in zasad-.l sc več sadnega -drevja. Danes ima 700 >ad:ri)Ji dreves, največ jablan, hrušk ki sliv. S poljedelstvom in živinorejo #e niso nikdar pečali na tej farmi. Na Jirugi strani male globeli je majhen gozd. Sadno drevje fcn gozd sta edini kulturi. Pred nekaj leti je mladi Somrak začel s kokošjerejo. Sam je zgradil velik kokoinjak v dveh nadstropjih pa načrtih in nasvetih strokovnjakov kmetijske pospeše-vallue službe. Sedaj vzgoji letno veČ kot 35.000, nad 2 funta težkih r>išč.mcev. Moderni kokoš-maki, zgrajeni v dveh nadstropjih, omogočajo silno rac:of>alno gojitev perutnine. Krmljenje in napajanje se opravlja avtomatično. V krmilu oi se napolnijo posode s krmo, ki odhaja potem ob dol oče-času po tekočem traku v ko- košnjak. Prav isto je z vodo. Krmo kupijo vso v zadružni tovarni krepkih krmil. Krma je napravljena posebej za perutnino in so ji dodana rudi vsa potrebna zdravila, k\ se dajejo piščancem preventivno. V zadružni valiOnici kupuje enodnevne piščance in jih doma položi pod umetne koklje. Piščeta se vzrejajo samo v kokoš-njnku. Prve pošiljke piščancev gredo v prodajo že s sedmimi tedni. Malo težja prodaja pa nekoliko pozneje v serijah. Zanimivo je, da si je mladi Somrak kot praktičen mož, ki zna dobro producirah, pa tudi dobro računati, uredil doma na farmi malo klavnico. Ker je v bližini farme polno delavskih družin, je za njega najracionalnejša direktna prodaja tako sadja kot piščancev naravnost konsumentom. Mala klavnica za perutnino je urejena zelo racionalno. Zakol in čiščenje piščancev se vrši v treh ločenih in mehaniziranih operacijah zelo hitro. V tem Času, ko smo se mi vse to ogledovali, je žena mladega Somraka v 45 minutah očistila 75 piščancev in vmes Še stregla strankam, ki so prišle kupovat piščance. To so bile samo slovenske gospodinje, ena iz Sodražice, druga iz Krasa, tretja iz Žužemberka td. Vse to delo v sadovnjakih, ko-košnjakih in klavnici zmagujeta mlada dva. To je izredno napet delovni tempo. Tem ljudem se vidi, da niso navajeni sedeti !i.n klepetati ter filozofirati po naši slo-■vnvki navadi. Oni imajo svoj de- di odstopijo. Če fik v tem napetem delovnem tempu moriš, postanejo kar nemirni. Mlada družina Somrakovih je zelo simpatična delovna družina. Z uspehi svojega lastnega dela so si lansko leto razkrili hišo. Prizidek je zgradil gospodar sam. Notranjost hiše je lepo opremljena. V hiši sem videl vse tipične pridobitve ame-r'ške civilizacije od frižiderja do pralnega stroja, televizijskega a-parata in osebnega avtomobila. Mladi mi je zaupal, da od sadjarstva nima kaj prida dohodkov, zato tudi čisto ekstenzivno gospodari v sadjerejii. Glavni dohodek ima od kokošjereje, letno okoli 10 tisoč dolarjev. To je seveda tudi za Ameriko zelo lep zaslužek. Poudariti pa moram, da morata mlada dva zelo trdo delati. Stari Somrak mi je potožil, da je delovni in življenjski tempo v Ameriki kar prehud: ob lovu za dolarji se ljudje prehitro obrabljajo. Ne znajo veČ mirno in razumno živeti. Potrebe se stalno večajo. Zato so tudi stalno zadolženi. To pih poganja v divji tempo za novim zaslužkom. Pri kosilu so nam med drugim nudili pristne kranjske klobase in kislo zelje, na kar nisem naletel ves Čas svojega bivanja v Ameriki. Med kosilom «mo zopet ujeli malo časa za pomenek. Iz razgovora med prof. Malinovskvm in Somrakom sem razvide!, da smatrajo kmetijski strokovn* krogi Somraka za inteligentnega, marljivega ln sposobnega mladega farmar ja, ki ga večkrat vabijo na lovni načrt jn od nje$a jejo oprar ^svetovanja farmarjev y glavno IjiceU mesto Columbus. Videli sem, da Somrak tesno sodeluje s strokovnjaki iz kmetijsko - pospeševalne službe. Simpatično je gledati to tesno sodelovanje strokovnjakov z univerze in znanstvenih delavcev s samimi proizvajalci na terenu — preko kmetijske pospeševalne službe. Mladi Somrak je pripovedoval, kako je bil kot vojak ameriške armije med svetovno vojno v Evropi, v Nemčiji, Avstriji, Češki, le v Jugoslavijo ni mogel,_ čeprav je to močno želel. Trdno je odločen, da kmalu obišče očetovo_ rojstno hišo in slovensko domovino; čeprav je že ipravi Amerikamec, ga veže še polno vezi na očetov dom, slovenski narod in slovensko zemljo. Tudi njegova dva otroka znata slovensko. Izredno veseli s0 h i H knjige in revi!j, ki sem jim jiih poklonil. Po obedu smo sc skupaj Slikali pred hišo. V najprijetnejŠein razpoloženju smo se poslavljali kot že stari znanci. Ob slovesu mi je stari Somrak s solzami v očeh rekel: »Pozdravite vse moje ljudi, moje sovaščane in vse Dolenjce! Povejte jim, da tudi jaz in moja žena, čeprav sva že sedemdesetletnika, še nisva izgubila upanja, da obiščva svoj dom in lepo slovensko domovino. Veliko sem m-sVl o vaši osvobodilni borbi in o vašem novem življenju. Vse to ki tako rad v'del! Vedno se upam, da bom iztoil s prijatelji na Dolenjskem kozarček dolenjske k*P stavi j a jo povojno generacijo na Nizozemskem. Uprizoritev je presegla vsa pričakovanja. Celoten kolektiv je bil tako harmonično ubran in uglajen, govorica tako naravna in prepričljiva, da je prepričala in navdušila tudi priznane gledaliiščnike, ki so se predstave udeležili. Tako je izjavila prvakinja zagrebškega dramskega gledališča »Komedija« Ada Nagy, da je začudena nad izjemno zmogljivostjo in ubranostjo. »Kaj takega pisem nikoli pričakovala od podeželskega gledališča. Začudila me je tudi« — je nadaljevala Ada Nagy — »nenavadna domiselnost in Inteligenca, s katero je bilo delo režirano. Moram Vam toplo čestitati«. To priznanje, ki ga je Izrekla priznana igralka, kakor tudi številna ustna in pismena priznanja gledalcev, lahko SKUD s ponosom zapiše v svojo kroniko. Med posameznimi vlogami moramo na prvem mestu omeniti vlogo Ane Daaldern, ki jO je z nadpovprečno zmogljivostjo, krepkim temperamentom ln zelo razgibano čustveno skalo podala Pepca Kavčičeva. Njena Ana je bila tako globoko človeška in pretresljiva, da Je igralka vzbujala vsesplošno pozornost. Krepko ob njej so stale tudi Karla Kuntarlceva v vlogi nadzornice, dalje Kija Dolmo-vičeva v vlogi Anine matere ln Tllka Krapcžcva v vlogi klepetulje, ki Je bila deležna med publiko Še posebnega priznanja. Enako močno so bile podane moške vloge. Sodnika je tolmačil Ivan Mlakar, ki je kljub ponrsrečenju pri vaji brezhihno nastopil in mu je avditorij ploskal na odprti sceni. Van Doorna je podal Ladko Kukec, kl se je a to vlogo znatno dvignil, Nickerta Jože Kova-čle, ki ja podal svojo vlogo prikupno In natančno, kriminalnega uradnika Emil Kosak, ki neprestano napreduje od vloge do vloge, očeta Ivan Turk, kil je prevzemal s svojo naravnostjo in neposrednostjo, vratarja Jože Mat jaši«, med tem ko Je Lojze Karin nastopil kar v treh vlogah hkrati in vse lepo izpeljal. Prepričljiva pa je bila tudi M. Matjašičeva v vlogi pocestnice, saj je tudi ona pripomogla k uspehu. Režijo je vodil Lado Smrc-kar, ki je znal podčrtati vse bistvene momente, kolektiv lepo ubrati in izbrati primeren kader. Njegova režija je bila zanimiva in se tudi to pot ni izneveril temeljitosti. Scene je oskrbel akad. slikar Z. Mušle lz Zagreba. Bila je v skladu s celotnim delom dn je na gledalce naredila velik vtis. Za konec pa malo drugače, kot sem bila doslej navajena napisati v ocenah gledaliških del. Povedala bi namreč rada, da se veselim, otroško veselim nove ponovitve, predvsem pa nove premiere, na katero se igralci že nekaj časa vestno pripravljajo. Kdor je videl pre-mlero »Mladost pred sodiščem«, ki Je bila doživetje za vse, kakor pravi v svojem pismu A. Skerletova, Je prav gotovo enakih misli kot jaz. P. J. lanterije. Do lotos spomladi je bilo v tej zgradbi le malo strojev, izdelovali pa so v glavnem samo metliišča. Ko je misel, da, je bolje izdelovati končne proizvode, kakor pa prodajati same deske ali celo hlode, prodrla tudi v naše podjetje so začeli prihajati v ta obrat lepi nov*i stroji. Za stroji so prišli delavci in za delavci končni izdelki. Tu izdelujejo obešalnike, palice za obešalnike in druge lesene palice, lesene predpražnike, stru garji razne krožnike, šatuije fn drage lepe stvari, potem razne lesene kocke itd. Če bo sreča mila (in denar) bo drugo leto zrastfla prava tovarna galanterije. Nova tovarna bo imela dovolj strokovnega kadra, ki se vzgaja v sedanjih primitivnih prostorih. Naj omenimo še gradnjo nove mehanične delavnice in lepo urejenih skladišč raznega rezanega lesa. Imamo tudi lastno slikarsko delavnico, kjer izdelujejo čudovito lepe stvari. Pridni so ljudje, ki prihajajo vsak dan iz vseh predelov ožje ribniške doline na delo v dežju in snegu, ob sončnih in mrzlih zimskih dnevih. Stroj je kakor konj, skoraj vedno mora bili v delu, da je rentabilen. Morda bi omenili tudi zaslužke delavcev. Nekateri govorijo, da so plače prenizke. Trenutno nI pomoči. Vsak je plačan po kvalifikaciji in tarifnem pravilniku. Delavci so v našem podjetju ravno-tako plačani kakor pri drugih sorodnih podjetjih. Suha roba gre po svetu Naj še omenim, da imamo poleg obratov v Ribnici še lesnj 0-brat večjega obsega z žago in mizarsko delavnico v bližnji Gorici vasi, veliko skladišče i7,delkov suhe in lesne galanterije v Velikih Laščah, skladišče lesa v Kočevju ter svojo trgovino lesnih izdelkov na Reki. Kakor vsako podjetje, imamo tudi pri nas delavski svet in u-pravni odbor. Delavski svet se trudi za razvoj podjetja in je pri tem dosegel kljub objektivnim težkočam že lepe uspehe. Pogosto se sestaja, ukrepa in vodi podjetje po pravilni poti. To velja tudi za upravni odbor. Potrebna pa bi bila večja dejavnost sindikalnih podružnic v podjetju, posebno na obratu v Ribnici Za mrtvilo ne smemo kriviti samo odbore podružnic, temveč v$e članstvo podružnice, ki z odborom premalo sodeluje in pomaga. Tu čaka sindikalne podružnice še mnogo dela, da bodo prišle na zeleno vejo. Tako. Čas je, da zaključim s dankom o našem podjetju. Ome« m sem najvažnejše iz dela in življenja v našem kolektivu, z željo, povedati še drugim ljudem, da tudi v našem podjetju delamo in napredujemo. O. K. ALI JE TAKO RAVNANJE PRAVILNO? V ponedeljek. 14. novembra Je vozu jutranji vlak Ljubljana—Ko. čevje s petimi posebnim,] vozovi, od katerih je bil eden ln pol za potnike /. vozovnico II. razreda. Z9 v Ribnici so bili vozovi m. ra/.reda tako napolnjeni, da je sprevodnik, ki je opravljal službo v prvih vozovih, dovolil potnikom z voznimi listki ilL razreda vstop tudi v II. razred. Med Ribnico ;n Kočevjem sta se dve postaji (Lipovec in Stara cerkev), na katerih vstopa predvsem na jutranje vlake veliko ljudi, k' se vozijo na delo In v Solo v Ko čevje. Ker so biLi vozovi in. razreda na postaji Stara cerkev ie prenapolnjeni, so potniki hotolj vstopiti v voz II. razreda, katerega pa je sprevodnik, ki Je opravljal službo v zadnjih vozovih zaklenil ln onemogočil vstop Sprevodnik Je zatrjeval, da je še dovolj prostora v ilt. razredu ln, ker potniki niso imeli vozovnic za H razred, nI dovolil vstopa. Tin Je ta izjava sprevodnika neresnična. Je potrdil sam na postajt v Kočevju, ko ml Je na vprašanj*? »Kako to, da danes niste kontrolirali vozovnic?« Odgovoril: .Ke' Je bilo prenapoln)r>no ln nisnm mogel skoz.!.« (Ttfa postaj! Lipovec' ne izdajalo voznih Mstkov ln tud' teh potnikov nt kotroliral). So to. Sprevodnik Je na posta1 stara cnrkov dal znamenje t! dvi porm roke za odhod vl-nika i»ii"l< ■ so ootnllkl vstopili. On je vstopil v Ti. razred potnik; pa no se m;> na H peljati na slopnlrnh III. razjeda pri odprtih vratih, AU Je odnos takega sprevodnika pravilen? Ali res v prlmeiu pre-napolnjenostl v III. razredu, no .sinejo potniki z vozovnico in. razreda vstopiti v li, raared? ah so smejo potniki voziti na stopnicah pri odprtih vratih in se izpostavljali nevarnosti? AH sme sprevodnik dati znamenje za odhod, pred. no potniki vstopijo? Jože Novak VOVARNE- MA'RfBOR ^ Stav. 49 »DOLENJSKI LISTI Stran 5 Po kočevskem okraju Pred dnevi je bilo v Dobre-polju posvetovanje o gospodarskih ukrepih. Na posvetovanju je imel daljši referat tov. Jože Klarič, sekretar OK ZKJ za kočevski okraj. Na osnovi njegovega izvajanja se je razvilo živahno razpravljanje o gospodarskih vprašanjih v dobrepolj-ski občini. Udeleženo! posvetovanja so bili mnenja, da bi vse tri dosedanje KZ v Dobrepolj-ski dolini združili v eno KZ, ker so za to že dani ustrezni pogoji. V Kočevju je bilo posvetovanje tfjnikov RK za kočevski okraj. Tajniki občinskih RK sc razpravljali o delu in uspehih organizacij RK. Na splošno je bilo mnenje, da so organizacije RK odigrale tudi letos pomembno vlogo, posebno sedaj v krvodajalski akciji. Prebivalci Ponikev se zato jeze in želijo, da bi glede tega dobili stvarni odgovor. rudnika in tako zboljšala hrano rudarjem. Šepicu in Urajnarju še po 3 leta strogega zapora V Dobrepolju so že' lani dobili nov kinoprojektor, le škoda, da je bil nekoliko pokvarjen. Čeprav je bilo 2e mnogo želja in kritike, Dotorepolje s svojo okolico še nima kina. Res bi bilo potrebno, da se tudi to uredi. Ze od začetka septembra na osnovni šoli v Ponikvah v Do-brepoljski dolini ni pouka. Kdo je kriv, je težko ugotoviti, je pa dejstvo, da 48 otrok tri mesece ni obiskovalo rednega šolskega pouka. Glavni vzrok je bil ta, da se bivši učitelj G. V., ki je bil ob začetku šolskega leta premeščen v Štalcerje, ni hotel preseliti zaradi zdravstvenega stanja. Novo nameščeni S. I. pa ni hotel poučevati, ker ni dobil v Ponikvah stanovanja. Upravni odbor Rudnika rjavega premoga v Kočevju je razpravljal o raznih problemih v rudniku. Posebno pa so razpravljali o prehrani rudarjev, ki se hranijo v menzi. Večina članov upravnega odbora je menila, da hrana v sedanji restavraciji ni zadovoljiva. Sprejet je bil sklep, da bo restavracijo finančno podprla uprava Pred okrajnim sodiščem so se zagovarjali Luka Rogič, Širne Vukič in Božo Zelifc, vsi trije iz okolice Šibenika* zaposleni pri gradnji cesite Vrbovec— Struge, zaradi tatvine koles, denarja (74.000 din) in obleke. Prejeli so zasluženo kazen, ki jih bo nemara odvadila posegati po tuji lastnini. Zmago BragoŠ Veletatova koles Avgust Sepic in Ignac Urajnar iz Hudejega pri Trebnjem, ki sta bila nedavno obsojena zaradi tatvine 24 koles, sta se ponovno znašla pred senatom novomeškega okrajnega sodišča. Neumorni organi kriminalne službe ©o mj3d tem odkrili še novo vrsto drznih tatvin obeh nepridipravov. Skupaj sta ukradla še: ok- Kronika nesras Pred sodišče zaradi pretepanja 9-letnega otroka V preteklih Štirinajstih dnevih iz Metlike, si je poškodovala levo so se ponesrečili in iskali pomoči roko, ko Je padla pri telovadbi. Zoreč Štefan, strojevodja lz Ljubljane, se je na postaji v Trebnjem z glavo zadel v železni drog in si jo pri tem poškodoval. Av. bar Branko, sin delavca iz Bršlji-na, Je padel ln si s trsko poškodoval ustno votlino. Springer Ivana, posestnica iz Straže, je padla s kozolca in si poškodovala levo nogo. Kapš Anton, mizar lz Rožanca, v novomeški bolnišnici Kregelj Janez, voznik, je padel "ZBjqo iiBAoponšod ,s u. BZ0A 2 Mlakar Jože, progovni delavec iz Dol. Nemške vasi, je padel doma po stopnicah in si poškodoval obraz. Spehar Anton,- rudar iz Dol. Pake pri Črnomlju, si je pri žaganju drv s cirkularko poškodoval desno roko. Ficko Štefan, delavec iz Mahovnika, je pri delu Pred sodečem se bo moral zagovarjati Al. z Musitovar, doma iz Gradeža v kočevskem okraju, zaradj grdega ravnanja s svojim otrokom. Mustovar je novembra letos zelo pretepali svojega devetletnega 9n.a Joškota in mu prizadejal telesno poškodbo. Ta primer bližnji in dalnji prebivalci ob;-ci.ijo in zahtevajo, da se Mu-»tovar primerno kaznuje. Ljudje iz Gradeža m okolice so mnenja, da bi dali Mustovarjeve otroke v vzgojni zavod. Ta prdlog je u-temeujen, ker oče slabo skrbi za svoje otroke in -jam ne da take prehrane, kot jim bi jo lahko. i Prebivalci v Krvavi peči se razburjajo, ker jim pošta Rob neredno dostavlja pošto. Čeprav so že večkrat načeli to vprašanje, uspeha še vedno ni. Čudno se jim zde, dsa pismonoša lahko prinese poškodoval desno nogo. Llpoglav-v* Vv' • - i r šek Stane, rudar iz Vetrnika, si posto v bkzraje vasi okoli Roba jg obraz m roki, ko in tudi v bližino Krvave peci, le do njih ne more prfit'i. iz Gorenja pri Kočevju, si je poškodoval prsni koš in levo roko, ko je padel z voza, ker so se Člani Lovske družine Velike La- spi««! konji. Jakofčič Jože, me-l rciV;ii hanifcaraki vajenec, si je poško-iov5>!K'in doval glavo, ker mu je padel na- padel z zidu in bi poškodoval gla- si je pri sekanju drv s trsko po-vo in levo roko. Verbič Jože, de- škodoval nogo. Kastelic Marija, lavee iz Novega mesta, si Je s hči vlakovodje lz Bučne vasi, je poravnalnim stro-em pri čiščenju doma z levo nogo stopila v vrele lesa poškodoval prst desne roke. pomije in se opekla. Golob Alojz, Kuzma Franc si je s samokolnico posestnik iz Male Loke, si Je v gozdu z drvmi poškodoval križ. Butara Jože, sin majorja iz Mir-poškodovai obraz in roki, ko ne peči, je na poti domov našel še je pri delu zrušilo nanj nekaj strelivo, ki se je vnelo in mu po-premoga. Matičen Alojz, delavec škodovalo obraz in desno roko. Zadnijo nedeljo v novembru so šče priredili tekmovanje .psov. Tekmovanje je uspelo m člani lovske družine kakor tudi gostje so biilS zadovoljni. Na splošno je delo velikolažke Lovske družine pohvale vredno in zaslužijo lovci vse priznanje. Z. D. njo kos železa. Hrovata Antona, posestnikovega sina iz Korit, je v prepiru na Dobravi poškodoval z nožem Koncllija iz Preske. To-mlc Terezija, užitkarica iz Tre-belnega, si je poškedovala levo roko, ker jo je v prepiru por.nil v jarek Sircelj Ivan iz iste vasi. Matekovič Joža, hči uslužbenca Pirkovič Ana, žena tesarja lz Metlike, si je pri sekanju drv s sekiro poškodovala kazalec leve roke. Hrovat Julka, upokojenka z Drganjih sel, je padla in si poškodovala desno nogo. Kos Jože, avtoprevoznik iz Novega mesta, se Je smrtno ponesrečil, ker mu je padel na glavo kordon ođ avtomobila. Brezar Jože, delavec iz Sr. Globodola, se je pri delu v gozdu usekal s sekiro in si poškodoval desno nogo. MilkoviČa Jožeta, posestnika iz Velike La-hinje, je 50 m od hiše napadel sosed Jakofčič Janez in ga udaril s kolom po glavi, Skornik Jože, delavec iz Hrastnega, je padel z voza in si poškodoval desno nogo. Lipar Mirko, voznik iz Velike Ci-kave, je padel s traktorja in si poškodoval obraz, levo roko ln hrbet. Spilerja Petra, vojaka iz Novega mesta, je v konjušnici udaril koni v glavo. Kumer Anton, prodajalec "tobaka iz Novega mesta, Je padel na dvorišču in si poškodoval spodnji del križa. Vo. glar Ivanka, delavka lz Novega mesta, si je z vrelo vodo opekla desno nogo. Jelečevič Marija, delavka iz Črnomlja, je v gozdu padla ln si poškodovala koleno. Gornik Martin, električar iz Kri-ževske vasi, si je pri napeljavi elefletrike v Rosalnicah poškodoval obe roki. Banovec Ivan, sin upokojenca iz Novega mesta, Je padel doma po stopnicah in sd poškodoval glavo. tobra 1954 Eli Prah v Sentru-pertu 10.000 din vreden primož, Urajnar ga je odvil iz nastavka. Sepic pa je straži!; 28. oktobra lani posestniku Francu Ruglju v Skrjančah, 200 kg pšenice, 80 kg fižola in 50 kg ajde; v noči od 25. na 26. november lani Edvardu Zavrlu v Sentru-pertu okovje in kolesa zaprav-ljivčka v vrednosti okoM 70.000 din. Tudi tu jje bk. Urajnar izvršile c, Šepic pa stražar. Letos pa sta na škodo KZ Mirna skupaj ukradla dve železni brani. Kradla pa sta tudi vsak zase. Avgust Sepic je spomladi 1951 izpred župnilšča v Sentlov-rencu ukradel žfensko kolo. Nekako v iistem času je ukradel moško kolo iz veže gostilne Per v Novem mestu, prav tako 1.1952 moško kolo izpred gostilne Kump v Bršljinu. Ignac Urajnar je na Silvestrovo zvečer 1951 ukradel moško kolo iz gostilne Bukovec v Trebnjem, 25. septembra 1954 pa v Veliki Loki gpet moško kolo. Poleg tega je bil obtožen, da je kupil od Se-pica dele ukradenega ženskega kolesa, čeprav je vedel, da so bili ukradeni. Senat okrajnega sodišča v Novem mestu je prisodil za navedena skupna in posamezna dejanja vsakemu Se po 3 leta strogega zapora. Baje se bosta pritožila zaradi previsoke kazni. Za tako drzna in brezobzirna tatova prav gotovo tudi najstrožja kazen ne bi bila prestroga. Pravično bi bilo, da bi se (Z njima vred zagovarjala tudi tisti, tat so zja t|e tatvine ve-djsli, a jih niso prijavili niti preprečili 1 z Gornjih Sušic nam pišejo Naš kraj je res precej od rok, je bil roditeljski sestanek, na vendar živi kar lepo kulturno katerem so razpravljali zlasti o življenje, ki je posebno razgibano pozimi. Letos so pričeli pionirji odreda Matije Gubca. Obnovili so svojo pionirsko organizacijo, predmetne in terenske krožke, materialnem stanju naših šolarjev. Razpadajoča vrtna ograja in učilnica, ki se pozimi n« razigreje čez 10° C, pa sta boleči točki naše šole. Tudi izvenšolska mladina se 3600 OBISKOVALCEV SI JE OGLEDALO GOSTIM-SK0-TURISTIČN0 RAZSTAVO V NOVEM MESTU Podivjane i iz Dolnje Straže V prijazni vasicj Dol. Straži pni Novem mestu je imela Po-glavčeva družina 12. novembra domače slavlje — omožilla se je ena od hčera. Na svatovanju je bilo kakih 20 svatov, ki so se lepo im veselo zabavali pri jedači in pijači, dokler jim tega niso skalili prav fantje iz domače vasi. Skupina takih »korajžniih«, že precej nasekanih fantov, je prišla okrog 11 ure ponoči pred Po-glavževo hišo. Naj;?rej so zunaj zapcili, kot je navada, tri pesmi, P'-j£i!avčevi pa so jim dali pijače, pečeno kokoš in košaro povic in kruha z mesom. Te dobrote so pospravilf pri sosedu, nato pa so vrnili pred hišo, kjer je bilo svatovanje, in začel: izzivati svate na »aufbiks«.- Gospodar Poglavc iln njegov brat Jože sita prišla vprašat ven, kaj hočejo, takrat ,pa so podivjana navalili nanju. Najibujši je bil D. M., ki je napadel gospodarja a polenom, nato so ga podrli še na rla. Rešili so ga ostali svat je, ki so pridrli iz hiše pogledat, kaj se godii. Med tem so podivjani fantje tlačili v blato hn davili F. G., konjarja iz stražke žage, s katerim so prej skupaj pili v gostilni in jim je prav on dajali za pijačo. Žalostno je, da so med temi podivjanimi pobi bili tudi poročeni možje, na primer K. P., ki se je širokousrii, da je on »ta velika milica«, ko so svatje zagrozili, da bodo poklicali organe LM. Nlad temi podlivjanci iiz Dol. Straže se zgraža vsa ] okolica, in upravično. Naj zaradi takih divjakov pride kraj ob dobro ime? In kaj se prar;i, '>• V Šmarjeških Tapira h (dvorana): v nedeljo, lil. decembra, ob 18.30. OBJAVA Kmetska zadruga Velika Loka bo v nedeljo, 11. decembra, na javni dražbi prodala sledeče »troje: 1 motorno Škropilnico, 2 sejal-nlcl, 1 mlatMmlco, robka^ za koruzo in več mainij&lh strojev. Osmrtnica Po težki boleznd nas je za vedno la-pustil na* dragi sin. brat, stric in sas'lec LOJZE VODNIK , ll Podgore. Vsrsn, ki so ga spremili na zadnji pot!, ln vsem. ki so darovali cetje, topla zahval«. Posebej se r.ahvpljulerno Opekami 7,ailog in G a* il< Ur em u društvu Prečr.v Žalujoč:; srtarš , brat Viktor in »ciatrn Micka % družinama, Anto-niič Re?Jka z možem ln ostalo sorodstvo. MALI OGLASI p>pr- m vi '0'-^»^T-> ir< a v Haz-borju pri Čatežu. Polzve se v VeHk) Loki St. IS KMETIJSKA ZADRUGA PREKOPA kupi železno, pred ognjem varno blagajno. Ponudbe pošljite na zadrugo. KMETIJSKA ZADRUGA PREKOPA razpisuje mesto poslovodje in knjigovodje. Ponudbe pošljite na zadrugo. NA PROSTOVOLJNI JAVNI DRA2BI bo prodano posestvo Renuša Jožefe v Jurnl vasi pri Podgradu po posameznih parcelah. Dražba bo v nedeljo, 11. makn'il in težki diferencial je u-darti1! Koua po glavi, da je za posledicami umrl. Pokojni Kos je bil znan kot ze- decembra, ob 10. url dopoldne na samem mestu. IZGUBIL SE JE lovski pes, istrski resanec, bel. Na vratu je imel jermen in kos verige. Kdor o njem kaj ve, naj sporoči na upravo lista ali podpolkovniku Ho trezen, dober m vesten avtopre-Bcbi&iču v Novem mestu za na- voznik in šofer, saj v Svoji dol-grado. PRODAM KOMPLETNO SPALNICO iz mehkega lesa. Črnomelj št. 250-11. Š k e r 1 j -— zmagovalec Pu-ejsnji teden je pred domačo karambola in niti ene nesreče. U- slavnostnega brzoturnirja r^L™1 trk0nSki ^'^^fl^.^-jepon^il J^^^*&$£<& tOTomrak novomeški avtoprevoz- pr* popravlijaniju voala prav na zoturnir, ki se ga je udeležilo le cfJk. HUb JOŽE. LezaJ je pod av- aomacem pragu. 10 šahlstov. Zmagal je Skerlj To- tomobilom in odvijal neke vijjake. Rajiri; j^g spušča ženo, sina nf, 2 8 to&kami- *• 9* toftke za Pri tem se je verjetno avto, ki Bož nadarjenega glasbenika, in I^., JJ. *?]at££J5*ŠZH m bil zadostno podložen, pre- hcerkko Lidijo.'Vsa družina' bo i*™ J^g? i^,^S%£Vt težko pogrezala skrbnega, ljubeče- Avsec in Pejičič seeta do sedma ga moža in očeta. <3 in it*01) itd-Kot obrtnik — . Posebno se je odlikoval Pleek, avtoprevoznik ki Je vse z€lo dotoro ^ SD Novo mesto pripravlja turnir za m. kategorijo, ki bo predvidoma v januarju, ko se končajo ie ostali turnirji brzokate-gornikov. Okrajni brzopotezni turnir v Črnomlju Minulo nedeljo je bil v Črnomlju turnir sahistov novomeškega okraja za naslov moštvenega in- ... j- 'j™* ..j^ vis™.u VA«, dlvldualnega brzopoteznega prva- je bil .pokojni Kos zelo preljubljen gral; če bi Imel malo več rutine, ka okraj« za zadnje letošnje tro- IZ MATIČNIH URADOV Kcvo mesto Nemanič Marija, poljedelka iz Gornjega Suhorja. Canič Vojislav. V preteklih štirinajstih dnevih oficir JLA iz Metlike, in Rebolj Je bilo rojenih 68 dečkov in 41 Marija, učiteljica iz Metlike. Plut deklic Janez, čevljar s Sel pri Jugorju, Umrii so: HrovatiC Matija, upo- in SercelJ Štefanija, poljedelka lz kojenec. Iz Ilovca v LRH. Rajer Kota Prt Semiču. Vilma, otrok. Iz Novega mesta. -Hictaler Terezija, roj- Asi«, za- |z nOVOrtlCŠkC pOrOdnlSnlCO sebnica, 57 let, lz Salke vasi pri r Koprivnici. Kos Jože, avtoprevoz- v preteklih štirinajstih dnevih nik iz Novega mesta, 55 let. Zev- so v novomeški porodnišnici rodi- nik Franc, delavec. 56 let. iz No- ie; Obrč Antonija lz Osrečja — letos proslavljamo njeno vega mesta. dečka; Skarja Slavka z Mirne — letnico. poročili so se: Roženberger Vik- smo čisto natanko vedeli, za strukturo ter Vedrim tehničnim Wno ^ ^ vseh Nravstvenih gj, B p^lSeni™ Prihod"* novll napredkom, .poudarja ne le njen« predpisih urejena. Ena soba je NOVINARJI SO NAS OBISKALI V Tednu t.ska ln radia so Kostanjevico obiskali novinarji Poročevalca, Radia in ix>lenjskega lista. Ta obisik je tli vsekakor velika čast za Kostanjevico, saj ima živa beseda časnikarja še poseben pomen. Skoda, da obisk nI bil tako pripravljen, kot bi moral biti. Pravo podobo tega obisika smo dobili šele, ko s« bili novinarji že med nami, toda takrat je bilo za organiziranje obiska Še prepozno. Priznati moramo, da roke ne samo enkrat. Založnica je poskrbela za odlično opremo in fotografije iz Francoskega Konga ki jilh je bil posnel na film Gi- Krtjiga je opremljena z 61 slikami na posebnih prilogah, dve sliki pa sta celo v večbarvnem tisku. Z Neznano Ameriko 7« priza-deov spremljevalec Allegrec. Za devna založba »Mladinska knp*-boljše razumevanje je prof. Anton ga« dala na trg delo, ki bo za Polen ec dodal opis nekaterih afri- številne bralce (knjiga. j£h bo prav vozni red. Avtobus vozi iz Sta šWih posebnosti živalskega in rast- gotovo imala) ne samo silno zoni- rega trga v Kočevje vsak dan, linskega sveta. Knjigo je prevedel mivo, ampak tudi koristno branje, razen v četrtek, ko vozi v Cr- za splošno zdravljenje, druga za zobozdravnika, med njima je pa čakalnica. Zdravnik za splošno zdravljenje iz Kočevja pride sedaj vsak torek ob 9. uri. Imamo tudi nov avtobusni E Severin Sali. Božo škevlj: NEZNANA AMERIKA Nas znani antropolog, prof. ljubljanske univerze Božo Skerlj je preživel v Ameriki leto dhi, študirali ameriške primitivne kulture in ameriSke Indijance, Življenje naših izseljencev pa tudS Ameriko samo. To je potopis, ki je izredno obogatil našo ka|j skromno izvirno potopisno literaturo. Napisan je kot dnevnik potovanja, ki je zneslo do 30.000 kilometrov, od srečanja z novim sve- Posebej opozarjamo na ta potopis nomelj. čakalnica je sredi Pred-knjižničarje naši h ljudskih in sin- grada pri občinski hiši. dlikallp.ih knjižnic. J. S, narjev Je bil nedvomno eno izmed najuspelejših predavanj v tukajšnji Ljudski univerzi. To redavanje bi morala slišati vsa .olska mladina In široki krogi odraslih poslušalcev. Novinarjem se isikreno zahvaljujemo za obisk in Jih še želimo sprejeti v svoji sredi, toda to pot pripravljeni! ZA ROJSTNI DAN NASE DOMOVINE Za rojstni dan naše domovine smo priredili v Kostanjevici slovesno akademijo. To pot se je izkazala mladinska organizacija pod vodstvom marljive tovarisice Batičeve. Bilo Je lepo, prav lepo. »Srečal sem se z močnejšimi šahisti kot v Kranju..." Laskava izjava sovjetskega velemojstra Bond arevskega Kmalu bi tudi Novo mesto ostalo brez simuManke. kajti sovjetskim velemojstrom Je ostalo tako malo časa, da Je bilo treba vrsito gostovanj odpovedati. Le požrtvovalnosti velemojstrov se Ittriurnega boja pokazal svojo pravo vrednost- Zadnje pol ure slmultanke mu je ostalo le Se Sest nasprotnikov, od teto io štirje številnih odpovedi (Sitar, ing. Volk, Gajskl, dr. Golez itd.). Simultanka Je Imela velik propagandni značaj, saj se je kljub tom (I. del) do »dežele desettisoč , /tt j n j. .. Je zahvaliti, da Maribor, Celje ln jezer« (11. del) pa na »dav* za- Novo mesto nlso prlre. hod« (III. deu) in spet nazaj na ditev, ki so bile središče pozor- vzhod (IV. dal). Avtor je obiskal nosti ln velika propaganda za ša- prapreb'ivalce Amerike —Indijan- hoJ£*° Jf~*. . ,„ . r----- • ,----- -----r----- ir -a- j Dom JLA Je bil prizorišče bor- kolonazatorjev, nesrečo teh ubo- ce ~~ Prav v »jmovliih naseljih v be tridesetorice šahistov iz raz- gih izkofliščancev evropskih kapi- Papago na jugu Arizone on neka- nih krajev Dolenjske proti ene- talistiČnih držav Velika iluzija, «ra plemena v New Mexiku. Ve- mu samemu velemojstru Bonda- s katero je GLde, ripjčni estet, iz U» je imel srečanj z našimi izse- fSgHUMttfi^Z daljave sanjal o^AiniKi, « mu j« J jena, zato je knjiga za sdoven- stonj. Kljub utrujenosti od stal- ob dotiku z deželo spremenila v skega bralca še posebno mikavna, nlh potovanj je ravno ob koncu Pozdrav šahovskega velemojstra za bralce Dolenjskega lista: r. v s »Z velikim zadovoljstvom sem se srečal s šahisti Novega mesta. Vlado Lamut: PONT N E U F — Pari* (tu3. 1954) „NA VLAK"! »Kdo pa je?« je*traihoma vpra- neče. Italijanom kar povej koliko December 1942. Brigada jc bila razmeščena po vaseh, visoko pod Gumjanci. Snega Še ni bilo, čeprav je mrzel sever drezali skozii tanke, posute obleke. Vendar to borcem ni vzelo dobre volje in. borbenega duha. Popoldne so Načeta, vodnika minerskega voda poklicali v Štab. Dolgo st ni vrnil. Ko je prišeil, je sklical svoj vod in kratko povedal: »Nbcoj na vlak. Pet jih bo šlo. Delati] bomo morati brez hrupa. Eksploziv prihranimo za druge pogrebe. Progo bomo odvili in jo premaknil:. Zvečer bo vozil proti Karlovcu nafto. To je pravi plen majhna vzpetina med postojanko in bunkerjem, kjor je vlak vozil navzdol in precej pospeši! brzino. Tončku se je nekam čudno zdelo, ko so krenili na pot brez orodja. Povprašal je Hrasta: »Čuj tovariš, pa menda ne bomo odvijali vijakov s prsti? Kje je pa orodje?« Šal »Partizani! Odprt stari!« Čuvaj se je hitro skobacal a skrinje in hitel odkleniti vrata. »Kaj pa iščete tukaj fantje? Ste me prišli zamenjati? Izgleda, d« nocoj ne bom imel mirne noči.« »Noč bo že mirna,« ga potolaži Tomii, »samo jutri bo malo več hrupa.« Nace je vstopili v barako. Ogle- »Ej, fant, ne bodi naiven,« ga dal si je po kotih in vprašal: »To je zavrnili Hrast. Doli na planem je čuvajnica, tam dobimo vse, kar potrebujemo. Čemu bi ključe Vlačili s seboj!« Ob desetih so prispeli v bližino proge. Na levi stfani se je svetilka! obroč žarniic. Lahi so razsvetlili žične ovire okrog postojanke. Strojnice so se često ogla- /ariš kje imaš ključe za progovne vijake? Izročili nam jih boŠ. Če te pa kdo jutri zagrabi za leno solšo, mu pa lepo povej, da smo te napadli in ti s siOo odvzeli o-rodje. Sam si tukaj in Italijani ■Ji ne bodo o tebi niČ slabega mi-stUSL V dokaz ti še razbijemo te- nas jc bilo. Šest!« »Ne šest, šestdeset, stošestdeset bom dejali«, te je jiunačil plahun. »Dosti je govoričenja,« ga je prekinili Nace, »kje so ključi?« Čuvaj je odprl skrinjo, na kateri je malo preje likal svoje kosti in izvllekel dva ključa. Velika in težka sta bila. Enega je vzel Hrast, drugega pa Tonček. Takoj so ŠH na delo. Pri Čuvajnici je o-stad Ivče, da ne b| čuvaj v svoji strahopetnosti ustrelil kakšnega kozlla in javil Lahom o nameri partizanov, Minerji so hiteli ob progi, čeprav je bila trda noč se je uglajen trak po tračnicah jasno poznal in pričal, da promet na progi ni ravno majhen. Kilometer od čuvajnice, na visokem nasipu, so se za nas, pa hladno je, se bomo Šale pa tudi z bombami niso var- malo ogreli. Z menoj pojdejo: čevali. Cenko, Hrast, Ivče, Tomi in Tonček. Ob osmih bodite pripravljeni. Svojo opremo pustite tu! Dežurni, pobri ;aj se, da bo večerja pravočasno!« Tonček, ki w ga šdlc pred dne-v. dr>!e'i!i k minerjem, jc karpo-•koči! od veselja. Noop^jbo prest;! »kr-r*. V'ak bodo rušili — to bo pa res imen tno . . . Ob Q>!<)L(eni uri je skurvna kre-o. i v dolino. Za eiilj jim jc bula K čuvajnici so se previdno približali. Lahko da je v njej ostala kaka na zakasnela patrola, ki se ponoči ni upala v postojanko. Vendar je bila ta skrb nepotrebna. Ko so pogledali skozi zapra-ieno okno. lo vi:lc!; v barakli le tuvaia, ki je brezskrbna spal na u*ft skrin'i. N?oe ie krepko po-irkil ni okno. Ču"*i je orftilašen fil pokoncu in si mol "ttipmt oči. lefon in požgemo papirje. Barake ustavil. »Tu bomo«, je dejal Napi ne bomo zažgali, kajti potem ce se ne bi imel kje greti. Sicer pa doilgo ne boš več potreben tukaj. Bomo že mi poskrbeli!« čuvaj se je pričel tresti. Bil je namreč sikrit simpatizer partizanov, vendar pa tak dolgoušec, da se je še svoje lastne sence plašil. »Jot}, fantie kaj bo z menoi! Ubili me bodo, zaprli, družino imam Uismirite se me, saij sem vendar va< človek!« »Nikair se ne boj, zajček,« je miril Tomi, »saj tebj nihče nič »Pa koli?« se je oglasil Cenko. »Dol v globači jih je dovolj. Te dni so obsekavali progo, pa v niso vse zvozili. Cenko in ti Tomi pojdita in poiščita kaj primernega. Tačas m( od v i jemo.« Hrast, Tonček in Nace so sc vr^li na delo, doČim sta se Cenko m Tomi spustila po nasipu v vrra-«*••>. da poiŠčeta kole,»katerimi bi c■•.lin"' "*j tračnice. Konec prihodnjič Do novih srečanj, tovarili«! Imeli boljSe pozicije. Skerlj, VI-tanc, Bojanič in Mestek so se borili, da Markljevi zmagi pripišejo Še 4 svoje, toda tu se je Bonda-revskl pokazal resničnega velemojstra. Z veliko hitrostjo Je krožil od deske do deske, skrbno Izboljševal skoraj že brezupen položaj ln na koncu dosegel še eno zmago. Mestek lz Kočevja ni mogel obdržati položaja. Tudi Skerlj, Vrtane in Bojanle niso uspeli Izkoristiti materialne premoči, zadovoljili so se lahko le z remiji. Tak Je bil zaključek. Kaj pa za-CetekT Prireditev se je začela s pozdravom predsednika SD Novo mesto tov. Kastelioa, kl Je poudaril pomen obiska predstavnika svetovne Šahovske velesile — velemojstra Bondarevakega. Začetek Igre Je obetal hude borbe, če Izvzamemo predajo na 1 deski. Po dveh urah igranja se ni bilo rezultatov. Prvi Je remlzlral Kranjc iz Črnomlja, nato Je bilo nekaj porazov ln nato dva remija (Rok ln ing. Sodnik). Kmalu nato Je med številnimi gledalci završalo. Markelj Je prvi emagovalec! Težko Je bilo pričakovati kaj takega, saj Markelj do sedaj ni bil poznan kot Šahist. Sprva »e ni zavedal kaj pomeni velemojstrova čestitka. Sele drugI so mu povedali, da je prvi zmagovalec, in ostal Je tudi edini. Nato so se vrstni porazi, vmes pa Je bilo nekaj remijev (Bar-tolj in Malerič). Končni uspeh simultanke je 21 zmag, a remijev ln 1 poraz ali 16: 5 v korist velemojstra. To Je bil najboljši uspeh slovenskih Šahistov proti Bonda revskemu. V Kopru sta uspela ie dva remlzlrati, v Kranju pa Je bilo 7 remijev — brez poraza. Zato ni čudno, Če Je tudi velemojster potrdil, da je imel v Novem mestu veliko večje težave ko v Kranju. Pripomniti pa Je treba, da ni bila izbran« najboljša ekipa Dolenjske, zaradi Igor Bondarevski tesnemu prostoru zbralo veliko Število gledalcev, doslej največ na Šahovskih prireditvah. V bodoča bo treba poskrbeti za večjo dvorano. Po »imuiltankl s*a odbor SD Novo mesto ln ObLO Novo mesto priredila velemojstru svečano večerjo, kjer mu Je bila v spomin na Novo mesto Izročena grafika novomeškega akad. slikarja Vlada Lamuta. V prisrčnem razgovoru, ki se Je razvil med prisotnimi, Je velemojster povedal več zanimivosti iz svoje dolgoletne Šahovske kariere. Franc Mlkec Slavko Sitar — brzopotezni prvak ŠD Novo mesto Na prvenstvenem braoturnlrju za prvenstvo SD Novo mesto v mesecu novembru je med 14 udeleženci zmagal Slavko Sitar z 11 točkami (4 partije Je remlzlral). Saranovtč dokazuje, de bo sčasoma zelo dober brzopotezni Igralec. Tokrat Je bil drugI, s pol točke manj od Sitarja. Tretje mesto je zasedel rtnik z 9 ln pol točke pred Pejlčlčem, kl je vse presenetil. Naslednji dve mesti si delita Doki ln Gajskl s 7 in pol toč-ke pred dr. Ooležem b 7 točkami. Na ostala mesta so se plasirali §e Prime (8 ln pol), Avsec (6), vi-tanc, Popovlč, Brkič MIlan, Bar-tolj Itd. OBVESTILO Sestanek vseh udeležencev in vodstva turnirja za prvenstvo Novega mesta bo v petek 9. decembra ob 30. url v kavarni Metropol. Sestanek Je z« vse sodelujoče strogo obvezen. Igral bo lahno le tisti, kl se bo udeležil sestanka ln otvoritve. Po aestanku bo trenlng-torzoturnir za prvenstvo Dolenjske v Kočevju. SD Novo mesto Obiščite razstavo akadem. slikarja Vlada Lamuta v Novem mestu I V okviru Turistične razstave v Novem mestu, kl je bila zaključena 30. novembra v II. nadstropju stare gimnazije v Novem mestu, je razstavljal tudi akademski slikar Vlado Lamut 25 novih del iz Pariza, Novega mesta In Dolenjske. Sporočamo, da bo razstava teh -.lik odprta do nadaljnjega v dvoranici II. nadstropja stare gimnazije. Ogled brezplačen. Ce so bili nekateri prizori lepi, so bili drugi prisrčni. Kako lepo je bilo videti malo Cvetko, ki jI je komaj pet let, pa je deklamirala Grudnovo pesem Sinku. Kako lep je bil nastop dijakov četrte gimnazije in pa pevskega zbora! Tovariš Jankovič Je naštu-diral tri nova kola, ki Jih je mladina res lepo zapela. Ob tem nastopu smo videli, da se mladine prijemlje nekaj več — namreč pevska kultura! V soboto, 26. novembra, je bila v počastitev praznika slavnostna predstava. Bila je polna dvorana. Skoda, da so bili vsi sedeži povabljenih gostov popolnoma prazni. LEPO DARILO LP NOVO MESTO Knjižnica in čitalnica v Kostanjevici je dobila lepo darilo okrajnega odbora Ljudske presvete — 36 knjig, kar je znatno požrvUo našo knjižnico, saj že dolgo ni dobila nič novega za branje. Ce k temu prištejemo še subvencijo OLO KrSko, ki pa Je šla večinoma za čitalnico (za revije), moramo reč;, da Je to lep prispevek kulturnemu življenju v naSem mestu. Izdatna garderoba na račun razporoke Takih odjemalcev, kot je Euge-nie Stamm iz New Yorka, bi bula vesela vsaka urgovina. Brihtna ženica toži za razvezo zakona in žo naprej računa, da ji bo moral njen mož Ailfred plačati poleg preživnine tudi stiroSlke vzdrževanja. Da postavi moža pred izvršeno dejstvo, je že v procesu sla v trgovino iim tam nakupila niČ več in nič manj kot: 66 komadov spodnjega perila, 16 oblek, 72 bluz, 47 patrov čevljev, 14 klobukov, 19 komadov domače obleke, 22 svkeir^v, 24 paisov in modrčkov, 26 parov rokavic, 255 parov nogavic in za 653 dolarjev kozmetičnih sredstev. Račun, ki ga bo za nakup predložila možu na razpravi, znaša 16.762 dolarjev ali v našem denarju dobrlih pet milijonov dinarjev. Pravijo, da so vsem uslužbencem te trgovine ipo nienem od-» hodu dali en dan prosto. Ohroffle LOVSKA RESNICA »Veš, Matija, dosedaj sem posireltt ravno štiri sto devet in devetdeset zajcev,« pravi lovec Jaka. »Eh, kaj bo5 tako natančen — zaokroži kar na pet sto.* »Naa: imam načelo, da se nikdar ne zlažem!* SODOBNO VPRAŠANJE »No, Janez, kako pa s tvojim zdravjem vn z drvmi za zimo?* »ODLOČEN« M02 »Kam pa greš, ljuba moja?* »Malo na obisk k prijateljici.« »In kdaj se vrneš?« »Kadar se mi bo ljubilo.c »Prav, ampak niti minuto kasneje!« 2E VE Dvanajstletna Anica bi šla rada gledat jilm »V vrtincu*. »Vel, Anico, saj bi te pustila, ampak ta film res še ni zate.« »Vem, mamica,« je potrto odgovorila hčerka, »saj sem to knjigo že prebrala.« LJUBEZNIV MOZ •Dr*fa ženka, kaj stokaš, da težko uosls! Naloli manj, pa pojdi dvakrat...«