Poštn n i plačana « gotovini. Leto LXI V Ljubljani, v pete! januarja 1 Sle v. 10 Cena 1 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/lll Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za insernte; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79? Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po praznika Misija g. de Jouvenela Zunanjo politiko Francije že od nekdaj označuje izredna gibčnost in prožnost. Tudi v povojnem desetletju je francoska diplomacija razvila v Evropi in v prekmorskih državah izredno delavnost. Cesto v presenetljivih variacijah. O francoski zunanji politiki bi se ne moglo reči, kakor o angleški, da je dogmatična, ki žilavo sledi stoletnim tradicijam, menjaje le taktiko in oblike pri zasledovanju daleč postavljenih ciljev. Ko gledamo v bližnjo preteklost in tehtamo razne faze Briando-ve politike, se nam po sebi vsiljuje zaključek, da je rajni Briand verjel, da bo mogoče s poraženo in ponižano Nemčijo skleniti iskren sporazum in likvidirati stoletno nasprotje med Nemci in Francozi ter tako zaceliti poglavitno politično irano Evrope, driand je bil neke vrste politični romantik, bil je idealist in prerok miru, ki je verjel v Pwievro[ia iin iamirjenje Francije z Germani jo. Toda kdor pozna Francoze ve, da jih ni bilo mnogo, ki so tako mislili in gledali na bodoči politični razvoj, kakor si ga je umi&ljal Briand. A tudi tostran Rena je sladka nvuzika politične vio-Kne francoskega državnika naletela le redko kje na sprejemljiva ušesa. Tenke vezi, ki so se spletale preko Rena, je z brutalno silo presekal Hitlerjev pokret, ki je rastel kakor plaz in grozil, da zdaj zdaj zagrabi za državno krmilo in prične izvajati svoje maščevalne načrte. Francozi so prisluhnili in razumeli. Hitler je potegnil nemški narod za sebo: ker je javno izpovedoval, da osvobodi Nemčijo »verig in suženjstva mirovnih pogodb« ter plačevanja dolgov, ker je obljubljal obnovo predvojne germanske slave in moči. Briandova panevropska politika se je zamajala v temeljih. Hitler sicer ni prišel na oblast, zato pa je Papen izvajal njegovo politiko in Jo izvaja sedaj general Schleicher, le da bolj previdno, ker je pametnejši, zato pa tem bolj dosledno. Briand je moral prepustiti svoje mesto Tardieuju, čigar prva skrb je bila. da pohiti v London in osveži pri Angležih opomine na predvojno »enlente cordiale«. V tem trenutku je bilo konec francoske germanofilske poli ike. Pričele so se spletati nove politične zveze, ki povsem spominjajo n« politično grupacijo Evrope pred vojno in tudi med vojno. Je že taiko: Vojno zavezništvo jc kaikor mladostno prijateljstvo. Tudi po letih in desetletjih ostanejo živi spomini. Dobri odnošaji z Anglijo itak nikdar niso bili prekinjeni. Toda lansko leto je Francija presenetila svet s pogodbo z Rusijo in vključila varijo še svojega vzhodnega zaveznika — Poljsko. Kljub izrednim naporom se nemški diplomaciji ni posrečilo paral izirati te dalekosežne politične poteze francoske diplomacije. Istočasno na so Francozi zastavili svoje delo tudi v Rimu, da razdro posili zavezništvo Nemčije in Italije in uduše najglasnejšega oznanjevalca revizionizma — Mussolinija. Medtem so volitve v Franciji spravile na površje levičarje in mnogi so verjeli, da bodo socialisti radi znanih antipatij do fašizma napram Italiji zunanji politični kurz poostrili. No. vsem, ki so kaj podobnega pričakovali, je razblinil iluzije Herriot s svojimi znanimi izjavami v Toulonu in na strankinem zboru. V Franciji je že tako, da sestava zbornice kaže včasih desničarski obraz, pa vodi levičarsko politiko in da obratno levičarji nadaljujejo s politiko desničarjev. Quai d'Orsay je tudi pod Herriotovim vodstvom intenzivno in sistematično pripravljal zbliža nje s fašistično Italijo in tudi Pa>ul-Bonco'urjeva politika se razvija v tem pravcu. Oe bi še kaj o leiu dvomili, nam o tem pravcu dajejo zadnji politični dogodiki zanesljivo izvestnost. Za francoskega poslanika v Rimu je namreč določen v posebni misiji senator Henry de Jouve-nel, kii je kol sindikalist blizu fašističnemu gospodarskemu pojmovanju, gotovo pa eden najmočnejših in najjasnejših politikov sodobne Francije. Poleg tega stoji blizu francoskih vojaških krogov. G. Jouvenel je bil tisti, ki ni nikdar verjel v prijateljstvo z Nemčijo in ki že lota propagira v svoji »Revue des Vivant.sc zunanjepolitično imperialno francosko tezo Ferryjevega in Dellcassejevega formata. Značilno je tudi, da je de Jouvenel že v maju 1931 na istem mestu z vso odločnostjo postavil zahtevo francosko-ruske pogodbe. Njegova je tudi teza, da je treba najprej z bivšimi zavezniki izvesti revizijo pogodb, ako do nje že mora priti. S to nalogo in v tej lastnosti odhaja sedaj v Rim, ko mu je Herriot sijajno pripravil pot z znano izjavo, da obljube zaveznikov Italiji po vojni niso bile izpolnjene ... Razven tega je Henry de Jomeneiovo misijo v Rimu že dalje časa sondiral senator Berenger, predsednik zunanjepolitičnega odbora francoskega senata. Te dni bo Berenger podal v senatu obširen referat o francosko-italijanskih povojnih otlno-šajdh, šele potem bo Jouvenel nastopil svojo |n>t v Rim. Kdor pozna mišljenje senatorja Berengerja, ki je znan zagovornik Italijansko-franeoskega prijateljstva, ne bo v dvomili, s kakšnimi in.str akcijami odhaja novi francoski poslanik na svoje mesto. V političnih krogiih sodijo, da so morala i>o-gajanja že zelo daleč dozoreti. ker sicer bi (Juai d'Orsay ne eksponiral s posebno politično misijo tako odličnega politika in tudi ne bi riskiral even-tuelne blamaže. Razven lega se po francoskem parlamentarnem zakonu morajo ti.kšne izredne politične misije izvršiti v 6 mesecih in Jouvenel Je na vprašanje izjavil, dn obdrži svoje mesto v senatu. Torej bo pri lično že znan termin, lo katerega bodo pogajanja dovršena. Na vidiku je torej italijansko francoska pogodba, kateri bo po vsej verjetnosti siedii tudi italijansko jugoslovanski pakt. kakor je francosko sovjeNl>» p, ijfodbi olilika \ Podo-navju, ki jo d (usedaj vodi Italija in ki v prvi vrsti z našim slovenskim ozemljem šari kakor s kako napitnino. Zaupamo, da bo Francija čuvala interese svojega zaveznika, verujemo, da jih bo znala čuvati tudi naša diplomacija. Pri tem ne mislimo ie na mejo v Albaniji in na jadransko obal. temveč tudi na naš narodni živelj v Primorju in Istri, kateremu fašistična Italija dosledno odreka vse pravice do narodnega življenja. -drin. Jouvenel Italija bi sklenila sporazum z nami za ceno Albanije Infoniiaiije tukajšnjega dopisnika londonskega >D a i I Herald a«, da je Italija priprav-I Ijena sprejeti francoske predloge za sporazum . s Francijo in Jugoslavijo, ako ji ti dve pustita proste roke v Albaniji, so točne. Italija se zaveda. da v Albaniji čedalje bolj raste odpor med domačim ljudstvom proti italijanskemu prodiranju v deželo. Italijane skrbe tudi milijoni. ki jih je do sedaj investirala v deželi. Zaenkrat ne bi Italija še proglasila carinske zveze z Albanijo, pač pa bi rada postavila vse cari-I n tirnice pod svojo kontrolo. Z dohodki iz carin ! naj bi se plačevale obresti za italijanska posojila v Albaniji. Že lansko leto je hotela Italija uvesti carinsko kontrolo, letos je tn poskus po-| novila. Fašistični Italiji gre za to, da bi se lahko inirno brez vsakega krika, ki bi ga sicer j Uhko iii/.vuli? v evropski javnosti, popolnoma zasidrala v Albaniji in s tem na Balkanu. Ce bi dobila proste roke v Albaniji, bi Italija baje j prenehala s propagando zn okupacijo Dalmacije in bi bila pripravljena tudi skleniti pogodbo o | nenapadanju / Jugoslavijo. (Po vsem tem postane razumljivo, zakaj je Mussolini po svojem tisku zagnal takšen krik rad j trogirskih levov. Mussolini je hotel očividno ustvariti ta incident, da bi se pred svetovnim javnim mnenjem lahko pokazal velikodušnega državnika, ki vse od-i pušča in se celo odpoveduje deželi, ki je po svoji zunanjosti »italijanska«, samo zato, da se ohranj mednarodni mir.) Ka' pravi Mussolini LONDON. 12. jan. Tukajšnji »N e w s C r o-uicle« je priobčil razgovor /. italijanskim ministrskim predsednikom M u s s o I i n i j e ni o novem mednarodnem položaju, ki je nastal spričo francoske akcije za sporazum med Italijo, Francijo in Jugoslavijo. Mussolini obžaluje, da razmerje med Italijo in Jugoslavijo ni tako. kakršno bi moralo biti. Jugoslavija hi tudi morala nekaj žrtvovati od svoje strani, da pride do sporazuma. V ostalem pa spor med Jugoslavijo in Italijo ni takšen, da hi mogel ogrožati evropski mir. Italija nima absolutno nobenega namena voditi kakšne vojaške akcije. v. |l, »g . w ** J i » vi v Italijani hricifo, da bi cim vec dobili Pariz. 12. Od zelo poučene strani se doznava, da je sporazum med Italijo in Francijo v glavnih obrisih že pripravil predsednik zunanje komisije parlamenta, senator Berenger, ko je bil dec. meseca v Italiji. Napadi italijanskih listov, ki so kljub temu izhajali in še izhajajo in so posebno naperjeni proti Jugoslaviji, na katero se hoče s posebno rafiniranostjo zvaliti odgovornost za slabe odnošaje z Italijo, ne smejo nikogar motiti. Oni s« samo taktično sredstvo Mnssolinija. ki hoče na ta način pri definitivnih pogajanjih, ki naj se čini preje perfoktuirajo, izhiti za Italijo čim več koristi. Tudi Tiiulescu posreduje Itukarešta. 11. januarja. Romunski zunanji minister Tituleecu, ki bo prišel v Rim meseca februarja. bo tudi skušal posredovati, da se doseže sprava med Italijo in I'rancijo. oziroma Jugoslavijo. Tudi romunska diplomacija je informirana r tem smislu, da naj bi se Italiji pustile svobodne roko v Albaniji, med tem. ko bi Italija zagotovila Jugoslaviji, da nima nobenih namenov z Dalmacijo. Tak gcnllcincn agrement bi bil podlaga za sklenitev pakta o nenapadanju med Rimom in Belgra-dom. Za to svoje posredovanje pa pričakuje Francija. da se ho Italija odrekla svojim pomorskim zahtevam \ območju Sredozemskega morja. — De Jouvenel pride v Rim z določenimi predlogi za pomiritev med Italijo in Jugoslavijo. Bula o Svetem letu Najmogočnejša manifestacija sodobnega hatoličanstva Rim. 12. jau. tg. Papeževa bula, s katero bo prihodnjo nedeljo pred svetimi vrati cerkve sv. Petra dekan prolonolarjev msgr. Wilpert proglasil začetek svetega leta, se začenja s tem. da papež kot služabnik med božjimi služabniki pošilja vernikom na vsem svetu apostolske pozdrave in blagoslov. Ta bula, ki je sestavljena v latinskem jeziku, govori najprej o blagodejnem vplivu, ki ga je mogoče pričakovati od prihajanja velikega števila romarjev v Rim, potem pa določa, da se začne sveto leto dne 1. aprila zvečer, ko bo prva večerna služba božja. Ob isti uri prihodnjega leta se bo potem sveto leto končalo. Popolni odpustki se obetajo vsem onim romarjem, ki bodo najmanj 10 dni vsak dan obiskali vse štiri velike bazilike in tam opravili svoje molitve. Med molitvami, ki jih papež priporoča romarjem, je najboljša ona, ki pron za Japonslta okupacija Gladko po načrtu dosego vzajemnega, bratskega in odkritosrčnega 'odelovanja med narodi, dn se premagajo sedmje velike gospodarske ležkočr Druga molitev je določena za to, da se izprosi čistost in svetost v iu-bočnem življenju človeštva, da se predvsem ve'<-mesta očistijo poganskega duha, ki jih obdaja iv ogroža. Bula vabi na koncu vse narode, da pridejo v sveto mesto, ki ga je določil Zveličar za središče milosti božje in očiščenje grehov. Končno vabi papež škofe, da se sami postavijo rui čelo romarjev in do skrbijo za redno potovanje. Ves svet posveča temu dejstvu veliko pozornost in mu pripisuje posebno važnost, ker bodo svetolelne slavnosli 1933 najmogočnejša manifestacija katoliške verske misli v izredno važni dobi, ki jo doživlja človeštvo. Cunsuljuu Peking, 12 jan. Kitajske čele. ki so se umikale iz Cjumenkova ob Velikem zidu, katerega so zasedli Japonci, so se umaknile na kraj med devetimi in desetimi vrati Velikega zidu z namenom, da zaprejo .Tajion cem pot, ki pelje v Peking. Med tem Japonci, kakor poroča nek kitajski funkcionar province Džehol, zasedajo provinco. Na džeholskem teritoriju se nahaja več ko 10.000 japonskih čet. Japonci zbirajo na raznih obmejnih krajih ludi tanke, aeroplane in municijske vozove, iz česar je jasno sklepati, da hočejo provinco Džehol 7. vseh strani obkoliti in tako odrezati od Pekinga. Kitajsko obrambo ob Velikem zidu vodi baje generalni guverner severnega Kitaja. Čansuljan sam. Japonci zna'o Tokio. 12. jan. AA. V japonskem vojnvni mi. niotrstvu pravijo, da je pokrajina Džehol bistveifl del Mandžurije. Kazenska ekepedicija proti ele meuitom. ki delajo nered v Džeholu. je zato čisto interna stvar, ki se tiče samo Mandžurije. Zalo se ne more dopustiti nobeno tuje vmešavanje v te stvari. Guverner Džehola je prisegel zvestobo mandžurskemu predsedniku Pouyiju. Zato so tisti ki kale mir v Džeholu. izven zakona, tisti, ki bi hoteli vdreti v Džehol, pa navadni napadalci. (!) Kako je bil aranžiran puč v Španiji Brez pravega sistema Madrid, 12. januarja. Silni nemiri iu izgredi, ki so se te dni godili f Svaniji in ki še niso pogašeni, nikakor niso pojasnjeni, kar se tiče njihovih avtorjev. Pravljica o monarhistih Liberalno-socialistična vlada Azane se trudi dokazati, da so izgrede financirali monarhistični emigranti, ki da so v zadnjem času poslali v Španijo 400 milijonov pezet. To spravljajo v zvezo tudi z nedavnim pobegom na afriško Zlato obal pregnanih monarhističnih voditeljev, ki so se. kakor znano na francoski jadrnici rešili v francosko kolonijo Dakar. Vendar pa javnost ne verjame v to, od vlade propagirano hipotezo, ampak kaže na anarhiste, s katerimi so najbrž sodelovali tudi komunisti, ki pa to enako kakor anarhični delavski sindikati odločno tajijo, češ, »če bi bili mi napravili revolucijo, bi jo bili temeljito, dočim so sedanji nemiri bili le početje otročjih elementov.« — Nekateri menijo, da je bil ta puč aranžiran od znanega prenapetega poslanca F r a n c o , ki je že enkrat kot letalski častnik poskusil podoben avanturistični puč. Vlada hoče biti stroga Spričo energičnega pritiska desničarskega in levičarskega časopisja, kolikor priznava republiko, je vlada sklenila, du bo proti pučistom postopala strogo. Imenovala je posebnega sodnika zn te dogodke in hoče predložiti parlamentu načrt zakona, da naj bi se vsi pučisti odslej sodili pred senatom, ne pa pred ljudsko poroto. Vlada hoče tudi skrbno preiskovali provenijenco orožja in eksplozivnega materijala, ki je bil v toliki količini vtihotapljen v Španijo. Tudi msd anarhisti vlada anarhija Splošno pa mislijo, da je bil puč v resnici prirejen od anarhičnih delavskih sindikatov v zvezi s komunisti. Sindikati so imeli namen, da proglasijo generalno stavko, obenem pa izvršijo puč z bombami in orožjem. Ker je pa, kakor znano, policija v Barceloni predčasno odkrila veliko zalogo bomb, ki naj bi bile služile v ta namen, so anar- histi sklenili, da se puč hitro izvrši, preden bi bila oblast zadosti pripravljena. Ta zgrešeni načrt v zadnjem hipu je privedel do končnega poloma tega revolucionarnega poskusa. Da pa mora v Španiji med anarhisti in komunisti vladati tudi neke vrste anarhija, temu je dokaz to, da so n. pr. v Valen-ciji hoteli proglasiti stavko socialistični sindikati, da pa so bili proti anarhisti in komunisti. Večina žrtev so nedolžni t ud.e Ljudstvo v splošnem, če izvzamemo anarhistično delavsko krilo, obsoja puč, ki je zahteval veliko večinoma nedolžnih žrtev. Največ jih je padlo v Barceloni, kjer so pučisti bili zbrani'na strehah hiš in so tako s streh kakor tudi z oken streljali na cesto na policijo, dajali raketne signale s streh in dvakrat v pravih bojnih vrstah napadli orožniško vojašnico na trgu sv. Avguština. Posamezni izbruhi še trajajo Nekako zapoznelo so se nemiri razširili v južnih provincah, posebno v Andaluziji, kjer v obliki posameznih bombnih eksplozij in napadov z revolverji trajajo še danes ter so ponekod resnega značaja, kakor n. pr. v Sevilli, v Cadixu, v Jerezu, v Malagi, v Murciji, v Valenciji in celo na Kanarskih otokih. Vendar se zdi, da je revolucionarno gibanje za nekaj časa zadušeno. Stvar se nadaljuje Vlada grozi z vojnim stanjem Madrid, 12. jan. tg. Neprestano prihajajo od vseh strani poročila o tem, da so oblasti našle nc-štcvilne bombe, in o tem, da sc na mnogih krajih vršijo spopadi in teroristična dejanja. V Valenciji so vrgli bombo v skupino raznašalcev nekega mo-narhističnega lista, pri čemer je bila ena oseba ubita. Vlada je zagrozila, da bo pri ponovnih nemirih takoj razglasila vojno stanje, tako da bo glavne krivce lahko na licn mesta kaznovala. Ta grožnja bo gotovo pomagala, de sc bo vrnil mir v deželo. Pogajanja med nami in Romunijo onetmrova vlada v nevarnosti? Pariz, 12. jan. AA. Ministrski svet je soglasno odobril finančne predloge ministra Cherona o izravnavi francoskega državnega proračuna. Chero-novi ukrepi so deloma zelo dalekosežnega pomena in posegajo zlasti v že pridobljene pravice upokojencev in državnih uradnikov. Tako bodo odslej bivši bojevniki prejemali vojne pokojnine šele s 55 letom, pokojnine nanovo poročenih vojnih vdov se popolnoma ukinejo. V načrtu so nadalje revi-mžije raznih drugih pokojninskih prejemkov. Držav-ii-nlm uradnikom pa se znižajo plače od 5—10%. 9|Cheron bo uvedel tudi razne nove dodatne tro-- Sarine. Žili se, da je veiina poslancev proti tem redukcijam. Zalo je treba računali s tem, da bodo prihodnji teden, ko pridejo U Clieronovi predlogi v parlamentu v razpravo, v francoski zbornici vaini dogodki. Pariz, 12. jan. AA. Predsednik francoske vlade Boncour in bivši premier Herriot sta imela da- nes dopoldne razgovor, v katerem sta se doteknila vseh pomembnejših zunanjepolitičnih in notranjepolitičnih dogodkov. Po razgovoru je Herriot izjavil novinarjem: Pravkar 6em imel zelo prijateljski razgovor s predsednikom vlade, Ko so novinarji hoteli od Ilerriota več zvedeti in ga vprašali za njegovo mnenje s finančnih načrtih sedanje vlade, je Herriot dodal: »Zelo pogumni so. .laz sem zmerom za pogumne rešitve.« > Pariz, 12. jan. AA. Pri današnjih volitvah odbora parlamentarne skupine radikalno-socialistične stranke bi bil lahko kandidiral za predsednika Herriot, ker ni več minister. Toda Herriot je dal sporočiti, da ne bo postavil svoje kandidature, če bi kandidiral še kdo drugi. Šele tedaj je dosedanji predsednik frakcije Francois Albert izjavil, da postavi svojo kandiaturo. Poslanci so ga izvolili z vzkliki. Maniu podal ostavko Va{da Voevod sestavlja parlamentarno vlado Bukarešt, 12. januarja, tg. Romunski kralj je popoldne sprejel zunanjega ministra Titulesca ter odstopivšega notranjega ministra Mihalakea. Ko sla oba zapuščala kraljevo palačo, sta izjavila zastopnikom listov, da je kralj sprejel demisijo vlade, ki jo je podal ministrski predsednik Maniu obenem s spomenico, v kateri je pojasnjeval položaj. Ob 4 popoldne je prišel Maniu zopet v avdijcnco in jc potern izjavil časnikarjem, da je kralj končno-veljavno odobril odstop vlade. Maniu je dostavil, da je kralju ponovno priporočal sestavo vlade s tem, da pridrži sedanji parlament. Zunanji minister Titulescu, ki začasno opravlja tudi vodstvo romunskega poslaništva v Londonu, bo odstopil kot poslanik in kralju priporočal za naslednika v Londonu državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu Radulescua. Bukarešt, 12. jan. tg. Takoj potem, ko je kralj sprejel demisijo vlade, je poklical k sebi predsednika poslansko zbornice in senata, katera sta mu priporočala, naj sestavi parlamentarno vlado. Nato je kralj brzojavno poklical k sebi bivšega ministrskega predsednika Vajda Vojevodo iz Cluja, da sestavi novo vlado. Če bo Vajda Vojevod mandat sprejel, sc kabinet lahko sestavi že do jutrišnjega večera. Mihalake, Madgcaru, Lugojanu in najbrž tudi Titulescu najbrž ne bodo več v novem kabinetu. Nocoj je bila zadnja seja odstopivšega kabineta in je Maniu poročal, i bil 4 0 urni delovni tednik nepotreben in neizda-ten ukrep za rešitev svetovne gospodarske krize. Olivetti je dokazoval, da bi, če se sprejme konvencija o 40 urnem tedniku, ne ostala druga izbora kakor povečati produkcijske stroške in s tem še bolj podražiti življenje, ali pa izjaloviti povečano kupno moč delavcev z znižanjem mezd. 44 žrtev mraza Bukarešt, 12. jan. tg. Radi hude zime in visokega snega je bilo te dni v Romuniji več smrtnih žrtev. Včeraj je v komitatu Rimani-Sarat zmrzniilo 14 kmetov, ki so šli na koimitatske volitve. Razen tega poročajo z raznih strani, da je snežni vihar zahteval še drugih 30 smrtnih žrtev. Po Donavi plavajo veliki kosi ledu. Več železniških prog je snežni vihar zametel. Nesreča na morja London, 12. jan. Ig. Letalo angleške mornarice je v pristanišču Plymoulh trčilo v barkaso, ki se jo takoj potopila. Mnogo ljudi je z brega gledalo nesrečo. Takoj so prihiteli reševalni čolni, za njimi pa še ribiške barke. Na letalu je bilo devet mož, od katerih se jih je rešilo osem, enega pa pogrešajo. Sedem rešenih je ranjenih. ,GšefJ' je prvo Washington, 12. jan. ž. Zunanjepolitična komisija je odklonila predlog predsednika Hooverja, da se prepove izvoz orožja v one države, ki se vojskujejo. Kreugerjeve goljufije Washington, 12. jan. AA. Bančna komisija, ki je imela nalog, da prouči, kako so v Zedinjenih državah prodajali papirje Kreugerja in Tolla, je končala svoje delo in izdala poročilo. Iz tega poročila izhaja: 1. da so še na dan Kreugerjeve smrti prodali v Ne\v Yorku 105.000 delnic, večinoma po nalogu iz Pariza, ko v Nevv Yorku Kreugerjeva smrt še ni bila znana; 2. da 60 bila za ameriške bone izdana nezadostna jamstva, tako da so lastniki teh bonov v Ameriki izgubili iz lega naslova 20 milj. dolarjev; 3. da je izginilo 50 milijonov dolarjev v nemških bonih; 4. da Ivar Kreuger najbrž ni bil pri popolni pameti. Drobne vesti Neapelj, 12. jan. Na Vezuvu je zapadel sneg. Dunaj, 12. jan. ž. Dunajski avtoizvoščki grozijo s stavko. Lastniki avtotaksijev bodo imeli v sredo protestno zborovanje proti previsokim davkom. S tem hočejo opozorili vlado na prevelika bremena, ki jih njihova obrt ne more prenesti. Za prihodnji petek bo sklicana še ena seja, na kateri bodo sklenili, da prično gcneraloo stavko. Sofija, 12. jan. Ig. Ko se je nocoj poslanec Martulkov vračal v svoje stanovanje na periferiji mesta, je neznan napadalec oddal nanj pet strelov. Martulkov je bil le lahko ranjen. Napadalec je pobegnil in ga niso mogli ujeti. izjava dekana med. lahuttete univ. prof. dr. Alfreda Šerka s Medicinska fakulteta nam je nujno potrebna! Treba jo je še izpopolniti! Ljubljuna, 12 jam. Glasovi, ki so se pojavili zadnje dni in Iti eo govorili o okrnjevanju ljubljanske univerze, so navajali predvsem, da bo treba ukiniti ljubljansko medicinsko fakulteto in sicer iz razlogov varčevanja. Obrnili smo se na upravo ljubljanske univerze, ki nam je dala naslednje informacije o stroških za medicinsko fakulteto in o drugih fakultetah. Stroški za medicinsko fakulteto so prav malenkostni. Vsi stvarni stroški za medicinsko fakulteto, to je za plače profesorjev. docentov, asistentov, upravnega in pomožnega osobja pa znašajo k o naj 44.000 1J i u na mesec. Če to /računamo, dobimo, d« velja medicinska fakulteta državo letno borili 664.000 dinarjev. Za tu znesek se gotovo ne bo splačalo demontirati tako visoke in Slovencem potrebne institucije, kakor je niedincinska fakulteta, ki je v njeno /gradnjo bilo vloženega toliko truda in nesebičnega dela. Da se razprše predsodki o velikih stvarnih izdatkih z. pravilno tako: »ki naj izide v Berlinu«. 50 milijonov hektolitrov vode je teta 1932 bilo porabljene v Lmbiiani in predmestnih občinah Ljubljana, 12. jan. Povprečna uporaba vode v Ljubljani se je zadnja leta dvignila na okoli 50 milijonov lil na leto, v suhih letih nekoliko več, v mokrih pa nekoliko manj. Tako je Ljubljana porabila v letu 1930. ko je bilo izredno suho leto 51,675.500 bi vode iz mestnega vodovoda. Leta 1951. ko je bilo mnogo padavin in ni bilo treba toliko škropiti cest in vrtov, je Ljubljana porabila 49 milijonov 749.650 hI vode. Lani, ko je bilo zopet bolj suho leto, pa je Ljubljana porabila 50 milijonov 962.780 lil vode. Najmanj je Ljubljana porabila vode dne 2. februarja 1932, ko je ljubljanski vodovod oddal 99.850 hI vode; največ pa 29. avgusta, ko je vodovod oddal 202.680 hI vode. Če računamo, da je v Ljubljani in najbližji okolici skupno 70.000 prebivalcev, pride na vsakega prebivalca dnevno 199 I vode. Vse leto je bila voda v mestnem vodovodu pod normalo. Najnižja je bila 3.48 ni |xxl nor-malo. najvišja pa 1.25 poti normalo. Letu 1926 je bila voda zadnjič nad normalo in sicer 0.40 in. V Ljubljani je sedaj skupno S6.572 ni vodnih cevi. v Mostah 14.400 m. na Jezici 10.724. v Št. Vidu 2956. v Zgornji Šiški 276H. na Viču in v drugi okolici pa 8270 m. skupno ima vodovod napeljanih 116.052 m vodovodnih cevi. V Ljubljani je na vodovod priključenih 5451 hiš, v Mostah 551. na Jožici 317, v št. Vidu 25, v Zgornji Šiški 69. na Viču 298. v Rudniku 5, skupno 4712. ti« Stari rod ni bil mehkužen 84 letna grča Frančiška Zupane. Domžale, 11. januarja 1933. »Trden je bil stari rod,« tako mi je dejala letna Frančiška Zupane, ko sem jo te dni obiskal ,da bi kaj zanimivega povedala za čitatelje »Slovenca«. Pri sinu Blažu Zupancu v Domžalah na Rojaki cesti št. 8 stanuje. Če jo vidiš, si takoj prepričan, da je res, kar je rekla. Vedro gleda, nekoliko je sicer upognjena pod težo osmih križev in še devetega skoro pol. Beseda pa ji je jasna in zvonka, da bi ji prisodil kvečjemu kakih 60 let, čeprav so ji prestane skrbi pustile svoj delež v obliki gub na obrazu Njena hoja je še odločna in krepka, nobenega uegotovega koraka ne pozna. »Štiri in osemdeset jih bom oktobra. Leta 1849. sem prišla na svet pri Ponavšku na Duplici. Osem otrok uas je bilo. Naša hiša je bila ena najpremož-nejših. Gostilno smo imeli in velik grunt. Še danes vsak, kdor gre peš ali pa z vozom v Kamnik, prav dobro pozna Ponavškovo gostilno na Duplici. Tudi moj oče in mati sta doživela lepo starost. Mati je umrla, ko j'i je bilo 70 let, očetu jih pa ob smrti ni' mnogo manjkalo do 80.« »Kako je bilo pa z učenjem? Ali ste hodili kaj v šolo?« »Seveda sem. V Kamnik sem hodila. Naučila sem se brati, pisati. Takrat smo bili otroci drugačni ko so danes. Danes jih prav malo prime za kako delo in pomaga doma. Takrat smo pa morali. Zgodaj so uas klicali, malo smo pozajlrkovali, pa že smo morali s kravami na pašo, ali pa na polje — pri nas smo imeli velik grunt, ki je potreboval veliko pridnih rok. Če pa tega ni bilo, je bilo pa delo v gozdu. Otroci se tedaj nismo izogibali delu, prav krepko smo pomagali.« »Omožila sem se pa, ko sem bila stara 22 let. Dote nisem dobila veliko, vendar nama ni bilo nič hudega. Mož je bil mlinar, vajen dela in priden, jaz pa tudi nisem držala križem rok. Deset otrok nama je Bog dal in za vse sva poskrbela, saj nam je šlo čisto dobro, ko je bil mož za mlinarja po mlinih, katerih danes že veliko ni več. Mož mi je umrl leta 1919. v Špilaliču, kjer je bil za Žagarja. Tam je tudi pokopan. Jaz sem bila pa potem pri ■ hčeri, nato sem pa prišla k sinu Blažu, kjer sem še danes in kjer čakam, da me pobere smrt. Saj ste še trdni; včasih so bili ljudje res trdnejši in odpornejši kot so pa danes.« Seveda so bili. Včasih si nismo izmišljali vseh mogočih neumnosti pri obleki in obutvi. V delavnikih smo škornje nosile, ob nedeljah pa kake slabe čevlje. Pa delali, delali smo včasih vse drugače kakor danes. Jaz sem imela na nogi 20 let odprto rano, pa sem vseeno trdo delala. Prestala sem res veliko, pa stm še danes na svetu.« »Pred tremi leti pa sem še sama pisala hčeri v Ameriko, sedaj ne morem več, tudi slišim že pre-j cej slabo — nisem govoril preveč glasno, a me je ! vkljub temu slišala —, oči so mi že opešale, na levo oko ne vidim, vendar pa še brez očal berem, če je nekoliko debelejše tiskano. Denar pa prav dobro poznani, prav nikoli se ne zmotim. « Poslovil sem se. Ob odhodu pa sem moral še obljubili, da ji bodo poslali časopis, da bo videla, kaj bo v njem napisanega o njej. Kako trden je bil in je še stari rod. malo je užil dobrot, z malim je bil zadovoljen, danes splošno razširjene mehkužnosti ni poznal. Tako sem mislil, ko sem prišel iz hiše in mi je zimsko solnce toplo posijalo v obraz. »Kaj pa, ko ste odrasthv »Kaj naj bi bilo? Delala sem na polju, pa tudi v gostilni sem pomagala, kakor je bilo pač potrebno.« »Kakšne so bile pa včasih zabave?'- »Zabav pa včasih nismo poznali takih ko danes. Res, ples je bil - ampak pri nas nam niso dovolili, da bi plesale, čeprav smo imeli doma gostilno in so tudi pri nas tuji fantje in dekleta plesali. Če bi rekla, da nisem plesala, bi ne bilo res, ampak samo naskrivaj, da domači niso videli.Sicer pa človeku tudi ni preveč do plesa, če po ves teden trdo dela.« Koroški slovenski pevci prihajajo Danes prispejo skozi Prevalje z vlakom ob 10 pevci koroških slovenskih zborov. Pevcev je 7-5 in jih vodi bivši poslanec, župnik Poljane iz Škocijana v Podjuni. Pevci nastopijo danes ob 16 v Slovenjgradcu, jutri zvečer v Mariboru, v nedeljo zvečer v Olju in Trbovljah, v ponedeljek 16. I. m. pa prispejo z vlakom ob 13.46, (a ne kakor je bilo objavljeno ob 10) v Ljubljano, kjer nastopijo zvečer v veliki Un ionski uvorani. V Ljubljani bo samo en nastop. V torek zvečer nastopijo na Jesenicah, odkoder se v sredo ob 10 odpeljejo zopet domov. f Župnik Blaž Brdnik Smrt uglednega duhovnika Maribor, 12. januarja. Zopet je smrt zarezala globoko v vrjste delavcev vinograda Gosjiodovega v lavantinski škofiji. Od Sv. Ožbalta ob Dravi je prispela danes vest, (la je zatisnil oči tamkajšnji župnik gospod Blaž Brdnik. Ne samo v njegovi domači župniji, ampak povsod, kjer je veliki pokojnik deloval kot dušni pastir, bodo smrt uglednega in vzornega duhovnika globoko obžalovali. Saj je bil povsod vnet delavec za čast božjo in dobrobit bližnjih ter je vse svoje moči in imetje posvetil temu edinemu cilju. Njegova pobožnost, dobrodušnost in dobrota so bile znane zlasti med reveži, in trpeči so našli pri njem zavetišče. Pomagal jim je z očetovsko besedo in tudi z dejanji. Blagi pokojnik je bil rojen 3. februarja 1869 v Zrečah. V mašnika je bil posvečen leta 1896. Stopil je najpreje v minoritski red, pozneje pa je izstopil ter bit nato kaplan pri Starem trgu pri Slovenjgradcu, v Vranskem, na Pilštajnu, bil je provizor v Jurkloštru in daljšo dobo kaplan v Sv. Juriju ob .luž žel, nato pa pri Sv. Tomažu in v Ormožu. K Sv Ožboltu ob Dravi je prišel najpreje za provizorja, dne 1. septembra 1927 pa je bil imenovan za tamkajšnjega župnika. Pogreb blagega pokojnika bo v soboto^ ob 9 dopoldne na župnem pokopališču pri Sv. Ožboltu. Priljubljeni in blagi pokojnik naj počiva v miru! Žalujočim naše iskreno sožaljp! Nova smušlm postojanka pod UršKo goro Agilni .smuški klub (jtiištanj-Kotlje si je nadel lansko leto le;»o nalogo, da si postavi svoj dom, kur se je tudi uresničilo. Koča leži v višini 1000 m v senci Uršlje gore na Pokrovem travniku. Okoli nje se nahajajo zavidanja vredni smuški tereni. Stoji baš na prehodni točiki smuških izletov Uršlja gora-Mežica-Prevalje-Slovenj gradeč itd. Služila bo kot izbran start iu cilj raznim smušlcim in sankarsikim tekmam. Tudi poleti bo koča prijeten dom planincem na poti na in raz Uršljo goro. Kočo je postavil klub brez vsakih denarnih podpor. Les so darovali kmetje iz Kotelj in okolice, ki so deloma člani kluba oziroma mu naklonjeni. Največ, zaslug pa ima gotovo agilni klubov člau g. štangl Ntanko, ki je ves svoj prosti čas žrtvoval za to, da se koča postavi. Koliko skrbi in dela je imel, pa vse je zvršil z veseljem in brezplačno. Čast - komur časi! V koči ima prostora 20 ljudi. Oskrbovana bo koča za letos samo ob sobotah in nedeljah. Vendar se lahko kočo poseti ludi preko tedna in se ključi nahajajo pri jiosestniku Pokrovu. Blagoslovitev in otvoritev koče bo dne 2. februarja — na Svečnico — ob 10 dopoldne. Blagoslovil jo bo klubov podpredsednik g. župnik Se-rajnik iz Kotelj, ki je klubu dosti pripomogel, da se tako lepo razvija. To je samo začetek tujsko-prometnega dela v Guštanju in Kotljah v današnjih težkih časih. Klub pa bo posvetil tudi nadalje vse sile, da bo v čim večji meri propagiral tujski promet in s tem indi-rektno podpiral gospodarsko sedaj tako udarjeni kraj, da se današnje žalostne razmere vsaj kolikor-toliko izboljšajo. V nedeljo dne 15. januarja 1933 bo klubska tekma kluba Guštanj-Kotlje. Ako se snežne razmere ne bodo izboljšale, bo start v Selcah, cilj pa smučarska koča. Če pa zapade medtem 5e več snega, tedaj pa bo start in cilj v Guštanju. Že lansko leto je klub s svojimi tekmami dokazal, da so njegovi člani na leni polju doma. Hvalevredno pa je dejstvo, da so v Guštanju društva, ki so klubu jako naklonjena in ga v vsem podpirajo. Posebno je omeniti krajevni odbor Rdečega križa v Guštanju, ki postavi na tekmovalnih progah sanitetne postojanke pod vodstvom g. Kotnika Rajka, a na cilju pričakuje tekmovalce predsednik Rdečega križa g. dr. Boštjan Erath. Zanimanje za tekmo je med prebivalstvom jako veliko in je pričakovati, da bo letošnji klubov praznik prinesel .vsem prijateljem športa mnogo veselja. Pismo iz IV i In e Wilno, 10. januarja. Ce bi se 1386 veliki knez Litve Ladislav II. Jagellonski ne bil zaljubil v 15 letno poljsko kraljico Hedvigo d'Anjou, in če bi ta na nadnaraven namig, kakor pripoveduje legenda, v veličastni krakovski katedrali ne bila pristala na to, da pozabi na lepega avstrijskega nadvojvodo ter se iz ljubezni do domovine omoži z napol divjim litvan-skim knezom, ki je bil povrhu še pogan, bi danes mogoče poljsko-Iitvanskega spora radi prelepe Wilne ne bilo. Tako sta se takrat obe državi združili in ostali tako do delitev Poljske. Čeravno eo boljševiki 1918 izročili Litvancem Wilno, je general Želigovaki vzel Wilno z oboroženo silo in 1923 je konferenca veleposlanikov to dejstvo tudi priznala. Skozi dolga stoletja, ko sta bili Litva iu Poljska združeni, sta se oba naroda posebno v višjih plasteh med seboj veselo pomešala. Velika večina litvanskega plemstva se je popoljčila, takisto izobraženi krogi. Le narod kot tak je, kakor še vedno v zgodovini, čuval čiste osobine svojega plemena. Velika imena v poljski zgodovini, maršal Pil-sudeki sam, so litvanskega porekla. Mickievioz je Litvanec. Le malo, zelo malo je izobraženih Litvan-eev, ki so ob verzajskem miru šli služit svoji skromni domovini. Kje boš potegnil meje med obema narodoma, ki sla se mešala dolga stoletja in katera je skupno prek vaša la Rusija več ko pu slo let? Ko gledaš Wilno, ki se tako zaljubljeno privija lepi Wilji in se sramežljivo skriva med razkošnim drevjem v zimskem čaru, komu jo boš prisodil? Bila je stoletja litvanska prestolnica. Da. A odkod ti kraljevi grobovi v St. Petru in Pavlu, posebno zadnji med njimi, ki skriva zvestobo Sigismunda Avgusta do njegove žene Barbare Radzivillove? Odkod St. Peter in Pavel sam, s svojimi krva-vordečimi kupolami, ki se dvigajo nad mestom in so kot mlake krvi v snežni belini? Odkod teli 2000 skulptur velikih vvilnskih gospa, katere sta Itali-| jana Peretti in Galli v razcvitu renesanse postavila : v fasado in v notranjščino te mogočne cerkve? Kot I da bi vse to prinesel od nekod z juga in postavil v j strogo -everno pokrajino. Ali la cerkvica sv. Ane s svojim ponosnim čipkastim stolpom? Odkod ves ta du.h zapada, ki veje sveže po vseh ulicah? Kako častitljiva je univerza, ki jo je ust- Iv Wilnl : leta 1579 poljski kralj madjarske k. . .Štefan Ba-toril Zopet je oživela in po samostanskih hodnikih, ki govorijo o veličini davnine, žubori zopet m1 življenje rodov, ki je iz proš>losti rešilo samo bodo in hoče graditi novo zgodovino! Odkod to? Skozi 500 let je tekla po poljskem kraljestvu v močnih curkih zapadna kultura v te severne kraje, in ker narodne samozavesti takrat še ni bilo uikjer. ker jo je dala šele francoska revolucija, je izena-j čevala vse, Poljaka in Lltvanca, brez razlike krvi, v vladajočem razredu, ki je bil močan in kulturen v nasprotju s skromnimi plastmi malih ljudi, ki so I spadali med barbare. Kje potegniti meje? Mi smo j videli, kako težko jc bilo potegniti mejo na Ko-| roškem med Slovenci in med Nemci, ko se je kar I vsiljevala bolj vidna meja med vladajočimi, »kul-turnejšimi«, bogatejšimi I Zato v Wilni nikdo ni občutil udarca generala Želigovskega. V globini morda, med skromnim narodom. ki kleči dneve in noči pred .»Ostro Bramo«, se je mogoče začutila ostra bolečina, trenutek samo. kui odmev h11 jeva od onmran Trokija, kjer leži mala Litvva. Umrla je hitro, ker od 1386 dalje teflu narodu še m uikdo vprašal za želje njegovega srca. In gospodarjev nešteto je prešlo prijazne dolinice Wilje. »Ostra Brama« — ozka vrata! Wilno je bilo obdano od mogočnega trdnjavskega obzidja iz 16. stoletja. Rusi so ga porušili. Ostal je satno košček, vrata v nekdanje oboi«1 in narod je postavil tja, visoko gori, podobo Matere božje. Kdo jo je slikal? Nikdo ne ve. Noč in dan gleda doli ta nebeško mili obraz Marije, ves obdan od biserov in diamantov. In kadar se solnčni žarki boječe priplazijo do nje, se zdi, kakor da bi zaigral neki rajsiki, tolažeči in pomirljivi nasmeh okrog njenih usten, sicer tako blesteče oči se pogreznejo nekam v čudotvorne globine. Od daleč, od daleč prihajajo dnevno dolge procesije ljudstva v narodnih nošah in padajo na kolena, tiho mrmrajoč svoje prošnje in svoje želje, ker Mati božja od Ostre Brame razume vse jezike. Ob šestih se začnejo sv. maše v tej trdnjavski kapelici, ob U nehajo, toda narod, ta pobožni in vdani narod ostaja na kolenih dalje, popoldne, ponoči, na ulici in šepeče svoje molitve. Koliko gorja se pretaka po tej ulici, koliko tolažb prihaja nazaj od milostipolne kapelice, to so tajnosti, ki čakajo razodel. v večnosti. Človek samo ob takih prizorih razume, zakaj ljudstvo, kljub teptanju, ki ga prenaša v nizu stoletij, ne klone in zakaj so se narodi, ki so že tonili v pozabljenju. naenkrat vstanejo v vsej svežini in presenečajo svet s svojimi krepostmi. In Bog sam ve, kakšno vlogo bo igrala ta božja pot v bližnji bodočnosti. Tik ob meji popoga-njene Rusije se dviga ta oltar v trdnjavskili vratih Wilne, in sveta podoba gleda tja v brezmejne razdalje Rusije. Stala bo na braniku krščanstva Ostra Brama, a ne samo branila bo, osvojevala bo, mehčala srca. tolažila, krepila, kot doslej iu milo čakala, da pridejo k njej v cestni prah vsi njeni otroci, tudi oni od onstran Wilne! Ostra Brama — naša ljuba gospa boljševikovl | V VVilni počivata dva velika prelata naše dobe, : msgr. Cieplak, mučenik boljševiških temnic, in msgr. Bandovski, legendarni vojni kurat Pilsudski-jevih legijonarjev, znan in spoštovan od vse Polj-i ske, ki je umrl lani kot škof poljske armade. Iz lepe VVilne je samo nekaj desetin kilometrov do Kavvnasa. Mislil sem tja, toda kakšno raz očaranje! Litva noče nobenih zvez s Poljsko. Meo obema državama je širok nevtralni pas in če s« kdo spozabi na lo smrtonosno cono, ne uide litvan skim patruljam in njihovim kroglam! Kako ee tu kaj zanilkuje 500 letna zgodovina prostovoljnega sožitja in kako se podčrtava načelo narodne samobitnosti. Torej ne bom Vaju mogel videli. Ema Vili-majte in Tvojega brata Adomasa, da bi mi s se-I verno hladnokrvnostjo in vztrajnostjo ponovila ar-■ gumiente za litvansko Wilno, kjer sla se rodila kot ' otroka skromnih staršev, ki so hodili molit pod I Ostro Bramo! A videl bi jo pa rad, vsaj iz daljave, lo Litvo i Voldemarasa in Smetone, ki bi bila gotovo oskru-nila tudi vilnsko Mater božjo, kot sta oskrunila vse katoliško v njenem javnem življenju. Z avtom lahko prideš do Trokija lik ob nevtralni coni. Troki ima svojo posebnost, ker je glavno mesto židovske sekte Karaitov. Okrog 15.000 jih ! je po celem svetu. Izhajajo pa o«I nekoga Ananbcn-j Davida, ki je v 8. stoletju živel v Babilonu in dol-! žil žide, da so potvorili svete knjige. Danes imajo v Trokija svojo »katedralo« in svojega nadškofa (slo!) msgr. Szapszala. »Katedrala je mala hišica brez zvonika. Znotraj dvorana, pult, na pultu sveto pismo. To je vse! Na dnu dvorane zamrežena ograja, za katero molijo — ženske! To je Rim Karaitov, skoroda v »mrtni coni med Litvo in Poljsko. Meja i je oddaljena dva kilometra? -Hočete tja?< — »Ne. ; ni treba I« ln avto se obrue nazaj proti VVilni. 1 K. Ljubljana Zadnja pot ravnatelja Janka N. Jegliča Ljubljana, 12. I. Pogreb jtokojnega vzornega pedagoga, dobrotnika in javnega delavca, ravnatelja Janka N. Jegliča, ki je bil danes ob ]>ol 4 popoldne izpred hiše žalosti v Ilirski ulici, se je razvil v veliko žalno manifestacijo prebivalstva in številnih prijateljev ter spoštovalcev. Pogreba se je udeležilo ogromno število žalujočih, kar je vnovič dokazalo vse velike simpatije, ki jih je pokojnik užival v življenju. Cerkvene obrede je opravil g. šentpeterski župnik Petrič ob asistenci treh duhovnikov. Pred hišo, pred viaduktom in na pokopališču je pokojniku v slovo zapelo žaloistinke Glasbeno društvo »Ljubljana« pod vodstvom dr. Dolinarja. V žalnem sprevodu je šlo poleg sorodnikov tudi mnogo zastopnikov raznih korporacij, društev in organizacij, duhovščine, pedagogov in mladine, šentpetersko prosvetno društvo je bilo zastopano z zastavo in z zelo številnimi člani. Nadvse častno 6ta bili zastopani Vincencijeva in Elizabetna družba, zlasti številni so bili Vincencijevi bratje. V sprevodu so šli dalje zastopniki mestne občine in mestnega uradništva ter zastopniki drugih karitativnih organizacij. V sprevodu je šla dalje mladina Marijanišča, grabenske osnovne šole, na kateri je bil pokojnik 20 let ravnatelj in tretje osnovne šole. Med pogrebci je bilo mnogo profesorjev in učiteljev, zlasti so se v častnem številu udeležili pogreba tudi mnogi duhovniki, učitelji in drugi prijatelji ter spoštovalci pokojnika z dežele, posebno iz krajev, kjer je pokojnik nekoč služboval. Učiteljišče je bilo zastopano z več profesorji in enim razredom učiteljišča. V sprevodu je bilo zastopano tudi uredništvo »Slovenca«. S solznimi očmi je spremljala vsa velika množica krsto s pokojnikovim truplom na pokopališče, kjer je zrastel nov, svež grob, tako drag mnogim. Naj uživa pokojnik v večnosti plačilo za svoja dobra delu iu v zgled no življenje! Naj mu sveti večna luč! Duhičev blok napreduje Ljubljana, 10. januarja. Te dni so zidarji dosegli višino srednjega poslopja v tretjem oddelku Dukičevega bloka, v katerem je prvo poslopje last gospe Zalaznikove. Obe kraj ni hiši le skupine sta petnadstropni, srednja pa šestnadsiropna. Ponosno se dviga sedaj nad šestini nadstropjem okrašeni mlaj. Vsa tri poslopja so zrastla z naglico, ki je celo pri skeletnih stavbah nenavadna. Kazen poslopja gospe Zalaznikove, sta drugi dve -poslopji last podjetja samega, ki bo pač našlo primerne reflektante za poslopji ali pa ju obdrži. IVto in šesto nadstropje je dosegla tudi skupina ob Gledališki ulici, ki ju podjetje gradi za pokojninski fond uradništva Trboveljske pre-mogogovue družbe. Ta tri poslopja pa še nimajo sten izpolnjenih z opeko, temveč jih prično izpolnjevati v kratkem. Čez leto namerava podjetje pričeti tudi z gradnjo drugih skupin v tem bloku. Nastale pa -*i<> pri tem neke pravne ovire, ki jih bo moralo ■podjetje še premagati. Zlasti so se pojavile pritožbe proti preveliki višini poslopij ob Dunajski cesti. No, če že imamo tam v bližini nebotičnik, tudi ni takšnih stvarnih razlogov proti sedmini nadstropjem, kakor jih bo imelo najvišje poslopje Dukičevega bloka ob Dunajski cesti. Že z zgradnjo dosedanjih šestih poslopij, ki so na tem kraju zrastla iz tal, pa je na mah postal pereč in nujne rešitve potreben problem regulacije ozke Puhar-jeve ulice. Zaradi gradbenih del je sedaj ta ulica toliko kot neprehodna in je občinstvo sedaj ne uporablja, oziroma jo uporabljajo le najpogumnej-ši. Formalno pa ulica čez Uau ni zaprta, dasi bi bila začasno prav lahko. Kal bo dane s ? Drama: ob 15 »Vest«. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Izven. Opera: Zaprta. Union, verandna dvorana: X. prosvetni večer. Predava insgr. Steska o cerkvi sv. Jakoba. Ob 20. Drogerija Gre gori č: Fotografsko predavanje g. Rogulje. Ob pol 21. Kino Kodeljevo. Ob 8: »Salon za lepoto . Nočno službo imata lekarni: mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ramor, Miklošičeva c. 20. O Pumparce, obleke, suknjiče, najboljši nakup A. Presker, Ljubljana, Sv. Petra c. 14. O Slov. kat. akad. starešinstvo v Ljubljani ima dne 22. jan. 1933 ob pol 4 popoldne redni občni zbor v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva 5, z običajnim dnevnim redom. Ev. predloge članov je treba javiti odboru pismeno tri dni prej. V slučaju nesklepčnosti, 6e vrši pol ure ko-sneje drugi občni zbor z istim dnevnim redom, ki sklepa ob vsaki udeležbi. — Odbor. © X. Prosvetni večer, ki bo drevi ob 8 v verandni dvorani hotela Union, velja umetniškim spomenikom, katere hrani pod svojo streho cerkev sv. Jakoba v Ljubljani. G. predavatelj, msgr. Viktor Steska, bo posetnikom večera odkril marsikatero zanimivost iz področja slovenske umetnosti, ki je združena s Šubičevimi freskami in drugimi slikarji, ki so okrasili to cerkev z umetniškimi spomeniki. Predavanje bodo pojasnjevale skiop-tične slike, ki so bile nalašč za to predavanje posnete. Na ta večer vljudno vabimo župljane šentjakobske župnije, da bodo spoznali svojo cerkev tudi iz umetniškega stališča, kakor tudi cenjeno občinstvo, ki se zanima za umetnostne spomenike v Ljubljani. © Bloki »Pomoč potrebnim«, listek po 50 par, se dobe v vseh trafikah. Ako bi bloki v eni ali drugi trafiki pošli, blagovolite z dopisnico opozoriti mestni socialno-poltični urad v Mestnem domu. P. n. občnstvo se vabi, da pridno posega po teh blokih, 0 Rodbina Jerneje, Ljubljana, Dolenjska c., je darovala znesek 150 Din za Dom slepih, mesto venca pok. gosp. ravnat. Janku Jegliču. © Gledališka predstava v Rokodelskem »lomu. Da ustreže opetovano izraženim željam, bo vpri-zorilo rokodelsko društvo v nedeljo 15. jan. veseloigro »Stric v Toplicah«. Velezabavno igro, polno smeha, bo režiral g. Janko Novak. Priporočamo, da si občinstvo oskrbi vstopnice v predprodaji v soboto zvečer ali v nedeljo dopoldne v Rokodelskem domu, Komenskega ul. 12. Pričetek predstave bo v nedeljo ob pol 8" zvečer. Dostikrat ves srečen pravi stari naš očaner: »Najbolj me še k moči spravi Slnmičev silvanec.« 0 Iz parkov in s cest. Zadnje dni zopet poje sekira mestnih delavcev. Žrtev naj bodo idilično lepe breze drevoreda ob Cesti na Rožnik. Gotovo njihova senca ne škodi mestni vrtnariji, ceste pa tudi ni treba razširjevati na račun prikupnih »gozdnih gospodičen«, belih brez, ki so bile marsikomu še varno zatočišče, da se je za njih debla skril in obvaroval blatnega obrizganja po drvečih avtomobilih. Šetalci in stanovalci Podrožnika in Rožne doline prosimo ob tej priliki g. župana, da bi dal Erjavčevo cesto pri železniškem prelazu čimprej mogoče v vsej širini prehoda tlakovati, ker je tu ob vsakem dežju celo barje blata. Naj ne bo magistrat tako provincialen, da bi samo v sredini tujcu razkazoval par lepih, snažnih cest, v predmestju (in celo v šetaliških smereh) bi ee pa galil v vsej siromašni revščini. Glede brez pa prosimo. naj naroči vrtnariji, da jih pusti pri miru. Saj menda niso garjave, kakor tivolske sanreke, ki so v njih naravoslovci menda zastonj iskali fa-niranega iabudarja. Seveda, če pa gospod župan rabi na magistratu brezovega olja, potem naj se pa le pošteno preskrbi s to včasih prav koristno mažo. © Promet čez most na Prulah je dovoljen za vozove, ki s tovorom ne presegajo teže 3000 kg. Vsaka večja obremenitev mostu predstavlja prestopek člena 66 in se kaznuje po členu 69 zakona o notranji upravi. 0 Sladkor in mleko. Za ljudsko prehrano sta sladkor in mleko nujno potrebna. Zanimivo pa je, d« je konzum sladkorja lani padel kar za i 00 000 na d ram predlanskemu letu. Ta pojav tolmačijo tako, da je temu vzrok podražitev sladkorja in da so ljudje vporabljali za prehrano tudi sladkorne sirovine namenjene za industrijske namene. Lani je bilo zatrošari-njeno 1,367.961 kg sladkorja, kar predstavlja približno vrednost 21.243.822 Din. Uvoz mleka je le pod kontrolo v toliko, v kolikor prihaja izven pomerija, kajti barjanske mlekfirice so občinske trošarine oproščene Lani je bilo uvoženih 6, milijonov 948.617 1 mleka in raznič mlečnih izdelkov za 17,471.542 Din. © Ljubl janski č.etveronožci. Avtomobil izpodriva lepe konje, s katerimi so se nekdaj ponosni meščani vozili v lepi vpregi na izlete v okolico, osobito ob nedeljah in drugih svečanih dnevih. Za konje in drugo žival so ljubljanski gospodarji rabili lani 2,941.783 kg sena, ovsa, slame, koruze, rezanice in stelje. Povprečna cena za živalsko krmo jc bila 1 Din kg in so torej četveronožci pohrustali lepo vsoto. © Rejenci mestne občine. Socialne naloge, ki jih nalaga moderna doba občinam, so prav velike. Mestna občina ljubljanska mora poleg drugih oskrbovancev oskrbovati tudi mnogo sirot. Mestna občina je v letu 1932 oddajala svoje rejence v vse državne in zasebne zavode, lo je v banovinski Dečji dom, v Liohtenthurnov zavod, v Marijan išče, v Zavod sv. Jožefa v Št. Vidu, v Salezijanski zavod na Rakovniku in drugam. Na račun mestne občine je bilo v teh zavodih lani 36 otrok. V proračunu je bilo za preskrbo teh otrok določenih 190.000 Din, toda že v prvi polovici leta je mestna občina porabila za ta namea 137.000 Din. Razen teh otrok pa mestna občina plačuje rejnine še za 47 otrok, ki jih ima na reji pri raznih zanesljivih ženskah. Za te otroke je bilo določenih v začetku 125.000 Din, vendar pa je finančno ministrstvo znižalo to postavko na 95.000 Din. Vsi otroci, ki so bili dani v rejo, so po večini nezakonski ali pa povsem zapuščeni. V rejo so bili oddani samo taki otroci, katerih starši jih ne bi mogli vzdrževati. V nekaj primerih pa je mladinski urad mestne občine moral odvzeti materinsko oziroma očetovsko oblast zgolj iz vzgojnih razlogov. V teh primerih je skupno z okrajnim sodiščem v Ljubljani, ki je nad varstvena oblast, podredil te otroke generalnemu varuhu in jih odvzel slabšem, da bi jih ubranil moralnega ali zdravstvenega propadanja. © Izguba jugoslovanskega državljanstva. Mestno načelstvo je objavilo seznam Ljubljančanov, ki so izgubili jugoslovansko državljanstvo, ker ne bivajo že nad 30 let več v Ljubljani in niso izpolnjevali svojih državljanskih dolžnosti. Takih je 19 moških in žensk. Usoda jih je gnala daleč po svetu, nekatere v Ameriko, druge v Avstrijo, Nemčijo in na Madjarsko. Nekateri so stari že nad 80 let, drugi mlajši. Pač so mnogi najbrž v inozemstvu že pomrli. Po poklicu so večinoma delavci, pa tudi iz boljših slojev. Zanimiva mora biti pot življenja nekega najdenčka. Majnika meseca, točno 29. so našli v borne plenice povitega dečka. Najdenčka so krstili na ime Ferdinand Mizerl. Ko je najdenček odrasel, se je napotil v širni svet. Prišel je celo v Ameriko. Kakšna je nadaljna njegova usoda, pač nikdo ne ve. Mestna občina poziva vse imenoma navedene, da se morajo javiti v 5 letih in protestirati proti izbrisu državljanstva. Ormož Važne pripombe k pregrupaciji okoliških občin. Pri nas se rešuje delikatno vprašanje, ali se naj priključita okoliški občini Pušenci in Hardek k mestni občini ormoški ali ne. Dočim stremita občini Hardek in Pušenci za priključitev, so nekateri ormoški faktorji proti temu in za to, da naj mesto Ormož ostane za sebe. Če pogledamo za 20 ali 30 let nazaj in prelistamo zgodovino ormoških Slovencev, moramo priznati, da so nekdanji možje iz Pu-šencev in Hardeka bili močna hrbtenica za ormoške Slovence. Na pragu Ormoža so nam postavili iz lastnih sredstev krasno stavbo, »Ormoško okoliško slovensko šolo«, ki je še danes kras in ponos Ormoža in njega okolice. V to šolo so ormoški Slovenci ob času nemškega pritiska pošiljali svojo deco, da se ni izneverila svojemu slovenskemu jeziku. To je bilo takrat, ko je nemški Volksrat ponemčil nekdanjo dvojezično šolo v Ormožu in so ormoški Slovenci zelo bridko občutili nemško nacionalno na-i silje. Tradicija, da 6padajo občani iz Pušencev, I Hardeka in Ormoža v eno skupino, je torej že stara in ne bo tako hitro pozabljena. Sodelovanje teh treh občin je bilo že od nekdaj istovetno ne samo v pogledu šolstva in prosvete, nego tudi v obče koristnih društvih. Tako v gasilnem društvu na Har-deku, kjer so bili ormoški Slovenci včlanjeni. Občina Hardek leži s svojim teritorijem tako rekoč v objemu Ormoža. Občina Pušenci pa bliže Ormoža nego ormoška predvas Amerika. Kmetje iz Pušencev imajo svoja posestva v območju ormoške občine, plačujejo semkaj davke v denarju in kuluku. Kakih posebnih interesov v treh navedenih občinah ni, ker se eni kot drugi pečajo v glavnem s poljedelstvom, živinorejo in vinarstvom. Tudi v premoženjskem pogledu se ne razlikujejo. Povsod enake doklade na direktne davke. Pa tudi z lastnim premoženjem razpolagajo, četudi imata občini Pu-šenca in Hradek nekaj manj nego Ormož denarja in posestva. Vse tri občine tvorijo eno zaokroženo zemljepisno celoto, ustvarjeno že od narave. V6a pota okoličanov vodijo v Ormož. Celo pokopališče je skupno. Šolski okoliš je skupen. Tradicija skupna. Zato ne more biti prav nobenega stvarnega pomisleka proti združitvi. Stari Ormožanci, ki imajo besedo, naj to malo premislijo, mladi pa se pridružijo starim in različnih računov ne bo. Ormoška stara generacija je nekdaj tvorila z zavednimi Pu-šenčani in Hardečani eno narodno telo in dušo, duševni podvig je dala ormoška inteligenca, zato upoštevajmo to, kar so upoštevali in ustvarili naši starini I Gre za pošteno in pravično stvar. Za povzdigo narodnega gospodarstva Akcija dolenjevašlcega župnika Karla škulja. Ribnica na Dolenjskem, januarja. V tem času, ki je nanj gospodarska stiska vtisnila svoj neizbežen pečat, smo doživeli marsi-kako razočaranje. Iu vendar jih imamo še nekaj, ki so šli mimo tega v boj, ki so pokazali s svojim delom in vzgledom, da položaj še vendar ni tako obupen, da se ne bi mogla najti pota za njegovo rešitev. Eden izmed teh je vedno iniciativni do-lenjevaški župnik in svetnik g. Karel Škulj, Leta 102t» se je vrgel g. škulj z vso silo na gospodarsko organizacijo kočevskega okraja, v katerem je bil štirinajst let voljeu za poslanca. Kriza je tedaj že začeujala. Ogromni padec v ceni lesa, od katerega so Kočevarji iu Ribničanje živeli, je naniah zavrl blagostanje v teli krajih in omejil dohodke na minimum. Treba je bilo torej nuditi ljudstvu, ki je bilo obupano in v popolni zmedi, novo možnost pridobivanja. Zato je g. škulj ustanovil v Dolenji vasi živinorejsko zadruga in hkrati mlekarno, tudi kot zadrugo. Njegov pogled se je začel obračati na morje. Če se je kot narodni poslanec preje potegoval za železniško zvezo Slovenije z morjem, je sedaj hotel uresničiti resnično, a topot gospodarsko zvezo Slovenije z morjem. Njegovo delo je bilo odslej v tem praven. Začel je iskati na Sušaku prostore za svoje podjetje in v kratkem je nato zahupal njegov avto po prašni cesti mimo Kočevja in Delnic, zdrknil proti morju in na Sušaku izkrcal svoj prvi tovor: mleko in nekaj jesenskih pridelkov. Led je bil prebit. Vendar bi se vsakdo zmotil, kdor bi mislil, da je taka akcija lahka stvar. Mnogim, ki so stali oddaleč, se je zdela njegova akcija naravnost pustolovščina. Saj je bilo jasno, da se dobo tej akciji v prvi vrsli uprli hrvatski gospodarski krogi, ki so bili v prvi vrsti zainteresirani na morju. To se je tudi zgodilo. Hrvatski listi so začeli napadati g. Škulja in v Sušaku, kjer so prej imeli eno samo mlekarno, se je ustanovilo ob prihodu slovenskega mleka na sušaški trg, kar pet novih mlekarskih zadrug. Zmagal pa je Škuljev optimizem in kakovost slovenskega mleka. Škuljevemu vzgledu so sledili takoj Dobre-poljci, ki so si iz svojega konzuma na Vidmu ustanovili centralo, na Sušaku pa filijalo za prodajo kmečkih izdelkov. Tako je bilo že drugo naše okno na morje odprto. G. Škulj je nato delal na tem, da svoje podjetje razširi in poveča. Vsak začetek je skromen. Ustanovil je drugo mlekarno v Fari ob Kolpi, da bi pomogel tudi drugemu obkolpskemu prebivalstvu, ki je znano po svoji silni revščini. Pa mu je priskočil na pomoč tudi kostelski graščak ing. Gorjan-Grttnvvald, ki je v svojem kraju podprl njegovo akcijo in opozoril prebivalstvo na vrednost tega podjetja. Obe mlekarni, v Dolenji vasi in Fari naj bi bili zbirališče mleka, ga predelali, pasterizirali in ga izvažali na morje. Dolenjevaška mlekarna pa je začela tudi s produkcijo sira in drugih mlečnih izdelkov. Škulj je našel tudi na Reki svoje odjemalce in ustanovil tam svojo malo podružnico. Že skoraj leto dni se izvaža iz kočevskega okraja vsak drugi dan na Sušak in v Italijo od 500—700 litrov pasteriziranega mleka. Tovorni avto prevaža neprestano iz Dolenje vasi na morje živila in uvaža stvari, ki so nam potrebna. Tako se obojestransko trguje. Samo za ta božič je mlekarna v Dolenji vasi izplačala kmetom nad 30.000 Din. Kako se lepo razvija ta akcija, pa nam p,r(jfti denarni promet, ki je znašal samo v zadnjem poslovnem letu tri in pol milijona dinarjev! To je nadvse lep rezultat, če pomislimo, da živimo v tako kočljivem gospodarskem položaju. G. Škulj je tudi v Kočevju samem ustanovil kljub denarni krizi zavod »Ljudsko posojilnico«. Za kočevsko delavstvo se je po njegovi iniciativi ustanovila delavska kuhinja in mlekarna, česar je Kočevje zelo potrebovalo, saj ni imelo doseda^ niti ene mlekarne in pri tisoč delavcih niti ene javne kuhinje. Drugo skrb je posvetil svojitn re-šetarjem, katerim že dolgo vrsto let vodi kot načelnik njihovo zadrugo. Preskrbel jim je ugodne zveze za izvoz, saj so prišla naročila iz Španije, južne Afrike, Nemčije, Kanade, da celo iz Albanije. Izvoz postaja čedalje večji. Tako je z delom za dvig narodnega gospodarstva! Treba bo vztrajati, čeprav letijo polena pod noge. Ljutomer Do vsakega 15. dne v mesecu je treba plačati električni tok, sicer ti oškrnejo dovodne žice. Ponekod že zopet svetijo s petrolejem. Novih knjig za zimske večere je zopet dobila knjižnica Prosvetnega društva v Katoliškem domu. Knjižnica je odprta vsako nedeljo dopoldne. Kulturni obzornik Ljubljanska drama: Milijon teža v Dočim prikazuje V. Katajev v »Kvadraturi kroga«, ki jo že poznamo, sodobni sovjetski družabni in duhovni problem, in sicer kot komično nesoglasje med človeško naravo in družabnim sistemom, je v »Milijonu težav« nastopil poklic docela opredeljenega koinediografa, za katerega ni več pesniškega smeha skozi solze, čuvstvo ali razum, ampak brusi orožje pripadnika, ki pozna samo stranko in ji služi z umetnostjo. Tudi v »Milijonu težav« vidimo močno dramatično domišljijo, izrazito kombinacijsko moč, vedrost in svežost novega časa — toda očividna služba in umetniška krivičnost nam nazadnje zagreni sicer zabavno iu brezobzirno delo. Katajev nam je v tej veseloigri s starim Ekvi-paževim predstavil ozkosrčnega ruskega liberalca, brezposelnega inteligenta, ki so ne more vživeti v novi čas, bolj in bolj besni in se končno docela osmeši kot nevednež, krivičen in malo nemoralen človek. Sploh je pisatelj uredil vso komedijo tako, da se pokaže popolna golota, omejenost ter živ-Ijanska neupravičenost starega sveta — vsa mladina pa je brez predsodkov, neposredna, zdrava in često brez moralne pege. Pesnik je stopil v ozadje, milijon težav pa je nabral pisatelj tendenčne veseloigre, ki potrjuje svojo stranko v dobri volji z zlohotnim in brezobzirnim dovtipom. Problem boja med starimi in mladimi je kajpak večen in sega v najtanjše utripe življenja. Ta problem je v osnovi tragičen, po svojih zunanjih oblikah pa velikokrat komičen, prav tako komičen za mladino, kakor za stare. Zal, da se rajši prikazuje komičen tam, kjer je osnova pogosto tragična. Komični starci spadajo povečini v situacij- -i— i.««.;,'ca rtlnnnli tn nUoatenpH in fiivu RUHitjaiju, «■ —. — ---I---- --- --------------—. ljenje — toda ne morem reči, da bi bil Ekvipažev, ki je sam na sebi slab človek, smel predstavljati zastarelega Človeka, iz katerega diba še celo doba, in da bi pisatelj iz njega smel napraviti še več-kakor situacijo. Lahko je mladini reči, da je kdo smešen in zaostal, etično vesten komediograf ne bo stavil slabega človeka za simbol celotne dsbe, ne da bi pokazal, da je ta doba ustvarjala res same slabe ljudi. Ekvipažev je res smešen, oduren in neznosen, tudi nam, prav tako njegov meščanski zet Ananasov, toda odkod je mladina, pi nazadnje tz svojega poštenja aretira celo lastnega očeta, tako popolna, zdrava, vesela in solnčna? Mar, ker se je industrializirala, ker se je sklenila v en brezdušni, nesvobodni ritem? Ali je antiteza prazen patos starih in zdravje mladine resnična? Tu se pokaže, da je pisateljeva komedija nesvobodna vaba, in da je tudi naš smeh in našo dobro voljo nazadnje osramotil in udaril v oko. Dobrodušnost se spremeni v cinično drastiko in agitacijo, ki sega preko pravic komičnosti, zakaj prapor starega Ekvipaža ni dediščina starega rodu, ampak prav tiste duševne pridobitve, ki jih mehanizira mladi rod. Delo se je nad pisateljem samo maščevalo. Dočim je prvo dejanje polno živahnih in v resnici komičnih zapletljajev in paradoksov, naslednji dve dejanji v pravi komičnosti padata in pisateljevo orožje je predvsem ideološko dokazovanje z dovtipom, ki velikokrat ni več duhovit. Iz navedenih razlogov delo kljub zabavnosti ne more zadovoljiti. Agitacija v umetnosti je vedno odurna stvar, tudi če je duhovita, kaj še, če je krivična. Ni treba, da bi bil človek duševno top in socialno omejen meščan, toda komičnost brez etičnosti je burka. Igro je vodil B. Kreft. Glavno vlogo starega Ekvipaževa je izdelal g. Sancin, ki se jo topot preko dosedanjih izrazitih manjših vlog povzpel do enotno izdelane velike partije ter jo kljub veliki drastičnosti v zmislu igre in režije, držal večinoma na višini dobre igre. V zmislu tendenčnega realizma in svežosti mladine, so izdelali svoje vloge ga. Vida Juvanova in g. Jan (oba Ekvipaževa otroka in vzorna zastopnika mladega rodu, prav tako ga. Mira Danilova kot mlada pprevodnlca moskovskega tramvaja, g. Jerman kot idealen delavec ln Študent. Originalno in prepričevalno je podala nesrečno meščansko Ekvipaževo hčer Kalerijo ga. Gabrijelčičeva, dočim je g. Kralj svojega Ananasova mnogo pretiraval. Delavsko družino Parasjukovih so še precej izrazilo igrali ga. Rakarjeva, g. Bratina in g. Cesar. Nad vse odlično in intimno komiko je topot podala ga. Na-blocka s svojo sosedo Ekvipaževih, da ji lahko čestitamo, prav tako je bil odličen g. Lipah kot prvi sostanovalec. F. K. SHharsha razstava v Kočev-u V risalnici tukajšnje gimnazije so razstavili svoja slikarska dela prof. h'. Jiralc iz Ptuja, Oclljen, Trubel in iVullner ter grafična dela dunajski grafik Luigi Kasimir. Prof. Jirak je razstavil 13 oljnatih slik. med katerimi vzbujajo največjo pozornost 3 slike kri-ževega pota, ki ga je napravil za minoritsko cerkev v Ptuju. Tudi njegova tihožitja kažejo posebno v barvah veliko presijo. Lepi so njegovi molivi z Adrije. Med temi je najlepši »eugovina . Slike, polne mehkobe in lirike, je razstavil O/o Trubel. Razstavljenih ima 8 oljnatih slik (tihožitja). Žal, da nam ni razstavil tudi svojih akvarelov, po katerih je poznan. V svoji tehniki in načinu podajanja sloji med impresionizmom in ekspresionizmom. Kol tretjega moramo omeniti Friza Jnn Oelljc-vii, Iu je razstavil 20 akvarelov in 20 grafičnih del. Največ je motivov iz okolice Ptuja. Dasiravno je severnjak, ima sveže in težke barve. V izražanju je 6ilen. Linije ne pozna. Njegova notranjost je samo v barvah. Najlepša razstavljena slika je »gdč. S. M. iz Ptuja«. Jedro cele razstavo tvorijo grafična dela grafika evropskega slovesa Luigija Kasimir-a, ki je po rodu Plujčan. Slike nam predstavljajo večinoma nionumentalne slavbe in arhitektonske objekte iz vseh večjih evropskih mest. Posebno lepe pa so slike iz Sev. Amerike in Meksike. Najlepša pa je slika, ki nam predstavlja lokomotive na kolodvoru. Podaja nam iskreno in realistično ter z velikim čuvstvovanjem. Razstavil je 45 grafičnih del. Kot poslednjega moramo omeniti L. Wnllner-ja, ki je že lani priredil v Kočevju še kot dijak svojo razstavo ter 6e letos pridružil slikarski raz- stavi v Ptuju in sedaj ponovno v Kočevju. Je učenec slikarja prof. Jiraka in študira sedaj slikarsko akademijo v Zagrebu. Razstavil je 2 oljnati sliki, en akvarel iu eno perorisbo. Najlepše njegovo razstavljeno delo je »Kakteje in krizanteme«. Toda tudi v sliki »Ob Savi« se je pokazal mojstra. Pripada ekspresionistični šoli. Kot motive ljubi liho-žitja. Po značaju je lirik in komponist v barvah. Ravno njemu kot najmlajšemu moramo priznat' tudi organizatorično sposobnost, ker se je po njegovi zaslugi otvorila razstava ter mu je bilo mogoče združiti umetnike velikega ugleda v slikarske, družinsko enoto. Razstava se je otvorila dne 5. januarja z uvodnim predavanjem, ki ga je imel prof. Fr. Utšč ler je bila odprla do 12. januarja t. 1. Obisk nu razstavi je bil zelo povoljen. »Rad«, 245. Jugoslovanska akademija znanost) in umetnosti v Zagrebu je izdala 245. knjigo Rada« z razpravami zgodovinsko-filološkega in filo-zofsko-pravnega značaja. Razprave, ki so pisane s široko znanstveno razglednostjo, so dokajšen doprinos zlasti za hrvatsko literarno zgodovino. Saj je na primer dr. Fancev pod naslovom »Nova poezija Marka Maruliča«, najstarejšega hrvatskega pesnika, odkril vse pesnikove duševne proizvode, ki so bili brv. literarni zgodovini do danes še nepoznani. Znani klasični filolog, Slovenec dr. Avgust Mušič, je napisal slovniško razpravo z naslovom: »Grčki iterativni preteriti s ian« i slavenski ite rativni kondicional«. Dalje je hrvatski slovstvenik dr. Anton Barac v dolgi razpravi znanstveno razčlenil hrvatskega pesnika, narodnega buditelja itd. »Mirka Bogoviča« z vidika vseh vej njegovega delovanja. Dr. Bazala je napisal ob priliki tristo letnice rojstva Spinoze (1632) razpravo »Svijet i život u perspektivi fizikalnega racionalizma«. Ob koncu je še napisal Olesnicki članek: »Bezimem turški ljetopisac o bojevima Turaka sa Hrvati mu godine 1191 i 1493;. Cena knjigi je 100 Din. a naroča se pri Jugoslovanski akademiji znanosti in umetnosti v Zagrebu, prav tako tudi na naslov: StieDan Kugli, Zagreb, Ilica 30. Dnevna kronika Koledar Potek, 13. januarja: Veronika Mil., devica; Justa. Novi grobovi -J- V Dol. Logatcu je preteklo sredo umrla gospa Lucija Plečnik roj. Urbas, soproga tesarskega mojstra. Pokopali jo bodo dane« ob 4 popoldne. Noj ji sveti večna luč! Žalujočim nase iskreno sožuije! Osebne vesli = Napredoval je v čin divizijskega generala peh. brigadni general Jovan Naumovič. = Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni za vršilca dolžnosti poveljnika 3. čete p. polka Boke Kotorske peh. poročnik Vekoslav Mar-čič; za vršilca dolžnosti poveljnika 1. čete poveljstva aerodroma 1. zrakoplovnega polka zrakoplov-ni poročnik Ivan Suban; za vršilca dolžnosti nadzornika drugega oddelka voj. tehničnega zavoda peh. poročnik Ivan Vican; za zdravnika 2. planinskega pešpolka sanitetni poročnik dr. Vekoslav Valentmčič; za upravitelja lekarniškega materijala 3. odd. glavnega sanitetnega skladišča lekarniški poročnik Milan Krnic in za vodnika 11. čete obmejne trupe peh. podporočnik Ljudevit Sinko. = Odvetniška vest. Dr. Anton Mulej, odvetnik v Mariboru, se je radi bolezni začasno odpovedal advokaturi. Za njegovega namestnika je določen dr. Ferdo Miiller, odvetnik v Mariboru. Ostale vcsfi — Lepe vsote za kolke. Na sodišču dnevno izdajo tisoče in tisoče za kolke. Kolkovati je treba razne vloge in spise, dalje pa morajo stranke plačati v kolkih tudi razne takse. Od avgusta lani naprej vodijo vsi oddelki okrajnega in deželnega sodišča posebne i/knze o kolkih. Pri okrajnem sodišču v Ljubljani je bilo mesečno plačano na kolkih 150.000 do 200.000 dinarjev. Povprečno pa okoli 170.000 Din. 1 nnt so stranke torej izdale na kolkih ogromno svoto, namreč okoli 2.040.000 Din. Splošna statistika o kolkih in taksah bo gotovo pokazala, da ud« jo za sodnijske zadeve stranke v Sloveniji ogromne milijone, računajo, da okoli 20 milijonov. V ta znesek pa še niso računane razne prenosne takse, ki so bile pri sodiščih plačane v gotovini. Lahko trdimo, da se justičnu uprava v Sloveniji vzdržuje s plačanimi kolki in taksami. — Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje javno pismeno licitacijo za dobavo 800—1000 ton premoga. Licitacija se bo vršila 25. t. m. ob 11 pri gornjem uradu, Miklošičeva cesta 20/1, soba št. 203. Informacije daje ekonomat soba 233 med 10. in 12. uro. _ Nabava bencina. Ravnateljstvo pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje prvo pismeno dražbo za dobavo 6800 kg bencina. Licitacija bo 11. februarja t. 1. ob 11 v pisarni gornjega ravnateljstva, Sv. Jakoba trg št. 2, soba št. 30. — Natečaj za oddajo kolodvorske restavracije. 'RiiVnateljstvo drž. železnic v Ljubljani razpisuje prvi pismeni natečaj za oddajo kolodvorske restavracije v Celju v triletni zakup. Licitacija bo 14. februarja t. 1. ob 11 pri gornjem ravnateljstvu (Ljubljanski dvor) soba št. 59/1. — R;-.zg'as. Mestno načelstvo v Mariboru razpisuje za napeljavo plina in vodovoda v poslopju za carinsko pošlo in carinske urade na glavnem kolodvoru v Mariboru prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 26. t. m. ob enajstih v prostorih mestnega gradbenega urada v Mariboru, Frančiškanska ulica 8, soba št. 5. Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v gorimenovanem uradu soba št. 3. Podrobnejši podatki so razvidni iz »Službenih novin« št. 6, od 10. t. m. na strani 3. — Omejitev železniškega prometa v Bosni. S 15. januarjem bodo na progi Brod—Sarajevo opustili dva brzovlaka, dva druga brzovlaka pa bosla izpremenjena v pospešena potniška vlaka. Nadalje bosta zaradi varčevanja opuščena tudi dva para tovornih vlakov. — Skrivnostno goljufije pri sirotinskem sodišču v Somboru. V urad predsednika sirotinskega sodišča v Subotici dr. Marka Gngurova je prišel te dni mlad mož, ki je izjavil, da je doslej njegovo premoženje upravljalo sirotinsko sodišče, seda i bi pa premoženje rad dvignil, ker je postal polnoleten. Moževe navedbe so proučili in predsednik mu je dejal, da mu bo njegov denar, 800 dinarjev, izplačaj. Mladi mož je to z ogorčenjem zavrnil in ves razburjen zahteval izplačilo vsega svojega premoženja v znesku 60.000 dinarjev. Na podlag! te izjave mladega moža so na največje začudenje ugotovili, da je bil skoraj ves denar že dvignjen, ostalo je samo še 800 Din. Ugotovili so dalje, da je denar dvignil takratni predsednik sirotinskega sodišča dr. Vladislav Tomič, ki ga je izročil takratnemu referentu Mlademu Vrbaškiju, da ga izplača. Vrba-Ski je medtem umrl. Nadaljnja preiskava je dognala, da se je izplačilo denarja izvršilo na pravilen način, za kar govori dokument v arhivu, na katerem je kraljevi notar potrdil, da gre za pravo osebo. Ta oseba je vložila prošnjo, naj bi se od premoženja prodalo šest oralov zemljišča in izročilo 60.000 Din, da bi za skupno vsoto 140.000 Din mogla kupiti neko hišo. Sirotinsko sodišče je v to privolilo. Nadaljnje poizvedbe so ugotovile, da je bil dokument kraljevega notarja napačen, ker je bil na njem podpis notarja ponarejen. Ugotovili so, da so bila tudi v dveh drugih slučajih izplačda Izvršena nepravim osebam na podlagi ponarejenih dokumentov. V enem slučaju gre za 130.000 Din, v drugem pa za 45.000 Din. Sodijo, da gre v vseh treh slučajih za eno in isto osebo. Preiskava se nadaljuje in upajo, da bodo goljufu kmalu prišli na sled. — Kralj Gašper krade denar. Kakor pri nas imajo tudi na Hrvatskem še staro navado, da hodijo po mestih in vaseh Mrije kralji«. Tudi v Pe-frin.fi so hodili »trije kralji« od hiše do hiše. Ko so imeli v puščici že precej denarja, je >kralj Gašper« nenadoma pograbil puščico in jo urnih krač popihal čez meslni park. »Kralja« Miha in Boltežar sla jo udrla z golima sabljama za njim, pa je bil Go-?per sprelnejšl in je na veliko žalost ostalih dveh »kraljeve kar izginil z nabranim denarjem. — Zločin v pijanosti. Pred osješkim sodiščem se je te dni zagovarjal 40 letni kmet Mate Adrič, oče štirih olrok, zaradi umora svo;e mačehe. Adrič !e moral dajati svoji mačehi užitek, in sicer vsako elo 400 kg žila, 2svava, Vse te uštne ljite moje, Nmav čriez jizaro, Mrzva rosa, ojstra kosa, V Šmiliele ano kajžico mani. Na niisu mi pride, Bom pa ruteč zvorav, še ljipša življenja na svijete kni, Pojdamo v Škufče, Tam kjer teče bistra ZiJa. Poodunoru nastopijo skupni zbori s pesmimi: Jest sem an buren pauer, Jest mam tri lubce, Sem se rajtov ženiti, Pojdaai v rute, Mani pa inlinč pod kvancam, Ilorjančce so dro lapc. Med sporedom govori tudi vodja koroških Slovencev g. poslanec Poljfinec. □ širša seja stolne Vincenrijeve konference se vrši v nedeljo, dne 15. t. m ob 11 dopoldne v stolnem župnišču. Na spore*hi je razgovor o zasilni kuhinji in karitaitivni zvezi. Člani in prijatelji, pridite zanesljivo! □ Muriborsko gledališče pripravlja kot pri-hfKlnjo glasbeno novost Kakminovo opereto »Grofica Marica«, ki se je pred leti na mariborskem odru že igrala. □ Ljudska univerza. Danes ob četrt na 8 večer humorja in komike, ki ga priredi znani humorist Stadlmay. Tudi letos si je izbral najlepše sadove človeškega humorja, nudi jih bo v besedi in pesmi. Iz obširnega programa navajamo le nekaj točk: Kaj je paradoks? — Občinski volilni govor — Polet po vetru. — V kostumu: Požarna bramba in gospa SofrI v dvornem gledališču. — Groteska: Samomorilec, itd. Kdor se hoče imenitno in prijetno zabavati, naj ne zamudi te izredne prilike. Vstopnice so v predprodaji v trgovinah Brišnik in Hofer. V ponedeljek predava uuiv. doc. dr. gosp. Seliškar iz Ljubljane o Vjetemici, največji jami Jugoslavije. Skioptične slike! □ Komisija za proučitev proračuna mestne občine je končala svoje delo. Te dni pričenjajo proračunske razprave v širšem finančnem odseku, nakar pride proračun na sejo občinskih očetov, da ga končnovel javno odobrijo. Komisija je izvršila na predlogu samo nekatere nebistvene izpremenibe. □ Redukcije na občini, ki smo jih pred nekaj dnevi navajali, se nadaljujejo. V preteklih dneh sta bili sprejeti v magistralno službo zopet dve osebi. □ Prosvetno knjižnice, ki jo izdaja mariborska Prosvetna zveza, prvi zvezek, serija druga, je izšel te dni v Cirilovi tiskarni. V zlitih, preglednih in izčrpnih izvajanjih obravnava prof. dr. Josip Hohnjec temo »Cerkev mati narodov«. Posamezni zvezki se dobijo v tajništvu Prosv. zveze na Aleksandrovi cesti 6. □ Katoliška oinladina ima v nedeljo ob pol 1.1 v Omladinskem domu, svoj redni letni občni zbor. Točno! Vsi! □ Kako so Mariborčani potovali. Potne liste ima glasom policijskega izkaza v Mariboru 2988 oseb. Od tega je bilo lani na novo nabavljenih 1696 potnih listov, podaljšanih pa 1293. Tujih državljanov pa živi v Mariboru stalno 417. □ Smrt kosi. V mariborski bolnišnici je umTla v starosti 55 let gospa Marija Bolim, soproga železniškega uradnika. Blaga pokojnica 1ki pokopana jutri v soboto ob 3 popoldne na jiobrežkem pokopališču. Pogreb sc vrši iz mrtvašnice. Naj počiva v miru, žalujočim naše sožal je. □ Obsežno delo tehničnega oddelka na policiji. V preteklem letu je izrvršil tehnični oddelek mariborske policije, ki otosega foto- in daktilo-skopski odsek, obilo posla. S fotografiranjem so ovekovečili 324 kriminalnih in političnih osumljencev, mutcev in drugih nepoznanih oseb. Foto-grafieni oddelek je izdelal skupno 2867 silk zločincev, fotografiral je 43 krajev zločina, nesreč in pralnih odtisov. Daktiloelcopski oddelek je posnel 516 osebam odtiske prstov, izvršil pa je skupno 53 daktiloskopičnili ogledov na mestu zločinov, od tega 37 v Mariboru. Policijski pes »Egon« je stopil desetkrat v akcijo in sicer je zasledoval 3 zločince v mestu, 7 pa na deželi. Lep uspeh je dosegel oddelek z identifikacijo 6 težkih in nevarnih zločincev, ki so na podlagi teh dokazov dobili zasluženo plačilo, razkrinkal pa je 3 osebe, ki so se izdajale pod krivim imenom. □ Vodovodna napeljava v carinski zgradbi. Mestno načelstvo v Mariboru razpisuje dne 26. jan. t. 1. javno pismeno ponudbeno licitacijo za oddajo del za izvršitev plinske in vodovodne napeljave v novi zgradbi carinske pošte na glavnem kolodvoru. Licitacija so vrši v sobi mestnega gradbenega urada ob 11. Proračunska vsota za omenjene napeljave znaša 300.345.08 Din. □ Licitacija v zastavljalnici. V mariborski zastavljalnici se vrši Licitacija zastavnih predmetov dne 8. februarja. iProdali se bodo efekti številka 22.121—23.691, dragocenosti št. 35.280—37.447, ki se do 4. februarja t. 1. ne dvignejo oziroma ne podaljšajo. Zastavljalnica bo 6. in 7. febr. zaprta. □ Nova konfekcijska trgovina. Kakor smo že svoječasno javili, je kupil bivšo tovarno perila Durjava, g. Miroslav Ambrožič. V teh prostorih bo obratovala nova konfekcijska tvornica: »Združeno tvornice perila Ambrožič in Sabothy, d. z o. z.« Podjetje je bilo ustanovljeno z glavnico 230.000 dinarjev. □ Za dopuste — kolkovane prošnje. V železniških delavnicah dobivajo delavci zadnje čase le s težavo krajši dopust zn en ali dva dni. Vodstvo se je postavilo na stališče, da se mora letni dopust, ki je delavcem priznan, k večjemu le dvakrat razdeliti in pohabiti. Ce pa rabi delavec kljub temu krajši enodnevni dopust, mora vložiti zanj pismeno prošnjo, k mora biti — kolkovana s 7.50 Dinf □ Krčevinarji in vodovod. Vodovodno vprašanje vznemirja prebivalstvo Krčevine. Pritožujejo s, da jim mariborska občina vodo predrago računa. Plačujejo na račun vodarine skoraj 12% najemnine. Znižanje vodarine v krčevineki občini na isto višino, kot je določena za področje mestne občine, je bilo predmet številnih prošenj na vodstvo mariborske občine. V sredo zvečer se je bavil mestni upravni odbor na svoji seji s tem vprašanjem, prišel pa ui do konkretnega sklepa. Spričo sjilosne želje vseh krčevinskih občanov bo mariborska obč. najbrže nekaj popustila v svojih zahtevah, na izenačenje pa menda ne bo pristala. □ Tekmo mariborskega smuč. kluba. V februarju priredi Mariborski smučarski klub tekme večjega obsega. Dne 19. februarja bodo na betnav-ski skakalnici velike skakalne tekme, dne 26. februarja pa bo na Pohorju 50 km dirka za prehodni pokal MSK, ki ga brani letos Stane Bervar. Za najboljšega tekmovalca iz mariborske podzveze pa je poklonila švicarska tvrdka Brata Huguenin et C. krasno umetniško izdelano plaketo, ki postane prehodno darilo. □ Kampcljci pridejo. Za skakalne tekme, ki jih prireja v nedeljo mariborska ziniskosjKirtna podzveza, so se prijavili doslej naslednji inozemski konkurenti: Gnittormsen, dalje od štajerske smučarsko zvez« v Gradcu Fredy Rod iger in Franc Keglovicih, ki je sodeloval že pri lanskih skakalnih tekmah. Za demonstrativno umetno drsanje pa je zasigurnn nastop naslednjih znanih drsalcev: Zetteimann Rudolf, mojster Štajerske v solo drsanju, Helge Sehrittvvieser-Dietz, ki je zasedla v lanskem avstrijskem prvenstvu v damskein drsanju II. mesto. Kot par nastopita brat in sestra Jauernik Pepo in Ridi Grandl-Jauerniik, ki si je priboril v štajerskem prvenstvu I. mesto v tekmah parov. Od naših drsalcev so prijavljeni prvak Jugoslavije Pavel Sehvvab, Kmanuel Turna, Franjo Avčin in gdč. Jelka Sever; vsi so prvovrstni drsalci SK Ilirije iz Ljubljane. Od domačinov nastopijo Josip Barlovič, Ilery Bauml, Kurt Biihl in Majer. Pričakujejo pa se prijave še drugih prominentnih drsalcev. □ 2 mesee« mesto 14 dni. Komična in vesela zgodba se je obravanavala včeraj pred eodnikom-poedincem mariborskega okrožnega sodišča. Zagovarjala sta se delavec Franc Rep iz Mezgovcev in njegov prijatelj Franc Ostrž iz Moraveev. Franc Rep je bil meseca maja obsojen v Ptuju radi prestopka zoper življenje in telo. Ko ga je sodiščo pozvalo, da odsedi svojo kazen, je jiregovoril svojega prijatelja Franca Ostrža, da mu za nagrado 100 Din napravi uslugo ter gre za 14 dni na ričet v njegovim imenu. Ostrž je brž na to ponud bo pristal ter se je javil v zajx>rih ptujskega sodišča kot Franc Rep. Res so ga sprejeli dn sedel je že celili 10 dni, ko je jetničar slučajno doznal, da nima v zaporih pravega Repa, ainpak samo njegovega namestnika. Zadeva je vzibudila splošno pozornost, spravila pa je oba krivca pred okrožno sodišče, ki jo obsodilo sedaj kar oba krivca na 2 meseca strogega zapora. Li Drzno početje tezenskih tatov. Na tezen-skem kolodvoru in v železniškem trikotu so se že dolgo časa dogajale drzne tatvine. Tatovi so kradli iz železniških vagonov iu lokomotiv razne bakrene, cioaste in medene premete ter armature. S tem so napravili železniški upravi škode za kakih 50 tisoč Din. Sedaj se je tezenskim orožnikom posrečilo poloviti tatinsko druhal, ki obstoja iz 7 članov, ki so bili danes izročeni v preskovalne zapore mariborskega sodišča. □ Ogenj v stropu. V sredo zvečer so bili gasilci pozvani na pomoč v Gregorčičevo ulico 24, kjer je grozila v tovarni tvrdke Beyersdorfer et Co. nevarnost požara. Osebje v pisarni je že celi dan čutilo vonj po dimu, ki je od nekod prihajal. Kar naenkrat pa se je odluščil s stropa kos ometa in prikazal se je tleč tram. Takoj so bili gasilci na mestu ter so odstranili nevarnost. Ugotovilo se je, da je molel en tram v dimnik ter se je radi vročine vnel. Sv. Križ pri Ljutomera Na Štefanovo in na Novega leta dan popoldne je vprizorilo naše požrtvovalno Bralno društvo krasno zgodovinsko igro »Miklovo Zalo« iz turških časov z zelo dobrim uspehom. Pohvaliti je treba vse igralce, ki so (posebno še glavne vloge) zelo dobro rešili svoje vloge. Prizori, ko so nastopili Turki in predvsem prizor »Zulkn v haremu« sta zelo učinkovala po zares občutenem igranju in prav lepem petju sužnje. Vsak igralec jc res ustvaril svojo vlogo v glavnem vse kar je mogel. Omeniti tudi moramo, dn je po dolgem času zopet Lila na Štefanovo Slomškova dvorana nabito polna, tako, dn je bilo res veliko veselja za ljudi in /a prireditelje, katerim je liil s tem prav dobrim obiskom pojilačan ves trud in dano m,nogo 7x1 bud za novo delo. Tudi na Novega leta dan so se domačini odzvali, vabilu in zasedli skoraj vso dvorano. Med odmori pa so odmevali ubrani glasovi domačega tamburaškega zbora, ki je tudi dobro iz|x>lnil svojo nalogo. Želimo našemu nigilnemu društvu še več takih uspehov v bodočem letu in obenem prosimo, da nnin še nudi veliko takih lepili večerov. — še nekaj moramo poročati z našesra kraja. Pomislite: Čebelarska podružnica \ Križevcih se je jk) dolgih letih »prebudila iz spanja« in otvarja »novo sezono« dela s »plesnim venčkoin«, ki sigurno spadh ▼ njen delokrog in njen nntnen dela. Ustanovljeno je bilo to društvo pri nas 1. 1904 in nikdo ni izmed odbornikov omenjenega društva se S" jx> teh skoraj 30 letih ni spomnil nn to. drugi Sveti Bernard« in observatorij. Senator Marconi je podaril pogumnima redovnikoma umetno skonstruiran radio aparat, po katerem bosUi zvezana z vsem svetom. Tako bosta ostala v vedni zvezi tudi z očetovo hišo nn Velikem svetem Bernardu. Sveti oče je dal obema svoj poseben blagoslov za mi težavno pot v aziiske samote. glavarja in enotno vodstvo. Ekzarh je ostal v Carigradu tudi po tem, ko se je razvila bolgarska samostojna kneževina oziroma poznejše carstvo. Tako je določala cerkvena ustava in je odgovarjalo to stanje tudi narodnim zahtevam. Ekzarh je pasel tudi bolgarske župnije na Turškem, v Rusiji in v Ameriki. Zadnji ekzarh Josip I. je umrl še med svetovno vojno leta 1916 in sicer v Sofiji, kamor je prišel, da bi se zdravil. Poznejši težki politični dogodki so zasenčili cerkveno vprašanje, ki pa je postajalo vedno ostrejše. Zdaj, ko se je sestal sobor, razpravlja z vso vnemo bolgarska javnost, kje bo bival glavar bolgarske cerkve: v Carigradu ali v Sofiji? Pristaši selitve v Sofijo zagovarjajo svoje stališče 6 sedajnimi političnimi spremembami. Glavar samostojne cerkve mora bivati na področju one države, kjer šteje ta največ pristašev. Nekdanje Turčije ni več, in samo Bolgarska zastopa Bolgare ; pred mednarodno javnostjo. A bojevita bolgarska , emigracija, pred vsem seveda Makedonci, je. že pri- ; javila svoj protest zoper to stališče. Zahteva, da bo ostal ekzarh kakor poprej v Carigradu, češ da i v nasprotnem slučaju ne bi mogel braniti bolgar- j skih šolskih in cerkvenih zahtev izven ozemlja bolgarske države. Smatrajo, da bo potem imel ekzarh manjši mednarodni ugled, ker ga bodo smatrali v inozemstvu samo za organ bolgarske vladne politike. Spor je zelo ogorčen. A pretežna večina bolgarske javnosti se je temeljito naveličala »balkanskih razmer«. Vsled tega lahko pričakujemo, da bo sobor vendarle spremenil cerkveno ustavo in prenesel sedež ekzarhata v Sofijo. Naj-brže bo postal ekzarh sedanji sofijski metropolit Štefan, ki presega po duhovnosti, priljubljenosti in tudi politični spretnosti vse ostale tekmece. Morski slon na kopnem. Vsako leto v tem času imajo v Berlinu v živalskem vrtu nekako inventuro, kjer vsaj približno pregledajo položaj posameznih živali. Takrat merijo in tehtajo živali. Razumljivo je, da niso vse živali ob tej priliki enako mirne. Morski slon »Roland« (na sliki) je dolg 4.80 m. Nova Palestina Električni do ar Trdnjava zletela v zrak. Finsko glavno mesto Helsingfors je pred nekaj dnevi doživelo veiiko katastrofo na trdnjavskem otoku Mac Elliotu. Ponoči je nenadno nastal požar, ki je uničil sedem vojašnic in mnogo ostalih zg adb. Tudi municijsko skladišče je zletelo v zrak. Otok je zdaj ena sama razvalina. Slika: Trdnjava na otoku Mac Elliotu, ki so jo zgradili Rusi. Leta 1918 so jo bol]ševiki precej opustošili, vendar so jo Finci polagoma popravili. Zdaj pa je šlo vse v zrak. OS oh Sv. Helene •>Hiša dela«. V Lubthenu (Mecklcnburg) jc pred nedavnim osnovala evangelijska ženska zveza nekako nišo dela«, kjer dobe mlade deklice navodila za gospodinjska dela vseh vrst. Tu se kuha, šiva, pere itd. Kakor kaže slika, se je včasih treba tudi tršega dela lotiti, kakor sekanja drv, dela na vrtu itd. Otok Sveta Helena, kjer je umrl 5. maja 1821 Napoleon I., leži samotno na Atlantskem oceanu. Njegova površina meri 116 kv. kilometrov. To je prav za prav stena, ki štrli iz oceana. Otok je ves iz eruptivnega kamenja, bazalta. Obale ima strme iu dosegaj' viš;no do 300 metrov. Najvišji vrh je Dia-napik (820 metrov). Tam pihajo močni južni pa-satni vetrov' in morski valovi se zaganjajo z veliko ljuitostjo v stene. Otok Sveto Heleno si je prilastila britska Vzhodnoindijska družba leta 1650. Služ;l ji naj bi kot pristajališče ladij. Ta Vzhodnoindijska družba je trgovala z Vzhodno Indijo (tako so imenovali polotok in otoke na jugu Azije), zatorej ji je bil ta otok kot pristajališče neobhodno potreben. Prav za-tegadel pa je prišlo med Britci in Nizozemci do bojev za otok (1655 in 1673). Toda Britci so si obdr-žali otok vse do danes. Na otoku je izredno dosti studencev. Pravijo, da so nekoč ta otok pokrivali bogati gozdovi. Vendar ne bo to povsem resnično, vsaj za one kraje ne, kjer gospodarijo močni pasatni vetrovi. Po dolinah, ki so zavarovane pred vetrom, pa rastejo sadna drevesa, norfolške jelke in evkalipti. Glavni plod, ki ga sadijo, je krompir, v novejšem času pa so zasadili novo zelandsko konopljo. — Na otoku je živel francoski cesar Napoleon I. Pred 32 leti pa so odvedli Angleži na Sveto Heleno do 4000 Burov iz južne Afrike, ker 60 tam branili svojo zemljo pred Angleži. Danes je otok zapuščen, zakaj pot v Indijo gre rikozi Sueški prekop. Vendar je otok Svete Helene v zgodovini črno zapisan, česar tudi sodobnost ne izbriše. Voz električne železnice se je premaknil, gospod profesor se je ujel eno roko za viseči jermen, z drugo pa je držal zavojček knjig. K njemu pristopi sprevodnik, oda gospod profesor nima nobene roke proste, (i.i bi plačal. »Vrste kaj.t opomni gospod profesor sprevodnika, »držite vi za ta viseči jermen, dokler ne iz-vlečcm iz žepa denarnice ...« Sveta vrata v Rimu. Kakor znano, se ob vsakem svetem letu (letošnje se začne z velikonočnim dnevom) z veliko ceremonijo odpirajo sveta vrata Petrove cerkve. Papež se je odločil, da bo letos to sam storil kljub velikim naporom, ki so s tem obredom zvezani. Tudi Rušiša top*a V Leningradu in Moskvi vlada za to letno dobo abnormalno topla zima. Med tem, ko je Neva navadno najkesneje ob koncu novembra zmrznila, jo to leto še zmerom brez ledu. Tudi v prvi polovici januarja je bilo vreme loplo. Že od 1872. leta ni imel Leningrad tako tople jeseni in zime kakor letos. Tudi v Moskvi zaznamujejo toplomeri več stopinj toplote. Druga polovica januarja pa se bo menda povsod spremenilo na slabše. Ko'ibo s'fine Američanke lepota | Kljub gospodarski krizi, ki vlada tudi v Ameriki, nekdanji obljubljeni deželi, kjer se je cedilo med in mleko, so to leto Američani, pravzaprav Američanke zapravile ogromne vsote za olepša-vanje svoje zunanjosti. Tako znaša cena za parfum in ostale kozmetične izdelke, med njimi seveda tudi za milo. okrog ene in četrt milijarde dinarjev! Tu pa moramo pristaviti, da se je vendar potrošba iepotil "d 1929. leta do lani zmanjšala za 19.3 odstotka. V Združenih državah so leta 1832. izdali samo zn parfum 731 miljonov dinarjev in nič manj kot 357 milijonov dinarjev za toaletno vodo. Za milo so dale lepe Američanke okrog 8tX) milijonov dinarjev; za barvila ustnic so plačale točno 360 milijonov dinarjev. Pa to še ni nič z ozirom na izredno visoke izdatke, ki so jih Američanke dale za pud^r. Samo za obrazni puder so izdale nad GAO milijonov dinarjev, a za ostale kožne pudre 240 milijonov. Potemtakem so izdatki za puder mnogo večji kot za milo. Približno toliko potroši Ameri-kanec tudi za ostale n; >ij znane veje Iepotil, tako le za manikuro okrog 300 milijonov dinarjev. Nihče se torej ne more primerjati z »lepimi« Američankami. Toda vsa ta lepota je v tujem blagu, ki je vso morebitno naravno prikupnost skazilo do absurda. Človek in stroj. Kolo firme Krop p za lež-ke lokomotive, kise bodo uporabljale pri železniškem prometu med Berlinom in Hamburgom. Kolo je višje kot človek. Sestrica reče bratcu: »Igrajca se ateka in mamico!« »Dobro,< odvrne bratec, sezuj mi čevlje, žena!« Akademske smučarske tekme v St, Moritzu (Poročilo je sestavljeno na podlagi obvestil, ki smo jih sprejeli od našega |K>se'bnega poročevalca dne 10. t. m.) Zadnji dan pred tekmami je minil v znamenju treninga. Najbolj živahno je seveda bilo na Curvigiia, Kjer se je vršila tekma v smuku. Tudi naši fantje so pridno trenirali, šramel je bil na olimpijski skakalnici, kjer je na tekmi preteklo nedeljo d.segel najdaljši skok (TO m) Italijan Chiogmi. Posebna izdaja »St. Morit?. Courir-ja« je na-enjeua piedvsem tem tekmam. Na 10 km je bilo ■ijavljenih 82, v smuku 100, v skokih 42 tekmo- Uredba o posredovalnem postopku pr. . vaicev. Za štafeto pa 15 univerz. Prva tekma je za nami. Od 100 prijavljenih tekmovalcev jih je prišlo na cilj le 105. Resncjsui nesreč ni bilo, le dva tekmovalca sta se pri ptuicu nekoliko poškodovala po obrazu. Zjutraj nas je ob najkrasnejšem vremenu potegnila žična železnica na Corvigho. Krasen je bil pogled na novo zasnežene hribe. Cim višje smo se dvigali, bolj se je odpirala Bernina, dokler nismo zagledali vrha samega. Pred postajo Corviglta js dobil vsak tekmovalec svojo startno številko in odšli smo naprej. I Med potjo smo ogledovali teren, po katerem se bo v soboto vršil štaletni tek. Dolge kolone tekmovalcev so se pomikale po visokogorski dolini; levo in desno sami zasneženi hribi. Rdeče zastavice označujejo smer proge, rumene nevarnost. Splcšno mnenje je bilo, da je proga jako lahka. Točno ob 11 je starter spustil prvega tekmovalca. Z glasnim »lleil« se je spustil Weber Haas z Dunaja po strmini navzdol. Drug za drugim so odhajali vozači, večinoma z veliko sigurnostjo. Izborno so vozili lnsbručani in Angleži, katerim se je poznalo, da so špecijalisti za smuk. Z veliko napetostjo pričakovani rezultat je bil razgla-čen šele zvečer. Proti pričakovanju vseh je zmagal Leubner lhigo iz Innsbrucka (v 1. kategoriji, akademiki pod 26 leti) s sijajnim časom 4 min. S1/« 6ek. Dr. Amstutzov čas, najboljši na tej progi, je izboljšal za 1 min. in 35 sek. ia šele 57. ima Amstutzov čas 5 min. 38 sek. Naš Kukovec se je piasiral z i zbornim časom , 5 min. 8 sek. šele na 32. mesto. Tik pred njim | sta Ljubljančanom dobro znana Norvežan Guttorni-sen in alpinist Hans hiil iz Miinchna. Bervar, ki se je udiočil za start šele na Cor-viglia, je zasedel 66. mesto s še vedno dobrini časom 6 min. 28*k sek. Najslabši čas je dosegel Berlinčan lleuschel z 15 min. 3 sek. Naslednji dan so nais na vse zgodaj zjutraj obudili. Start za tekmo na 17 km! V prosloru za mazanje smučk je bila prava judovska šola. Vsak je trdil, da je njegova maža najboljša. Termometer je kazini —17" C, nebo popolnoma jasno; v takem slučaju pač ni težko mazali. Vendar so se kmalu začeli nalahno zbirati oblački, vedno več jih ie bilo in kmalu se je temperatura dvignila. Ta sprememba vremena se je pa poznala tudi pri lekmi. Od prijavljenih 82 tekmovalcev jih je prišo na cilj 53. Zmagal je Sukshaug Gumi, Norveška, v času 1:00:3G. Naši fantje so pokazali zopet veliko homogenost. Le majhna je b;la razlika med njimi. Najboljši od naših je bil, k.;kor smo to pričakovali, Stane Bervar. S časom 1:23:18 se je plasiral na 14. mesto, kar je z oz rom na izredno hudo kjfekurencO'zelo lep uspeh, l ik za njim na stoji ftaebler Leo s časom 1:24:15, t >rej le za pičlo mfnuto slabši od Beivarja. Nadal e so se plasirali: 20. Šramel Bogomir 1:25:54, 22. .Jenko Boris 1:26:40, 35. Mušič Ljubo 1:28:02 in 29. Kukovec Robert 1:28:56. Jenku se je poznalo, da mu manjka trening, dočim se. je Mušič za svojo prvo internacionalno tekmo prilično dobro odrezal. Kukovec je pa vozil po 4 letih prvo tekmo na daljšo progo in prvič z ozkimi smučmi. Popoldne se je vršil na Corviglia slalom; megla in snežni metež sta tekmo zelo otežila. Tako je veliki favorit Reinl celo zgrešil ena vrata in bil zato diskvalificiran. Od 14 prijavljenih štafet se je javilo na startu samo 9 moštev. Kot favoriti so veljali Italijani, ki so se čuvali za štafeto in niso v ieku na 16 km postavili nobenega od boljših razen Holtznerja. Italijani so postavili celo dve štafeti in sicer univerzi Milan in Turin. S starta se je spustilo vseh 9 prvih tekmovalcev naenkrat v divjem smuku. V prvem grabnu so že trije padli in po kakih 300 m je bil prvi mož naše štafete Bervar na mestu. Tedaj se je naenkrat na nekem ovinku nekdo zaletel v Bervarja, tako da sta oba padla. Dočim se onemu drugemu, bil je baje Italijan, ni nič zgodilo, se je Bervarju prelomil okov n.i smučkah. S težavo je prišel k postaji Carviglio, kjer so bili tudi drugi naši fantje. Dobil je drugo smučko, ki pa ni bila dobro namazana, in je odpeljal z njo za ostalimi. Senzacija dneva je pa bilo to, da ni prišel na cilj kot prvi Turin ali Milan,' temveč Canada. Zadnji mož Cana<'e je dobi 1 predajo kot tretji, nato je pa v divjem smuku prehitel oba Italijana in prišel na cilj skoraj 1 min. pred Milančanctm Barassijem. Naša štafeta je bila diskvalificirana radi tega, ker je Bervar menjal smučko. Ima pa kljub Bervarjevi zamudi najboljši čas. r ekom cele štafete je bril grozno mrzel veter In medel sneg po zraku. V takem mrazu je moralo 9 mož zadnje proge čakati na višini 2877 ni. Nekateri so si skopali v sneg luknjo, da so se vsaj malo ubranili strupenemu vetru. Pri skckSli, ki so se vršili na olimpijski skakalnici, je med celo tekmo padal sneg, ki je močno oviral skakalce. Bilo je tudi nekaj nesreč; najboljši srednjeevropski skakač Chiogna, ki je preteklo nedeljo odnesel prvo mesto na isti skakalnici, je padel pri 62 metrih tako nesrečno, da je obležal nezavesten. Tudi Šramel je imel zelo neroden padec, ki je pa srečno končal. Prva dva skoka je dobro izpeljal (35 in 44 m), pri tretjem skoku se je pa prepozno odgnal, razven tega je na mostu prišel v novo smučino. Posledica je bila, da ga je zaneslo po strani z glavo naprej. Instinktivno se je skrčil, tako da je napravil skoraj salto in priletel na hrbet. Valil se je nekaj časa po strmini, nato pa »podaj nepoškodovan vstal. Edino ena smučka se mu je zlomila. 0 rezultatih je naš list že poročal. * Nadaljevanje nogometnega turnirja 7,a brezposeln© igralce. V nedeljo se odigra predzadnje kolo tega turnirja in sicer na llermesovem igrišču. Ob 13.30 se srečata Korotan : Jadran, ob 15 pa Hermes : Slovan. To nedeljo bodo tekme najbolj zanimive, ker se bo odločilo, kdo ho dobil pokal. Največ izgledov imata llermes in Slovan. Ker se bodo vsa moštva kar najbolj potrudila, se nam obeta lep nogomet. Jugoslov. akademska smučarska organizacija. Danes v petek 13. t. m. se vrši na univerzi sestaneOc članov JASO. Soba objavljena na deski v avli. Udeležba za odbornike, kakor za vse člane slrogo obvezna. Smuki Sahljaška sekcija SK Ilirije. Radi turnirja v Grozu in savezne skupščine v Zagrebu se vrši ponovno sestanek sekcije danes ob 19 v borilnici. Sestanek strogo obvezen. — Tajnik Današnji »Trgovinski Glasnik«, glasilo «rb- skega trgovstva, piše v svoji zadnji številki, da je • glavni dobiček uredbe za dolžnike, ker se po členu 9 za časa posredovalnega postopanja ne more proti dolžniku izvesti ekseikviranje, v teku se nahajajoče izvršbe pa se ustavijo do konca postopanja. V tem času se ne more otvoriti niti konkurz niti prisilna poravnava. Po čl. 12 pa se bo postopek, če v teku 90 dni od otvoritve postopanja ne pride do sporazuma med dolžnikom in upniki, po službeni dolžnosti ustavil. To je edina korist te uredbe. V sedanjih časih so kreditni odnošaji zelo raz-rvani in ni čuda, če aktivna podjetja zapadajo v težkoče zaradi svojih zapadlih obveznosti, katerih ne morejo premostiti s trenutno pomočjo od zunaj. Takim dolžnikom predvsem daje zaščito uredba o posredovalnem postopanju, kakor je tak tudi namen paragrata 5 zakona o zaščiti kmeta glede denarnih zavodov, ki morajo biti dokazano aktivni, pa pridejo v težkoče pri izplačilih vlog. Seveda so se koj, ko je stopila v veljavo ureel-ba o posredovalnem postopanju, pojavili tudi špekulanti, ki hočejo nove nastale razmere izkoristiti zase. Tako smo čitali mal oglas, v katerem se ponuja nekdo, da izvede >tiho, izvensodno poravnavo, neškodljivo kreditu, najcenejšo, diskretno, po novem zrkonuc (misli najbrž uredbo. Op. ur.). Končno pa je treba še opogumiti plašljivce, pa napiše Rešen skrbk. Taka je šifra, na katero je treba pisati. Ker je šifra, ne vemo, s kom Imamo opra- Konec deviznih omejitev v Avstriji Dunajski listi poročajo, da bo avstrijska vlada v najkrajšem času izdala odredbo, po kateri bodo dovoljene znatne olajšavo v deviznem prometu. Sicer je avstrijska Narodna banka že itak doslej večino deviznih poslov prepustila privatnemu kli-ringu, sedaj jih bo pa skoraj popolnoma. Konec deviznih omejitev je pripisovali novemu avstrijskemu posojilu, odn. predujmu na novo posojilo. Računajo, da bo s posojilom prišlo mnogo novih tujih plačilnih sredstev, poleg lega pa je splošno mnenje, da bodo tudi druga plačilna sredstva prišla obilneje v držtvo, kar bo povečalo ponudbo. Mnogo si obetajo Avstrijci od amnestije za devizno pcsle. Znatna je tudi posest avstrijskih državljanov v inozemstvu'. Ta sredstva Ikx!o prišla v Avstrijo, ko bodo zamenjana za višje tečaje ali pa na podlagi notiranja šilinga v inozemstvu. Na vsak način nam je skoraj pričakovati deviznih olajšav v Avstriji. * Kliring s Švico. Švicarska Narodna banka objavlja izkaz o stanju kliringov z raznimi državami dne 7. januarja. Iz tega izkaza je razvidno, da je bilo doslej v švicarskem kliringu z našo državo plačanih v skup. A 6,727.994 švic. fr.. H pa 239.857 ! švic, fr. pri naši Narodni banki. Švicarskim upni- i kom je bilo izplačanih v skupini A 3285.277 švic. ! fr., v skupini i! pa nič. Zato znašajo še neizvršena i plačila pri naši Narodni banki 3,412.716 švic. fr. | v skupini A in 289.357 švic. fr. v skupini B. Nadalje je bilo prijavljenih terjatev še 2,883.412 švic. fr. v skupini A in znašajo tako švicarske terjatve, katere je treba še obračunati, 6,326.1 .'9 v skupini A in 259.357 v skupini H. Zadnji i: ; i uri odrezek ima številko 2278. Posredovalno postopanje. Zagrebški listi že poročajo, da je tamkajšnje okrožno sodišče že dobilo prve tri prošnje za uvedbo posredovalnega postopanja po uredbi s 3. jan., pa jih je sodišče odbilo. Med prosilci je bil stavbni mojster in mesar. Četrto prošnjo je podala neka uraduiška vdova. Liritacija jugoslovanskega parnika »Gjuro Miloše vi č,- bo 30. januarja pri sodišču v Rotte>rdamu. Privrodna revija« je izpremenila svoj naslov v »Jugnslavenska narodna privreda«. Urejuje jo dr. Stanko Deželič, Zagreb. Izhaja mesečno, vsaka šie-vilka stane 6 Din. Produkcija bakra v borskih rudnikih je liuii znašala 80.159 Ion (1931 24.352 Ion). Z 10. januarjem se izplačuje za prvenstveno delnico 15 fr. fr. brulo. za navadne delnice pa 12 fr. fr. Divi-denda je ostala ista kot lani. Zagrebška pivovarna je preteklo poslovno leto, j ki se je nehalo SO. septembra 1932, zaključila s : čistim dobičkom 1.5 milj., prenosa pa je bilo 0.3 ; milj. Din. Prejšnje leto je znašal čisli dobiček 3.2 milj. Din. Investicije so ostale v glavnem neiz-' premenjpne. Zmanjšali so se dolžniki od 8.1 na ! 6.2, nadalje so se zvišali akceptni upniki od 5.0 na 6.15 milj. Končno so se zmanjšale terjatve erarja od 5.2 na 1.8 milj. Din. Celje viti, vendar pa se nam tdi, da ie to dejstvo pove dovolj. V današnjih časih je poslovna morala še izredno padla. Tu uvidevajo vsi solidni trgovci in obrtniki in zato je potrebno, da ee jim pridruži tudi javnost. Posredovanja po opisanem načinu so lahko plodonosna za dolžnika in posredovalca, vendar ne smejo postati splošna praksa, ker so škodljiva ne samo v narodnogospodarskem oziru, temveč greelo tudi na šikodo upnikov in splošne poslovne morale. Taka posredovanja pod šiframi postanejo lahko nevarna za vso trgovino in zato naj stanovske organizacije take poskuse zatro. Saj ima trgovina svoje strokovne organizacije, ki so posebej poklicane v to, da urejajo od noša je med upniki in dolžniki. Vsi oni, ki s stvarjo nimajo opraviti drugače kakor zaradi svojega osebnega zaslužka, pa naj se izločijo od takih poslov, ki zahtevajo predvsem veliko nesebičnosti in poštenosti. Le ia gotovino. Zveza mlinov je v Belgradu sklenila, da onim dolžnikom, ki so se poelužili uredbe o poravnalnem postopanju, ne bodo dajali ničesar na kredit. Sploh pravi zveza, da je najmanjši riziko, če se prodaja samo proti gotovini po iiovzetju ali z akreditivom. Zveza mlinov nadalje zahteva, da se o dovolitvi otvoritve poravnalnega postopanja obvestijo tudi vsi upniki in da se vse to objavi. Brez tega je nemogoče vedeti, kilo je po novi uredbi odgodil plačila. inv. pos 51 bi., agrarji 24 — 2o nakladalni postaji. - Moka je ostala v ceni neizpremenjena. Pač pa je čvrsta koruza, za katero je več povpraševanja z Dunaja. Za Dunaj smo slišali tečaj 75 pariteta Indjija. Novi Sad. Pšenica: srem. 200—202.5. Ječmen bč. pomladni lt*)—105. Koruza: bč., srein. garant. 55—57, bč., srem marec, april in maj 72.5—75, ban. gar. 53—55, bč., 6rem. suš. 63—65, ban. suš. 51—53. - Ostalo neizpremenjeno. Tendenca za koruzo čvrsta. Ostalo neizpremenjeno. - Promet: 56 vagonov. Cldcago. Pšenica: marec 50.125, maj 49.25, julij 50.50. Koruza: marec 27.75, maj 29.125. Oves: maj 17.75. Rž: maj 27.25. W'nnipog. Pšenica: januar 47.50, maj 18, julij 49.625. Les V zadnjem času je lesna trgovina nekoliko oživela. Poleg melukega lesa v normalnih dimenzijah so se iskale pretekli teden tudi kratice-smr kovina, suho b! igo. V trpinih so povpraševanja živahna in kljub temu, I za trame ni sezone, se jih tudi precej produja V bukovini se najbolj išče parjena obrobljena 1 kovina 1. in II. kakovosti. V hrastov;ni se monu ,'ano zahteva le prvovrstno s'iho blago, ki po p i naši produkciji pride le redko v pošt-', ker se za to blago more bolje lijjorabljati slavonsko blago. Obeta se tudi kupčija s pragovi in se tozadevni vrše tako pri nos kakor tudi v sosednih državah licitacije. Izvoz drv je narasel, dočim oglje še vedno ni prišlo do veljave. (»Trg. list«.) 0 Koroški pivci pridejo v nedeljo 15. t m. s vlakom ob 11 iz Maribora. Na kolodvoru bo sprejem. Popoldne ob 4 bo koncert v veliki dvorani Celjskega domu. Zvečer ob 8 bo družabni večer v mali dvorani Celjskega doma. Udeležite se teh prireditev polnoštevilno. Hišni posestniki se naprošajo, da razobesijo zastave. £r Katoliško prosvetno drušvo v Celju poziva svoje člane in članice, da se sigurno udeleže sprejema stražarjev naše severne meje, ki bo v nedeljo 15. t. m. ob 11 dopoldne na kolodvoru; nadalje jih opozarjamo na koncert ob 4 popoldne v veliki unionski dvorani in na družabni večer ob 8 v mali dvorani hotela Uuion. 0 Prvakinja v umetnem drsanju Hilde Ilo-lovsky bo nastopila na drsališču v mestnem parku v ponedeljek 16. t. m. ob 8 zvečer in v torek 17. t. m. ob 1 popoldne. 0 Občni zbor Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v Celju bo 28. t. m. ob 8 zvečer v Gasilskem domu. Predlogi za ta občni zbor morajo biti predloženi vsaj 24 ur prej. V slučaju nesklepčnosti se bo vršil pol ure pozneje drug občni zbor. Dne 14. t. m. otvoritev bufict restavracije M - Na" CcHe. Kralfa Petra cesta 29 0 Umrla je v javni bolnišnici L i p n i k Enia, žena čevljurja in dninarja, stara 47 let s Ponikve štev. 16. Blaga žena zapušča 7 otrok. Naj počiva v mirul 0 še o neznanem mrliču. 0 možu, ki so ga 5. . in. našli, na Loki pri Vranskem in o katerem smo poročali, da je med prevozom v celjsko bolnišnico umrl ter bil tu pokopan, smo izvedeli še naslednje: Kakor smo že poročali v torkovi številki, so se oglasili na tukajšnjem mestnem magistratu pri referentu pogrebnega zavoda sorodniki nekega Pevca, vpokojenega rudarja iz Trbovelj, ki je 27. oktobra pr. 1 odšel od doma in se ni več vrnil. Zaradi tega so včeraj na bolniškem pokopališču odprli grob, da omenjeni sorodniki ugotovijo, če je neznani mrlič pogrešani Pevec. Ugotovljeno je, da moški, ki je umrl in bil tu pokopan, ni identičen s pogrešanim upokojenim trboveljskim rudarjem. 0 Omejitev prometa s prašiči in pa zaščitni ukrepi radi kuinilt bolezni. Na mestnem magistratu je nabit razglas mestnega načelstva, na katerega opozarjamo vse one, ki se pečajo s trgovino pra-šičov. 0 Tatvina kolesa. Od 5. do 10. t. m. je bilo iz veže v Zdravstvenem domu ukradeno kolo znamke »DUrkopp«, črno pleskano, brez številke, krmilo zelo zarjavelo, vredno 800 Din. — Kolo je bilo službeno. TfJ>oi?({e Horztn Dne 12. januarja. Denar V današnjem deviznem prometu so popustili tečaji Amsterdama, Berlina in Pariza. Neizjireme-njena sla ostala le Curih iu Praga. Devize Bmselj, London, Nevv Vork in Trst so pa narasle. Avstrijski šiling je notiral ua ljubljanski borzi 8.50—9, na zagrebški pa je naraslel šiling 9.20—9.30, zaključenih je bilo po 9.25 (5000 šil.). Grški boni so notirali na zagrebški borzi 34 den. brez ponudbe. Ljubljana. Amsterdam 2313.74—2325.10, Berlin 1364.86-1375.66, Bruselj 798.29-802.23, Curih 1108.P5—1113.85, I/ondon 192.92—194.52, Nevv York 5786.03—5764.29, Pariz 224.71—225.83, Praga 170.5« do 171.42, Trst 294.46—296.86. Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 54.100 Din. Curih. Pariz 20.28, London 17.435, Nevv York 519.75, Bruselj 72.05, Milan 26.61, Madrid 42.475, Amsterdam 208.7625, Berlin 128.825, Dunaj službeno 72.91, zasebno 61.10, Stockholm 95.20, Oslo 89.90, Kopenhaijen 90.40, Sofija 3.76, Praga 15.39. Varšava 5S20, Atene 2.75, Carigrad 2.475, Bukarešta 3.085. V rednost nI papirji Danes je med državnimi papirji tendenca za vojno škodo in 8% Bler bila slabejša in so tečaji deloma padli. Dobro se drži tečaj 7% Blera. Promet je bil kai slab in je znašal na zagrebški borzi: vojna škoda 700 kom. in 7% Blerovo posojilo ."<100 dolarjev nominalno. Končno je bilo zaključenih 20 delnic Priv. agrarne banke po neizpremenjenem tečaju. Ljubljana. Vojna škoda 214 den., 8% Blerovo pos. 38—39, 7% Blerovo pos. 30-37. Trboveljska l/o bi. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 43 do 46, agrarji 23 den., voj. Škoda 212—214.50 (214.50), 2-^-205 (203, 201), 8. 200-206. 6% begi. obv. 32-32.50, 8% Bler. pos. 38.50-89.50, 7% Bler. pos. 36.120-36.25 (36. 36.50), 7% pos. DHB 40-41. tobačne srečke 10 den., srečke Rdečega križa 11 den. — Delnice: Priv. ngr. banka 217-219 (217), Nar. sum. 20-30, Gutlmann 80 bi., Drava 250 den., ŠeČeronn Osjek 170 hI.. SeČerann liečkerek 8(X)—1000, Osj. Ijev. 250 den., Isis 80 bi.. Trboveljska 150—180, Rngusea 220 bl„ lmpeks .VI den. Belgrad. Priv. agr. banka 219—220 (219). 7% Madio-Liubljana i Petek, 13. januarja: 11.15 Šolska ura. Zimski spoit. — 12.15 Plošča. — 12.45 D evne vesti. — 13 Čas, plošče, borza — 17.30 Salonski kvintet: Jugoslovanska glasba. — 18.30 Zemljepis slovenskih pokrajin: Celovška kotlina (dr. Capuder). — 19 Francoščina (prof. Kuret). — W.30 Zdravstveno vprašanje za družino in dom (dr. Šimec). — 20 Prenos iz Belgrada. — 22 Cas, poročila, plo-šče. Sobota. 14. jaa : 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Salonski kvintet: Program po želji poslušalcev. — 13.30 Angleščina (ga Orthaber). — 19.00 Poglavje iz sociologije (dr. Gosar). — 19.30 Iz zgodovine filozofije (dr. Veber). — 20.00 Večer ruske glasbe: Samospevi ge. Assejeve. — Salonski kvintet. — Samospevi ge. Popove. — 22.00 Čas, j poročila. — 22.15 Ohcetna godba Magistrov, Drugi programi t Sobota, 14. januarja. Zagreb: 20.00 Koncert radio orkestra. — Mi-lano: 22.09 Varietejski program. — Barcelona: 22.15 Instrumentalni koncert. — London: 19.30 Koncert godbe na pihala. — Stuttgart: 20.00 Pester dunajski večer. — Toulouse: 21.00 Valkira, opera (Wagner). — Suisse Komande: 20.00 Večerni koncert. — Belgrad: 20.10 Jugoslovanski koncert. — Rim: 21.00 Operni prenos. — Langenberg: 20.00 Veseli večer. — Dunaj: 20.15 Koncert Bo-heme-kvarteta. — Miinchen: 20.00 »Grof Luxem-burg, opereta. — Budapcst: 19.45 Večerni koncert. Varšava: 20.00 Lahka glasba, — 22.00 Chopinove skladbe. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 20 Petek, 13. januarja, ob 15: VEST. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Izven. Sobota, 14. jan. VODA. Izven. Znižane cene. Nedelja, 15. jan. ob 15: SRCE IGRAČK. Izven. Mladinska predstava Globoko znižane cene, Ob 20: MILIJON TEŽAV. Izven. Znižane cene. OPERA Začetek ob 20 Petek. 13. januarja: Zaprto. Sobota, 14. jan.: PR! BELEM KONJIČKU. Izven. Nedelja, 15. jan. ob 15: MANON. Izven. Znižane cene. Ob 20: NIZAVA. Izven. Znižane cene. MAHI BOKS K O G LED ALIščE Petek, 13. januarja ob 15: MAKS IN MORIC. Otroška predstava. Sobota, 14. januarja: Zaprlo. (Gostovanje v Murski Soboti). Nedelja, 15. januarja ob 15: ZEMLJA SMEHLJAJA. Znižane cene. — Ob 20: PRI BF.LEM KONJIČKU. GLEDALIŠČE V MURSKI SOBOTI. Sobota. 14 jan. ob 20: SPREOBRNITEV FERDINANDA P1ŠTOUE. Gostovanje »Narodnega gledališča: iz Maribora. Občinski odbor je na novo imenovan, dasi so v i/lavnem ostali stari odborniki. so bili imenovani kot simpaiizerji župana. Ker se svoječasni dogovor med banom in socialdemokrati ni izvršil, so večino socijalistov nadomestili Korenovi narodni socijalisti. Gospodarsko šibki sloji, t. j. delavci, so po novi sestavi na občini slabše zastopani ko p>-ej . Imena novih odbornikov so: župan Vodušek, podžupan Roš, svetovalci: Pavlin, ravn. Leskot, Berger, Počivavšek Gv„ Klenovšek, Malovrh, M. Ratej. Odborniki pa: lirušovar, Breznik, Štruc, Škrinjar, Levstik, R. Pust, A. Malgaj, R. Pleskovič, M. Sušnik, Cerevač, Volčanšek, Letnik, inž. Drolc, Al. Cestnik, Potrata, Restar, Sovre, Orožim. »Jutro« upa od preimenovani!] odbornikov, da bodo bolj pridno hodili na seje, kakor je to bilo v starem odboru, ki zadnje čase že ni mogel več spraviti skupaj sklepčnih sej. Naborniki, rojeni l. 1915, se imajo zglasiti na občini med uradnimi urami do 1. marca t. 1. zaradi vpisa v vojno evidenco. Četudi niso v Trbovlje pristojni, pa tu prebivajo. S seboj je prinesti družinski lisi, domovnico, vojaške dokumente očeta in bratov, če gre komu za oprostitev, in zadnje šolsko in učno spričevalo. Bolne in odsotne morajo zglasiti njih svojci. Ptai Rokovnjaški napad t Halozah, izvršen kakor znano nad posestnico Lizo Pernekovo v Sedlačku, in njenim sinom Leopoldom, ki je dobil pri tem občutno poškodbe, je sedaj pojasnjen. Orožnikom se je posrečilo priti na sled enemu izmed obeh 03uml>ncev, ki so ga aretirali in oddali v zapore tukajšnjega okr. sodišča. I'o poklicu je viničar. Drugi viničar Ignac H. pa je zaupal nekemu svojemu prijatelju, soudeležbo pri omenjenem roparskem napadu, nakar se je iz obupa obesil. Imenovani H. bi imel še odsedeli dvomesečno kazen radi tatvine. Trebme Na praznik sv. Treh kraljev je priredilo Prosv. društvo v Prosv. domu pevski koncert. Težko smo ga pričakovali, saj smo že skoraj pozabili, kaj je lepa pesem. Malo se danes poje med našimi ljudmi. Je pač pesem izraz in delo duše, duša pa dandanes s svojimi zahtevami ni vi č modema, zato mora večkrat molčati. Ta pevska prireditev pa je vzbudila med ljudmi 6pet nekdanjo ljubezen do petja. Velika je dvorana Prosvetnega doma, pa je bila polna kakor že dolgo ne. Koncert je otvoril društveni tamburaški zbor s 5 točkami (1 koračnica, 1 foxtrot, 1 polka in dva valčka). Nato so nastopili pevci in pevke, sui.ii mladi fantje in dekleta. Takoj s prvo pesmijo Trebanjska himna« so si pridobili naklonjenost ob činstva, ki je dajalo duška svojemu zadovoljstvu z. glasnim, me.-toma burnim ploskom. Peli so gladko in sigurno, kar je za tri mesce slar z.bor nekaj izrednega. Izgovarjanje in lepo podajanje je pričalo, da je zbor v rokah pevovodje, ki je v leni poslu zares mojster. Na sporedu, ki je obsegal 21 točk, so bile skoraj samo narodne pesmi, ki jih je izborno harmo-niziral društveni pevovodja g kaplan Blažič. — ' Zadnja točka je bila opereta »SnubaČi«. Potem je I [>a še g. Rabas zaigral ua vijolino ob spremljevanju klavirja. Igral je sililo lepo. Zadovoljni smo se vračali od koncerta. Že ^lolrr,, T.oKnnfrtl nl.mA etlSall 1, n i (nl/nnn MUilnnin .....ir^onUjC. ..is...,. ................ pevskemu zboru čestitamo in mu Želimo: naj živi, naj ra.ste, naj cvelel Naj nam preganja žalost iu nas spodbuja k pravemu veselju! V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1*—; ženitovanjski oglas! Din 2*—. Najmanjši znesek za mal! oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pr! naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 3 mm visoka peHtna vrstica po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov Ireba priložiti znamko. i na icsscsiiiicsBsooi Zastonj gre služit 20-letno dekle k solidni druižini, da se nauči kuhanja. Opravlja vsa hišna dela. - Naslov na upravo .Slovenca' pod pod št. 435, it. 430. ta) Času primerno! Dijaki se sprejmejo na tečno domačo hrano za 120 Din mesečno. - Naslov v upravi »Slovenca« (D) Služkinjo pridno in pošteno, ki zna že nekoliko kuhati, vzamem takoj v službo. Ponudbe pod »Poštena in zvesta« št. 372 na upravo »Slovenca«. (b) Deklica-sirota se sprejme v pomoč gospodinji in k triletnemu otroku. Meznarič, Jesenice. (b) Za hišnika sprejmem pošten in trezen zakonski par. Tavčarjeva ulica 15/1. (b) IŠČEJO: Iščem za stalno opremljeno sobo s štedilnikom brez posteljnega perila, na periferiji Ljubljane, blizu kolodvora ali tramvaja. Plačam naprej. Ponudbe pod »Skromna zakonca 150—250« št. 445 na upravo »Slovenca«, s ODDAJO: Trisobno stanovanje Droben oglas v »Slovenciu posestvo ti hitro produ; ie ie nc z gotovim denarjem pač kupca ti s kniižtcv da. Več parcel imam naprodaj v Vod-matu, Zeleni jami in na Selil. Vzamem tudi vložne knjižice Mestne, Ljudske in Kmečke hranilnice. — J. Oražem, Moste, Predo-vičeva ulica 5. (p) Parcela okoli 2500 m* s stavbi-ščem v Ljubljani ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« 434. (p) Lepa vila enonadstropna, dvostano-vanjska, lepo dvorišče, sobe s parketi, vodovod in kopalnica, s cca 350 nr veliko parcelo, napro- daj v prometni ulici v bližini cerkve. Poizve se: (P) Služkinjo čisto in pošteno, za vsa hišna dela, ki zna dobro kuhati, staro 28—35 let, sprejmem k 3članski družini v Ljubljani. - Naslov I v upravi »Slovenca« pod št. 357. (b) Vložne knjižice kupite ali prodaste najbolje pri Komand, družbi M. JANKOLE, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6, II. telefon 30-52. Id) redno Solnčno sobo prazno ali novo opremljeno, v vili za sv. Jožefom, odda 1 ali 2 osebama Bogataj Pavla, Novi trg 5/L, levo. (s) kitajte in širite »Slovenca«! s kopalnico in ostalimi pritikiinami se odda s 1. marcem. — Poizve se Černetova ulica 32/1. Dvorakova ulica 3, dvo- j _ rišče, pisarna; dop. od 10 do 11 in pop. od 3—4. č Stanovanje dve sobi, kuhinja, predsoba, oddam. Slomškova ulica 4, Kodeljevo. (č) Opremljeno sobo s prostim vhodom, snažno in svetlo, v središču mesta, se odda enemu ali dvema stalnima gospodoma ali gospodičnama. Naslov pove uprava »Slov.« pod »Soba«, (s) Sostanovalca višješolca se sprejme v lepo sobo s parketi in elektriko. Sv. Petra cesta 38, Tomšič. (s) Poizvedbe Friderika Ogrič Rue Mazlum Pacha 2 — Alexandria, Egypt - išče gospodično Viktorijo Samec iz Kamnika (Graben št. 5). (e) mmn\ Mlada psica bele barve, kozlička, zelo ljubezniva, zna tudi prositi, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 410. (j) imm\ Ženini, neveste! CBiSfSIETiSi? Ce avto svo/ stari proda/ai ar motorja bi znebil se rad. brž kuncev ti mmigo prižene Slovenčev najmanjš' inserat Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseh vrstah ta strojno pletenie m ročna delu po nainižiih cenah pri tvrdki Kart Prelog, Liubhana — Židovska ul in Stari trg. Droban krompir za krmo, cca dva vagona, po 60 par kilogram pro-, da graščina Pogonik, po-1650 Din spalna oprava. ; Jta Litija. (1) Zahtevajte brezplačni ce- nik. F. Zupan, Bled I. Ribno 54, (i) Oves tn koruzo knnlie oaicenete o« »vtdli A VOLK LJUBLJANA Veletrgovina t titom Retlleva cesta M Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta št 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domo Ipiba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne inlormaci|e — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol I popoldne in od 2 do 6 popoldne Telefonska štev. 3030. mmmmmmmmmmmmmmmm AAaaaaaaaaa****—» »vfffTff9 FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden-stock, Voigtlander. Welta. Certo itd ima vedno v zalogi iotoodd. Jugoslovanske knjigarne V Liubliani Zabtevaite ceniki liiaisHaBIH1^!!!1 Dnevno sveže praženo kavo dobite pri KARI. LOIBNER CELLJE Kralja Petra cesta 17 Orehova jedrca domače in istrsko brinje ter fige za žganjekuho nudi najceneie Sever & Komp.. Ljubljana. (1) Črne suknje najboljši nakup. - Anton Presker, Sv. Petra c. 14, Okrasite si Vaš tloin, Vaše stanovanje z novodobno opremo pohištva, katero kupite naf> ceneie pri : ANDREJ KREGAR in SINOVA tovarna pohištva ST. VID NAD LJUBLJANO - TELEFON ST. 12 (nasproti kolodvoru) Ilustrir ceniki se pošiljajo proti 20 Din predplačila izdelujejo se nainovejši modeli otroških m igra nih vozičkov, triciklji. razna novejša dvokolesa. šivalni stroji in motorji. Velika izbira. - Najnižje cene — Ceniki franko Tribuna' F.B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana Karlnvska cesta it 4. 191 R f Naročajte -SLOVENCA- najcenejši slovenski dnevnik V globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da nas je naša nad vse ljubljena soproga in zlata mamica, gospa Lucija Plečnik roj• Urbas soproga tesarskega mojstra po dolgi in mukepolni bolezni, previdena s svetotajstvi, danes za vedno zapustila. Pogreb nepozabne pokojnice bo petek 13. januarja ob 4 popoldne na pokopališče v Dolenjem Logatcu. Dolenji Logatec, dne 11. januarja 1933. PLEČNIK FRANC, tesarski mojster, soprog — SLAVICA, VLADKO in JUSTI, otroci in ostalo sorodstvo. Popoinoma varno naSožite svoj denar v v Ljubljani, r. z. z o. z. na Mik'ošičev. cesti poleg hotela »Union«, Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje. Renfni davek od obresti hranilnih vlog, kateri znaSa circa po- odstotka obresti, se ne odtegne vlagatehem. Varnost nudiio lastna pa.ača. nadpoiovica delnic hotela »Uniona«, hiše in zemljišča. Kredi i v tekočem računu. Po s o lil a proti poroštvu, vknjižb, na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. SPALNICE jedilnice in kuhinje iz različnega lesa v najnovejši izdelavi v različnih imitacjah, Vam nudi najceneje Gospodarska zadruoa mizarskih mo sirov i iubl|»na, Vegova 6 Stalna zalosa vsakovrstnega pohištva in tapetniških izdelkov po najnižjih cenah SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE 60LSKE ZVEZKE • MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI HO IZREDNO UGODNIH OENAB KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNB PREJ BC. T. D. v LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 0 II NADSTROPJE Oblastveno dovoUenu razprodaja vse vrste mannfaktnrnega blaga izpod nabavne cene pri Oblacilnfc» „l!irita" Mestni trg l?'l, Ljubljana LJUDSKA POSOJILNICA f LJUBLJANI reejistrovana zadr. z neomejeno zavezo MsltfioSlCevo cesta štev. 0 (v lastni palači) obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri ler brez vsakega odbitka. Tudi rentni da-vej< plačuie posojilnica sama. vioge !.s2askifc® natt 100 milijonov Din. 1 I | i I I I I :.tr = o o So i, 1IO.C Si a- a. a* ■ tp '—O , - ca. t . o ^ — ^ i- a *» 5 ^ " s iN laiižg 3Š3 <>"J55?:Ž -to t> TZ 1 ~ 2 f N"? al 1 x x c ~ — £ ;£ M i- I .5 5 . B = _• s ' h Q i/ 5 S = sa,-2g3 "'e 3 £ — . £0 « ^ fi g s» = S I=c s M _ cr z o1' -I ifis^ž Si . C = ~ a s«.= — t > i«; * _ j _ > ® ^ S : = * eff) s •s "a a <21 P. C. Wren: Lepi Mihael 10 Ko sem prijezdil pred zbrano četo, so stali vsi kakor kipi — na desni izbrani oddelek. Govoril sem jim posmrtni govor za hrabro posadko, ki ji bomo priredili vojaški pogreb z vsemi poslednjimi častmi, ki jili bo Francija izkazala vrednim branilcem trobojnice. Solze sem imel v očeh, ko sem zaključil: Legijonarji tujske legije, vojaki ste brez domačije, zato za Francijo mater hrabro vam srce naj bije. Nato sem ukazal novi posadki, naj koraka v trdnjavo. Njih prva naloga je bila, prenesti mrtvece, da bi jili pokopali — naredili pa so vse kaj čisto drugega. Kot en mož so stopili naprej, položili puške na tla, kot en mož so se zopet zravnali in strumno obstali! Mož na desnem krilu, sivobradi vojščak, ki je bil svojčas v Madagaskarju, Tonquinu in Dahomeyu, je stopil korak naprej, salutiral ter dejal z negibnim obrazom: »Raje umrjemo z Rastignacom!« To je bil pravi upor. Na to vendar nisem bil pripravljen. »Toda Rastignac ne bo umrl. Mogoče se bo celo zelo postaral — v kazenski četi. Vas pa. ki ste le plašne, po njem zapeljane ovce, vas čaka lMiljša usoda. Vi pojdite takoj v trdnjavo in storite svojo dolžnost ali pa takoj umrete... Seržant, poberite puške, ostanek moštva se naj postavi pred te bojazljivce in na povelje ,Streljal!' noj vsak mož stori, kar mu veleva dolžnosti Vedel sem pa, da se bo zgodilo drugače. Od te za- klete trdnjave je še vedno izhajal skrivnosten vpliv. Ti norci so se bali, da bi jih doletela smrt, ako bi zasedli trdnjavo, in vedel sem prav dobro, da morajo umreti, ako tega ne bi storili. Kajti moral bi sedaj le napačno ravnati z njimi, pa bi postrelili mene in podčastnike ter potem v puščavi gotovo od žeje in gladu pomrli. Arabci bi jih preganjali in naposled mučili do smrti. Najsi so bili uporniki in tudi neumni; zalo ne bi bil jaz nič manj odgovoren za njih trpljenje in njih smrt, če bi z njimi napačno postopal. Bil sem v škripcih. Ako bi ukazal moštvu, naj strelja na uporni oddelek, bi se branili iti tako sami postali uporniki. Potem jih en prestopek več ali manj ne bi motil in ko bi me ustrelili, bi se skušali rešiti z begom. Na drugi strani, ako bi pustil upor oddelka nekaznovan, kaj bi bilo z vojaško disciplino? Dolžnost do domovine se je borila proti sočutju s temi ljudmi, a vendar nisem smel dovoliti, da bi me obvladala nežnočutna popustljivost, ne da bi vršil svoje težke dolžnosti kot častnik. Vsekako pa sem hotel poskusiti vse, da lii jili obvaroval pred kruto usodo. Sklenil sem, da jih bom po možnosti štedil, ne da bi prekršil svojo dolžnost. Medtem ko sem še mislil, kako bi moštvo otel. se mi je približal seržant in mi salutiral. Hladno sem ga pogledal. S hrbtom obrnjen k moštvu mi je zašepetal: »Ljudje ne bodo streljali na svoje tovariše, gospod major. Za božjo voljo opustite ta ukaz! Vročinska omotica in izčrpanost sta jim vzela vso razsodnost. Ta Rastignac je njihov junak in vodja. Ustrelili vas bodo in dezertirali. Ena noč počitka bi napravila čudeže. Razen tega ho prišel o polnoči poročnik St. Andre s svojimi Senegalci. Nocoj bo polna luna.« »In ali naj mi lepo sedimo in čakamo na Senegalce Dubour?< sem mu šepetaie odvrnil. »Morda hočete celo ljudi prositi, naj nam še prizanesejo, dokler ne dospejo Senegalci?« In pogledal sem na ljudi ter rekel glasno: »Vi ste predobri, seržant. Takih stvari pri spahijih ne delamo. Pa saj to niso spahiji. Vendar pa bom uslišal vašo prošnjo z ozirom na krasni pohod, ki so ga napravili, in dovolil tem norcem oddih, dokler ne vzide mesec. Ni mi prijetno kaznovati in upam, da tudi nihče ne bo stremel za tem, da bi bil kaznovan. Mi vsi smo izmučeni in ker ste se potegnili za moštvo, naj imajo sedaj štiri ure počitka. Ampak ko vzide mesec, bo naše geslo: na delo ali v smrt! Dotlej naj vsi počivajo. Potem morajo pokopati mrtvece in zasesti trdnjavo. Upam, da ne bo potrebno, da bi pokopavali nocoj še druge mrtvece.« Odjezdil sem nazaj na zelenico, ljudje so odstopili, seržant pa je prišel čez par minut za menoj. >Ne bodo ubogali, gospod major,« je rekel. »Ob luninem svitu se bodo še bolj liali trdnjave. Jutri naju 01 spremljali prostovoljci in vrh tega bodo že tudi Senegalci tu . . .€ »Morda imate prav, seržant, toda predpis zahteva, da vztrajam na svojem ukazu. Vendar pa bi še hotel govorili z nekaterimi možmi, ki imajo kaj vpliva pri moštvu. Pošljite mi par vodij in par najbolj zanesljivih od ostalih.« Ko je seržant privedel ljudi, sem jim govoril na dušo, jih opomnil na njihove dolžnosti in jim svetoval, naj spravijo tovariše k pameti Ko sem jim še dalje govoril, sem se spomnil, da bi bilo najbolje, ako bi šli nekateri prostovoljno z menoj, in bi se prepričali, da ni v trdnjavi ničesar takega, česar bi se bilo treba bati. Tako bi najhitreje pripravili svoje tovariše do tega, da bi nehali z uporom. »Ali je kdo med vami, sem jih vprašal, ki bi imel dovolj poguma, kakor recimo nnS trobentač, da hi še! i* menoj v zapuščeno trdnjavo?« Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Coč* Izdajatelj: Ivan Hakove* Urednik: Franc Krem žar.