FRANCE PLANINA DR. ANTON POLENEC — SEDEMDESETLETNIK Dne 7. oktobra 1980 je dopolnil 70 let znani biolog in pedagog dr. Tone Pole- nec iz Puštala. Živi v Kranju, toda po smrti brata Poldeta, nekdanjega oper nega pevca, gospodari na svojem domu »pri Nacetu« v Puštalu in sam opravlja razna kmečka dela, kolikor je pač še po trebnih na majhni kmetiji. Živine nima več. od njiv je ohranil samo eno, ima pa obsežen vrt s sadnim drevjem in ne kaj gozdov. Hiša z lepo ohranjeno zu nanjostjo in nepopačeno starinsko opre mo vzbuja pozornost ljubiteljev starin, zlasti kadar je poleti okrog hiše polno cvetočih pelargonij in fuksij. Ko sem mu kot prijatelju in bivšemu tajniku Muzejskega društva čestital ob lepem jubileju, se je razvil med nama približno takle razgovor: Tvojo mamo in brata Poldeta sem do bro poznal, kaj pa je bil tvoj oče? Ali se po njem pravi pri hiši »pri Nacetu«? Moj oče Tone je bil Ločan iz pred mestja Na Studencu. Bil je glavnikarski pomočnik. Dvakrat je šel za zaslužkom v Kanado in se vdinjal tam kot rudar. Mama Johana Homan je bila nezakon ska in je živela pri starih starših v se danji naši hiši v Puštalu, ki je dobila hi šno ime po dedu. Z očetom je hodila 17 let in stari starši niso pustili, da bi se po ročila. Ko sta bila še fant in dekle, je bil oče nekoč med Puštalci, ko je prišlo na loškem »placu« do pretepa med nji mi in Prifarci. Nekdo izmed Puštalcev je zagnal »skalo« in je. bil eden od Pri- farcev ubit. Očeta Toneta je mama še pravi čas potegnila iz gruče, da ni bil udeležen pri tepežu in je potem imel lahko stališče pri zasliševanju. Bele po smrti starih staršev, ko je oče namera val že tretjič v Kanado, sta se lahko po ročila. Kot prvorojenec sem dobil ime po očetu. Brat Polde se je rodil l. 1912, dve leti za menoj. Tretji sin Andrej je prišel na svet 1.1914, ko je bila že prva svetov na vojna in je bil oče že na fronti v Ga liciji. Andrej je takoj umrl. Oče je do bil strel v nogo in mu je noga ostala poškodovana. Po zdravljenju v bolnišni ci je prišel na dopust. Spominjam se še, kako smo se poslavljali od njega, ko je z dopusta odšel za sanitejca na soško fronto. Leta 191C, ko sem bil star šest let, je padel na Lokvici pri Doberdobu. Zadušil ga je bojni plin, ker si ni o pra vem času nadel maske. Kako si se šolal, ko je mama ostala sama z dvema otrokoma? V ljudsko (sedaj osnovno) šolo sem ho dil v Loko. Pri delu sem mami pomagal, kolikor sem pač mogel. Učitelje, ki so me učili, si tudi ti poznal. To so bili Za- hrastnik. Zupančič, Kramerjeva, Leder- hasova. Končal sem pet razredov. Potem so me na priporočilo dr. Tomaža Klinar- ja sprejeli v škofove zavode v Šentvidu. Začel sem s šolskim letom 1921)22. Vsako leto sem napisal prošnjo za nadaljnji 223 sprejem. Ker sem kot reven dijak imel znižano oskrbnino, sem moral vsakič na pisati izjavo, da si bom po končani gira- naziji izbral duhovski stan. V 5. gimna zijskem razredu sem se že zavedel, da tega ne bom storil, in mi je neresnična izjava zelo težila vest. To svojo težavo sem zaupal p. Romanu Tomincu, ki je tisto leto vodil duhovne vaje, pa me je potolažil, naj takšne izjave le še kar na prej pišem brez očitkov vesti, odločim naj se pa po maturi, kar me bo pač ve selilo. Učil sem se redno in vestno. Prirodo- pis me je učil prof. Pengov. Pri njem sem se naučil že latinskih imen za rast line. Vseh osem let sem z veseljem obi skoval pouk risanja pri prof. Gašperju Porenti in se toliko izuril, da sem risal in slikal v raznih tehnikah in sem v svinčniku in olju izdelal portrete doma čih in nekaterih znancev. O počitnicah sem doma opravljal kmečka dela. Matu ro sem napravil leta 1930. V vprašalni list sem pod vplivom sošolca napisal, da bom šel študirat tehniko. Mama mi je takrat rekla kakor p. Tominec, naj grem študirat, kar me veseli. Kako, da si se potem odločil za študij naravoslovja? Z naravo živim že od otroških let in se zanimam posebno za živali. Naš vrt sega do Poljanščice- Otroci smo se ved no potikali ob vodi, opazovali postrvi in mrene po tolmunih, lovili kapeljne pod. kamni, z brvi občudovali sulce, ko so se zaganjali proti slapu, da so prišli nad jez. Plašili smo divje race izpod, grmov ja, včasih smo zasledili prelepega vodom ca in povodnega kosa. Ko je začel na- letavati sneg, sta priskakljala k hiši šmarnica in striek. Pozimi smo izza top le peči opazovali sinice, meniščke, ščin- kavce in brgleza, ki smo jim na okno natresli sončnične peške in Zdrobljena orehova jedrca. Na cerkvenem podstreš ju smo iz gnezda ugrabili mlado kavko in jo udomačili, da se je čisto navezala na nas in na hišo. Ob toplih pomladnih večerih smo z lučmi lovili žabe po bre gu reke in v mlaki, ki je ostala od nek danjega grajskega ribnika Pod ceglom. Sredi temne noči, ko je že vse spalo, smo še svetili in iskali žabe. Nas Puštal- ce, so drugi zbadali: Puštuci, hruštuci. žabe love. Žaba prav' kvek, kvek, kvek, maram za Puštuce 'n... V tretjem raz redu gimnazije sem za prosto domačo nalogo opisal lov na žabe. Ta domača naloga je bila moj prvi naravoslovni spis. Profesor, ki je bil Ribničan, ni uvidel mikavnosti takega lova, jaz pa sem bil razočaran nad njegovim nerazumeva njem. Po takšni mladosti mi je bila lahka odločitev, kaj naj študiram za življenje. Kot glavna predmeta sem vpisal zoolo- gijo in botaniko, kot stranska pa geolo gijo in fiziologijo ter kemijo in minera logijo. Poslušal sem v glavnem Hadžija, Jesenka, Hinterlehnerja in Samca, ki so bili gotovo tudi tvoji profesorji. Jesenko iz Karlovca je dobro poznal mojo mamo in je izposloval pri svojem, prijatelju dr. Janezu Plečniku, profesorju anatomi je na medicinski fakulteti, da sem do bil stanovanje v Oražmovem domu, če prav nisem bil ne medicinec ne nezakon ski, za katere je ustanovitelj Oražem dom zapustil. Za hrano sem od doma prinašal kruh in sadje, le malo denarja sem porabil za toplo hrano. Iz pristra- danega sem nabavil imenitno botanično knjigo Hegi Alpenflora. Zaradi tako po manjkljive hrane, sem tako oslabel, da sem potem o počitnicah doma večinoma poležaval, dokler si nisem nabral novih moči. Upravi doma sem moral predlagati potrdila o opravljenih kolokvijih. Prvi kolokvij sem delal pri prof. Jesenku iz botanike, potem pa večinoma pri Hadži- ju iz zoologije. Julija 1932 sva se s prof. Jesenkom dogovorila, da se določenega dne snideva pri Zlatorogu v Bohinju in greva skupaj čez Komarčo k Triglavskim jezerom, kjer bomo botaniki taborili in proučevali alpsko floro. Ker profesorja, ob dogovorjenem času ni bilo, sem sam šel do naše koče. zvečer pa nam je ko mandir karavle sporočil, da se je pro fesor ponesrečil in so ga peljali v ljub ljansko bolniščnico. Tam je tretji dan umrl. Nabrali smo gorskega cvetja in ga nesli za pogrebom v Stari Loki. Ves čas študija sem obiskoval tudi pre davanja dr. Boža Skerlja iz antropologi je. Pri zoologiji me je močno zanimal razvoj živega sveta, pri antropologiji pa razvoj človeka. Za profesorski izpit sem potem napisal nalogo Homo neanderta- lensis, varietas krapinensis (Neandertal- ski človek iz Krapine). za kar sem v Zagrebu pregledal najdena okostja. Di plomski izpit sem napravil po štirih le tih študija. Izpit mi je bil določen prav tisti dan, ko so v Marseillu ubili kralja Aleksandra, zato je bil izpit preložen za teden dni. 224 Kdaj si pričel s profesorskim pokli cem? Po končanih študijah na univerzi sem šel k vojakom. Po odslužitvi vojaškega roka l. 2935 sem bil brezposeln, in sem čakal doma do marca 1936. Vložil sem sicer prošnjo za namestitev v Travniku v Bosni, kakor so mi svetovali VJI pro svetnem oddelku v Ljubljani, toda jeseni je prišlo sporočilo, da je mesto prirodo- pisca tam že oddano. Tisto jesen in zi mo sem opravljal doma še gospodinjske posle, ker je bila mama bolna. Umrla je v začetku marca 1936, takoj nato sem bil nameščen kot honorarni učitelj na me ščanski šoli v Brežicah. Učil sem raz ne predmete. V poletnih počitnicah sem bil na orožnih vajah. Prvi mesec v šot. letu 1937/38 sem še učil v Brežicah, nato sem dobil premestitveni dekret za Ra dovljico, a nastopil sem suplentsko služ bo v Kranju, odkoder si ti takrat odha jal v Ljubljano. Aprila 1939 sem opravil profesorski izpit. Leta 1940 sem bil spet na orožnih vajah, ob izbruhu vojne 1941 sem bil kot poročnik mobiliziran v Ba nja Luko, kjer sem doživel razsulo ju goslovanske vojske. Umikali smo se ob Vrbasu proti Posavini. V Okučanih se mi je posrečilo, da sem se preoblekel v civilno obleko in sem nato mimo vseh straž srečno dospel v Kranj. Konec aprila 1941 sem se oženil. Iz Kranja so me Nem ci odpeljali v zbirno taborišče v Šentvid. Po poldrugem mesecu sem se vrnil v Kranj in so me zaposlili v uradu za ugo tavljanje arijskega porekla, v katerem je delalo še nekaj tovarišev z gimnazije. Po matičnih knjigah smo iskali prednike posameznikov do tretjega kolena. Urad je vodil dr. Gatterer, direktor gimnazije v Spittalu. Na njegovo pobudo so me I. 1942 premestili v Spittal, da sem kot po možni učitelj poučeval na gimnaziji. Tam sem se včlanil v zahodnokoroški odred in bil pomočnik komisarja dr. Danila Viherja. Od tam sem prenašal zdravila in sanitetni material za OF na Gorenjsko. Družina — medtem se je rodil sin Tone — je ostala v Kranju. Konec 1944 sem pobegnil domov. Do Beljaka me je peljal Linke iz Loke. sicer sem potoval peš. Ko sem prišel domov, smo se zaradi varnosti preselili v Predoslje. V začetku inaja 1945 so me poklicali v partizane, šel sem skozi Besnico, Železnike, Cerkno. Lucijo in Gorico v Ajdovščino. V Kranj sem se vrnil sredi junija 1945 in se ta koj zaposlil na gimnaziji, ki je bila te daj nastanjena v Rožni ulici. Se isto leto sem bil postavljen za asistenta na biološ kem inštitutu medicinske fakultete v Ljubljani. Po enem letu sem se vrnil na kranjsko gimnazijo, kjer sem ostal do fe bruarja 1949, ko sem bil imenovan za pro fesorja na Višji pedagoški šoli v Ljublja ni. Predaval sem zoologijo in razvojni nauk. Leta 1955 sem bil imenovan za ravnatelja Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani, ko si ga ti zapustil. Na pe dagoški akademiji sem delal kot hono rarni predavatelj še vseh dvajset let do l. 1975. Novembra 1975 sem bil habiliti- ran za izrednega profesorja zoologije na biotehniški fakulteti ljubljanske uni verze, vendar ni bilo potrebe, da bi se poslužil pravice predavati na fakulteti. Ostal sem na delu v Prirodoslovnem mu zeju do 31. marca 1980, ko sem bil upokojen. Zdaj delam in gospodarim, kakor vidiš, na svojem domu tu v Pušta- lu. Vsa leta službovanja v Ljubljani sem se vozil iz Kranja v Ljubljano, zdaj se pa vozim iz Kranja v Loko. Ze iz Loških razgledov, v katere pišeš zdaj že dvajseto leto, se vidi tvoje ob sežno znanstveno delo. Kako in kdaj si začel z znanstvenim delom? Sprva me je privlačila antropologija (Veda o človeku in njegovem razvoju). Razen z delom pri profesorju Božu Sker- Iju sem se z antropologijo seznanil pri antropologu profesorju Mollisonu v Mii