Troletarec" je delavski list za i mislece čitatelje
Drugi najstarejši	j
jugoslovanski	¡
if	'	I
socialistični list
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
OFFICIAL ORGAN OF JUGOSLAV FEDERATION, S* P.
STEV.—NO. 1X44
*» »«t-uiui-t-ta«. in*ll«i Utttmbtr », i¥u7, «t the MmT o4tu* -il-^"'!***	under th« Art of Conurr«»« of Mtr.h Sid. »»?%.
CHICAGO, ILL., 15. AVGUSTA (AUGUST 15,) 1929
Publish «d Weekly at
__ Í03fl W. 36th St.
LETO—VOL. XXIV.
Zmmmmrnarnrnrnrn^Mmmmmmmm^mmmmimmmmmammmmmmmmt^ill^
L BERGER
?
M02 ŽELEZNE VOUE IN VZTRAJNOSTI, KI GA JE STR LA ŠELE FIZIČNA NEZGODA
Velika izguba za socialistično stranko
Z Bergerjem je legel v grob pionir in borec, ni pa leglo v grob delo, ki ga je vršil, kajti to živi in v njemu živi naprej tudi on

DO KONCA
V
ICTOR L. BERGER, socialistični pionir v Zedinjenih državah, aktiven v delavskem gibanju od rane mladosti, eden ustanoviteljev ameriške socialistične stranke, je skončal svojo bitko dne 7. avgusta. Podlegel je poškodbam, ki jih je dobil dne 16. julija t. 1. Gredoč preko ceste se je ogibal avtom in pri tem prišel pred karo poulične železnice, ki ga je zadela tako močno, da je odletel s srede <aeste na trotoar. Vračal se je z dela v uredništvu dnevnika ''Milwaukee Leader". Zdravniki so takoj po prvi preiskavi izrekli dvom v njegovo okrevanje. Ko je končno podlegel, so izjavili, da je pokazal v teku te borbe za svoje življenje izredno veliko vitalnost. "Videli smo mnogo mladih, krepkih ljudi, ki so podlegli takoj manjšim poškodbam, nego so bile njegove/' je dejal eden zdravnik. Berger je bil star 69 let. Boril se je vse življenje proti vse-mu kar nasprotuje socializmu in socialističnemu gibanju, in Ko je dobil smrtne poškodbe, se je boril proti njim nad dvajset dni, predno jim je vsled svoje visoke starosti podlegel.
Victor L. Berger je bil rojen je poslovil od nas, ko je ležal 28. februarja 1. 1860 v Neider- v velikih mukah, ga ni zapustil Uehbacku v Avstriji. Šolal se prirojeni humor in je rad pov-je doma, na Dunaju, in Buda- darjal, da ga zelo veseli, ko vi-pešti. V slednjih dveh mestih di, da gre socialistično gibanje je študiral tudi na vseučilišču, ¡v tej deželi zojet navzgor. U-V Ameriko je prišel 1. 1878, v mrl je z zavestjo, da je dal so-mesto Milwaukee, kjer se za- cialističnemu in delavskemu čenja njegova karijera v tej de- gibanju vse, kar je bilo v njemu, in da njegovo delo ni bilo
zaman j.
V politiki se je udejstvoval zgodaj. Leta 1904 je kandidiral za milwauškega župana, seveda brez nade na zmago. Ta še ni bila tako blizu, a Berger se je odločil, da mora postati Mil-
as KROGUE ZA
.bi.iii RUDARJEV
International Indies' Garment Workers unija, ki je pro-š.e tedne izvojevala v New Yor-ku veliko zmago, sporoča, da bo organizirala stavko v devetih mestih v Zedinjenih državah in Kanadi, v kateri bo o-krog 80,000 delavcev in delavk. Prizadete delavnice so v New Yorku, Philadelphiji, Bostonu, Chicagu, Clevelandu, Baltimo-1 ru, Kansas Cityju in Torontu, Kanada. Ta stavka bo v glavnem organizirana v istih„ delavnicah, kjer izdelujejo otroške obleke, kostume in razne pletenine. Plača v njih je v splošnem zelo nizka, razen te ga pa je v
KAMPANJA ZA I AGITACUSKI RUMUNIJI FOND USPEVA
58 prentogarjev ustreljenih v Lupeny ju, stotine
ranjenih
■. .
Štiri tisoč delavcev v boju proti oblastim in kompanijam za ozboljšanje življen-skih razmer.
Socialistično stranko prebiva novo življenje
J. S. Z. mora izvršiti stoj del v agitaciji, da se dobi določena vsota.
V prvem tednu kampanje, da se zbere agitacijski fond v minimalni vsoti $50,000, beleži poseben agitacijski odbor soe, stranke že lepe uspehe. Zbrana vsota znaša okrog $10,000. Nabiralne pole z vsotami bodo
VICTOR L. BERGER, 1860-1929.
mS
želi, pa je prišel leto pozneje. V začetku je bil učitelj nemščine na javnih šolah, potem se je posvetil časnikarstvu in ustanovil tednik "Social Democratic Herald", (1900-11), ki se je pozneje pod njegovim vodstvom razvil v dnevnik. "Mil- --------------------
wiu*kee Leader", katerega waukee socialistična trdnjava glavni urednik j» bil do konca, i* je v veliki meri tudil uspel.
V delavskem gibanju v tej U 1910 je bil izvoljen v m 1-deieli se j* začel udejstvovati wauški mestni svet v jeseni is-
BEG MUSSOLINiJEVSH JE INKOV
k Vsa Italija je s fašisti", — kdor ni, mora na otok Lipari, v ječo ali v smrt
Diktatura sistematičnega terorja je vedno strahopetna
lz Bukarešte v Rumuniji poročajo, da je bilo dne 6. avgu-,	, sta ubitih v spopadih med vo- za*ele prihajati večinoma šele
mnogih uvedenj jaštvom in rudarji 58 rudarjev čez teden ali dva> Vscita> kl J° sweatshop sistem, ki znači, da in več sto ranjenih, iz česar pač označuje kampanjski odbor delajo delavke v tovarni in za ni težko uganiti, da je napada- dozdaj, pa so prispevali največ naslednji dan si pripravijo de-110 vojaštvo,in ne premogarji. U-1 posamezniki v New Yorku na lo (kma pri šivalnem stroju ali bijanje štavkarjev na debelo, agitacijskem banketu, člani ek. pletenju. Delavnik jim je od kakor se jih je v tem slučaju, se sekutive in drugi sodrugi ter
redkokedaj primeri. PdVočilo , sodruginje, ki so poslali svoje pravi, da je stavka lokalnega doneske prve dneve kampanja.
značaja in da jo n^/vodijo-ko- Sodruginja Mrs. Kate Crana
munisti. Delavci so se pregre- Gartz v Los Angelesu je.pos a-tsili baje s tem, da so okupirali I la	dolarjev, mnogi pa so
'elektrarno in da so podvzeli prispevali po $10, $50 in $100.
75i imrnvnovn! več drugih činov "revolucio V raznih mestih unije so a-Ld POld>ndU)|narneifaM značaja Vlada ob- ~
ljubuje tenrteljito preiskavo, kar pa ne bo povrnilo življenj ubitim rudarjem.
j noči do noči, plača pa zadostuje komaj za borno preži vi ja-j nje. Temu izkoriščanju hoče ¡imenovana unija napraviti v tem letu konec.
"oskusi stavke tekstilnih delavcev v Manchestru
Ben Tilett, predsednik angle* škega Trades Union kongresa, za posredovanje. Opozicija proti izprtju.
to leto, pa v zvezni kongres.
Ime Victor L. Berger ni tuje nigomur, ki čita časopise, še manj pa onim, ki so se zanima-li za delavsko politično gibanje.
Njegovi govori v kongresu
kmalu po svojem prihodu. Sledil je raznim radikalnim in liberalnim strujam, kiso se pojavljale pred desetletji, pri tem pa iskal somišljenike za ustanovitev ameriške socialistične
stranke, ki ie nastala v dana-	--- -	in
inji obliki po razkolu v S. L. P. so imeli vedno pnvlačnost m
Pokojni Berger je imel pe-j bili so p^mlv* stro življenje. V boju ni odne-; vori kogarkoli ixmed c«taUh
hal, gradil in boril se je v ven, članov P<>s,an^eJ^noHKah da zmaga. Socialistična stran- je pri november*kih vo tvaft
ka v VVisconsinu je pretežno lansko leto njegovo delo; njene akt vno- «ki protivmk sli so bile vsa leta pod njetfb- čino glasov, se je Berger paslo vim vodstvom. V socialistični vil od kongresa	K
stranki je imel pred leti, ko je je ^uša s vehka večina bila še zelo prežela z ekstre- poslancev. Četudi se niso z m isti, mnogo sovražnikov, ki so njim strinjali, kajt.odrepubli^ podvzeli proti njemu celo re- kancev in
ferendum, da se ga izklujči iz (Nadaljevanje na 4. strani).^ organizacije, katero je pomagal ustanoviti. Predlog za iz kluČenje pa je članstvo odklonilo, toda ne s posebno veliko večino, ker je bila agitacija proti njemu zelo živa JSZ. je ( tedaj v Proletarcu apelirala na članstvo, nai glasuje proti iz-ključenju. Četudi se v tem ali onem vprašanju ni strinjala t Bergerjem, je smatrala, da to ne more in ne sme biti vzrok za izobčenje. -
Po razkolih L 1919-20 še je Berger na vso moč trudil, da se socialistično stranko ohrani. Bili so tedaj zanjo najtežji časi, ki jih je prestala, in predno se
naročnikom
Ako vam je naročnina potekla, ali ste jo že obnovili?
Če ne morete takoj, sporočite, da ai aasigurate redno prejemanje lista.
Mussolini nima Sibirije, kakor jo je imel ruski car, ima pa otok Lipari, ki mu služi v isti namen. Nanj pošilja svoje politične jetnike. Tu so zastraženi bolj kot katerikoli zločinci. Morilce in roparje zapira doma, kajti ti fašizmu niso nevarni, preganja pa svoje politične nasprotnike, katerih nima malo. Ti so izpostavljeni šikaniranju vseh vrst, toda ne ?e oni, nego tudi njihovi sorodniki.
Do meseca av/usta se ni še nikomur posrečilo pobegnili z otoka Liparija, ki ga imenujejo "otok groze". Zastražen je vse na okrog, in skoro na vsakega jetnika pride en paznik, straže pa so tako urejene, da nadzirajo tudi dnu,a <!rugo. I)ne 27. julija so podvzeli u-spešen beg trije politični ji t-niki, katere je Mdssohnijev režim sklenil zlomiti na Lipariju. Bili so to profesor Carlo Rosse-ili, Francostj Nitti; r.ečak bivšega ministerskega predseduj* ka Nittija, in EmiHo Lus.su, ki ga je italijanska vlada tekem svetovne vojne za njegova ju naštva štirikrat odlikovala. Nihče t^h ne pripada socialistom, toda Mussolini noče n»kake o-pozicije. Tudi ako jo vodi duhovnik, mora v ».apor, aH ae spokoriti, ali pa v izgnanstvo, kakor je moral iti npr. don Sturza. Ti trije so svoj beg pripravljali leto in pol naprej. "Drznost, dobre priprave, sposobnost plavanja in sreča je nam pomagala, da se nam je podvzetje posrečilo" je dejal eden uspešnih beguncev. Opis njihovega bega se čita kakor kaka povest, prežeta z najbu-jnejšo domišljijo.
Lipari Je zurtražen od vseh strani \u na otoki? samem stra-
žijo jetrike posebni detektivi, vojaki, orožniki in mornarji. V^e obrežje iina patrulje, ki kri žarijo okreg Woka, in ponoči meče žarkom«) svojo svetlobo po vsem otoku in daleč na vodos tu pa mu odgovarjajo z žarkometi posebne ladje. Vsak jetnik mora biti v svojo sobi najpozneje ob 9. zvečer. Vsakega pazijo posebej1. Ti. trije so se prikupili stražam s svojo mirnostjo in regularnim življenjem. Prihajali so iz svojega stanovanja vselej ob določeni uri in se točno čez eno uro vračali. Vsled ponesrečenih prejšnjih poskusov pobegniti, ki so jih podvzeli nekateri drugi jetniki, so straže domnevale, da je vsak uspešen beg z otoka izključen. Omenjeni trije eo si izbrali soboto za svoj poskus bega. V teku leta in pol so dobili zveze s svojimi somišljeniki preko meje, da so jim ra dogovorjenem mestu preskrbeli čoln, od domačinov na otoku pa so se naučili gotovih o-bičajev, se preoblek li v njihovo nošo, in šli ob devetih zvečer na obrežje, skrivajoč se pred stražami kakor je kdo mogel. Oblrčeni so začeli plavati in so umikali pod vodo Žar-kometu in čolnom, v katerih se vozijo patrulje. Do dogovorjenega mesta je bilo pol milje, in vzelo je dolgo, predno so jo preplavali. Noč je bila temna in morje mimo; vozili fk> se potem v malem Čolnu vso noč in naslednii dan. Prišli so na francosko obal in sedaj so v Parizu, fašistični listi v Italiji pa napadajo Francijo, kateri o-čitajo, da v svojem sovraštvu do Italije protežira in daje zavetje največjim nasprotnikom fašistične vlade.
Velika stavka tekstilnih delavcev v okrožju Manchestra, v kateri je prizadetih nad pol milijona ljudi, je pokazala solidarnost .delavcev na eni in kompanij na drugi strani od vsega začetka. Slednje dokazujejo, da jim je nemogoče konkurirati na svetovnem trgu, ne da bi znižale plače, med tem ko so delavci naravno proti znižanju, njihovi voditelji pa priporočajo kompanijam moderniziranje industrije v svrho pocenitve produkcije.
ranžirani sestanki in banketi, katere bo posetil novi tajnik socialistične stranke Clarence O. Senior in pojasnil namen tega fonda ter nujnost, da zgradimo v tej deželi stranico ljudstva, ki bo vredna upoštevanja, i V kampanji za ta fond sodelujejo tudi federacije, med njimi JSZ. Dosedaj so tajništva JSZ. poslali nabiralne pole a prispevki sledeči klubi, sodrugi in sodruginje:
Chicago, III. (Pola C. Pogorele*).
____Prispevali: Chas. Pogorele«, ${>.70;
.	Anton Gardcn, $6; Dr. John J.'
Cikaški in drugi ameriški h-	vertnik, $2; po $1: Frank Udovich.
Sti SO začeli Z novo kampanjo	Frank Fiorjancith, Johtt J. Koren,
za deportiranje vseh tujerod-	Vink» Li?ni4k»r- J?hnm.sffriil^r'MA*" nih kriminalcev. V chicagu so
rrv-
Za deportiranje tujerodnih kriminalcev
Iz Illinoisa jih je bilo deportiranih sto, 400 jih je še v ječah.
ton Končan, Frank Molan, Ciril O-^P	SB .	bed. Matt. Kun\ Lovr® Oorjup, Mls-
posebno na slabem glasu Itall- ka Alefl^ Fr. Alesh, Mar> Udovich
jani iz Sicilije, ki se ukvarjajo Jos. Werscay, Rose Rurfman, Ludvik Z umori, ropi in S prepovedani- Medveshek, Blai Kaltinger, Fr. Bremi poklici vseh vrst. sto tuje- »r Ant. PuU, J ta A. Gornik, Frvd j •. . v.	. . ..	A. Vider, John Olip, Fr. Mrjrole, John
rodnih zločincev je bilo po pre- Vuksinichf John Drzicht Kohakt stanih kaznih iz Illinoisa že ix)Uja zklar. John R.*Sprohar, Albina deportiranih. V j-eiah pa jih je Furlan; po 50c: Jos. Sv%eV Anton Vlada si zelo prizadeva, da Se 400, ki so istotako zaznamo- Medved, John Hujan, Joaeph MeKrtch,
poravna ta spor in tudi mnogi bizniški krogi pritiskajo na kompanije, naj se izrečejo za poravnavo s pomočjo razsodnikov. Ben Tillett, ki je na čelu strokovnih unij v Angliji, je konferiral z zastopniki štavkarjev in kompanij in uposlil j je vse sile, da se ta borba konča kolikor največ mogoče u-godno za delavstvo.
žele.
Praznovanje obletnice Ra-dičeve smrti prepovedano
v.ni «o nriaiIni r>Hh«d \T te de- John Barto1' John	*»ti« VWè-
vam za prisilni odhod iz te (le ^^ BerR%	^ Wf>h ^
jovits, Andrew Snolar, Joseph Serael, Nace H ein richer, Frank Cejrhir, Join Rayer; po 25c: John AntoHch, A. K.. Mary Aucbi, Loute Macerlfc, Jokn K man ich, John Thak r, Kance« Prs-■en, John Pomnik, Blai Kaltlne««*, skupaj $51.45. (Pola Angoli»« Tick) Frank Zait* $10; po $6: Frank Oma-hen in Angeline Tleh, skupaj $20.0§.
Dotroit, Mick.—Klub ftt. 114. JSZ. $26.
Virdon, III.—Klub At. M? JSZ. $6. Powor Point. O.—Matt TWck $2.
Skupna dosedsj prejeta vs#-
ta zanaša $103.45,.od katere
--I ročilo pravr, da je upanje na
Praznovanje obletnice smrti j njjh0vo rešitev skoro izključe-Stefana Radiča je vlada v Beo-j no To/. f kratkem že druga ¿gradu prepovedala, kakor se' takft katastrofa v premogovni-I glasi poročilo iz Beograda kih na Japonskem, avgusta. Odredba dovoljuje	,
mašo zadušnice v cerkvah, ne	.
• pa svečanosti civilnega zna-	— —
čaja. Štefan Iiadič je umrl na j •	_
posledicah rane, ki jo je dobil I v skupščini, 8. avgusta prošlo j leto.
Od povsod vesti o eksplozijah v premogovnikih
Nedavno se je dogodila eksplozija v enem premogovniku v Franciji, ki je vzela več življenj, dne 5. avgusta pa so poročali iz Japonske o enaki nezgodi. Deset premogarjev je	. . .......
bilo ubitih. 69 rudarjem pa je <lobi JSZ.,za svoje agitkcijske zaprla eksplozija izhod in po- potrebe glasom sklepa stranki-
309* . ostalo pa
ne eksekutive gre stranki.
Zaposljenost in brezposelnost v Angliji i
Statistični biro delavskega | ministrstva v Angliji objavlja, da se je število brezposelnih ¡'zmanjšalo v teku leta za lftO,-,)871 oseb, število zaposlenih v isti dobi pa povečalo za 272,-800.
ALI STE ZE POSLALI NAROČNINO?
Obnovile jo, ako hočete list redno prejemati
Rajkoljii «gradi
"Prolatarcu" je, ako mu večate cirkulacijo. Pravite, da vasi ugaja. Potrudite m, da seznamite s njim tdui druge.
Velik piknik socialistične stranke v New Yorku
Trideset tisoč ljudi poslušalo Thomasa in druge socialistične govornike.
Piknika socialistične stranke mesta New York, ki se je vršil 27. julija, se je uieMilo nad trideset tisoč ljudi. GJavni govornik je bil Norman Thomas, socialistični kandidat za new-yorškega župana. Izredno velika udeležba na tem pikniku je aktivne newyoHike sodruge uverila, da njihovo delo ni za-manj in da "mrtva" stranka prav živo napreduje.
i/A
Oase d'« iz flasega Qi banja
hhn*
Zapisnik XII. konference J. S. Z. za zapadno Pennsylvanifo,
ki se je vršila 28. julija 1929 v Herminiju, Pa.
Kavčič priporoča, da to zborovanje izvoli poseben odbor v -svrho dogovora za prostor z
društvom na Syganu. Sprejeto, odboru pa se da moč, da po
Zborovanje je otvoril tajnik ( S. Fradel, Latrobe, Pa., pra-konference s. Jacob Ambrozich vi, da je njihov klub aktiven, V.Domu druš. št. 87 SNPJ v na- dasi ne toliko med Slovenci, seibini Herminie, Pa. Za pred- ker je tam malo, pač pa med
Sledi diskuzija, kako oripo-moči naši »kanferenčni blagajni do dohodkov. Navadno njene izdatke pokrivajo sodrugi s
dogovoru tako» objavi vse po-trebne podatke v Proletarcu.
IZ
CLEVELANDA.J Cleveland, O.—Kakor drugod, tako je za delavce tudi
Preide se na določitev datu- pri nas. Eni delajo, drugi se ma bodoče konference. S. Je- pehajo za delom, in če ga do-rala predlaga, da se vrši drugo be, pomeni, da so ob delo eni nedeljo v sept., in Glažar pro- izmed onih, ki so zaposljeni.
sednika seje nominirani Gla- damačini. Pridobil je med nji- : prostovoljnimi prispevki, toda tipre(j|aRa ¿«¡trto nedeljo. K Tako
žar, Zornik in Terčelj. Prva	mi nekoliko članov stranki in
dya odklonita, izvoljen Terčelj.	I jih pripravil, da čitajo njene
2£a zarpismkarico je bila izvo-	angleške liste. Udeležuje se
Ijena a. Marv Fradel. Navzo-	ijenih okrajnih sej, nabira pod.
čih ie bilo 22 zastopnikov. S.	pise na njene volilne peticije
Zor k o iz Westnewtona je s po-	pomaga v drugih strankinih
pismeno, da je od tega	aktivnostih kolikor največ mo-
ričil
ker so večinoma vedno le eni in isti, postane to s časoma zanje breme, in če že ne to, se naveličajo vedno posegati v žep. V razpravi, katere se udeleži več navzočih, je sklenjeno, da naj se ob ugodnih prilikah napravi priredbo v prid konference, in
svoje rubrike na glasovnici, in S™? .cIar!e tudl nasl. k.,ubl' Kosanje piknika. Zornik sve-1 krožju pa se voli štiri kOncil-
ako se hoče udeležiti volitev,! °f™vf:.Ki PnP°™orejo do a- tujef da se s tem počaka do ve- mane. Dasi je tudi sedanji si-
— . y V . .. , r mora svoje kandidate nomini- «,taclJf^lh in gmotnih uspehov čerjef ko bo zbrana večja dru. atem ri, privatnih intere-agitiral na sejah prijateljskih,	. '	so različna. Ako se odbori lote
• "in na prirsdbah. ' »Pet.cjam,. Pnde zopet de,a 2 odločo8tj<)i da b„ u **>a.
Bolj Se je. da dobi agitator ««■ "o bomo dob I. ne samo	navadno
ss vu p.. *«z^tjsl kls:
se ta povest vedno po-
predlogoma govori več navzo-	navija, ker za vse v tej eko-
čih, nakar je sprejet proti-	nomski uredbi ni dela. Na eni
prelog, da se prihodnja konfe-	strani dolge delovne ure in pa
renea vrši četrto nedeljo sep-	priganjanja, stroji in drugače,
tembra ob 10. dopoldne na Sy-	da dela en posameznik za tri,
ganu.	zunaj pa so zato trume delav-
Predsednik Terielj ipelira cev b'ez »°8la- Kje Je krivda na s. Kavčiča, da bi se sodrugi za lake razmcre veste 8am1' če
pa ne, imate vsak čas priliko, da se poučite.
zborovanja zadržan radi raču- i goče. -
nov zadružne prodajalne. S. j K	oviyan nravi d i	Pa. d* naj se na dan nrihodnje
Smrekar sporoča, da mu radi |	™K "' p «	konference priredi piknik, ako in somišljeniki na Syganu zav-
tehtnih vzrokov ni mogoče pri- j80 8?!l!ru*1 v njegovem *raJu	izvedljivo Na ta način bi po- zeli ter sodelovali za uspeh pri-
U na sejo. Se vzame na .„.-¡^^ ^	^ sltiKlS J." ?SK! g» f	^ ime.i,
« ... i« . il # aovnici. S. Zornik z ozironi na 0 —J \ .. , . , . , . .	.	r v Clevelandu volitve za spre-
Zapisnik prejšnje konferen-	. da Mas take ne-	. S. Terčel. povdarja. da dela- zborov, cev sporočil in upa ba	N predla-
c,. kise je vr«.la v PittsburKhu	J £	j .	jo tako tud, oruSLva. Posebno bo upoštevana Od svoje stra-,	v apremembe določa, da
se prečita m sprejme. Prečita g ®	mladinska društva skušajo s ni	kolikor bo v njegovi, bo volilo župana direktno in
? P'»r ,z »rada	volitvah ki se vrte po vsi drža-	»?*<?><> 8V0-"h	"m,SI£ moČL	'enega koncilmana v vsakem o-
de agitacije za Zvezo in razš.r-	• Uninji. dva odstot-	"!h °ntanmramh '{'""¡f S. Fradel priporoča, naj se kraju, katerih bi bilo 32. Se-
jenje njenega tflasila Proletar-. ^ ^iokupnelfa števila od-; okre.p,t' ,.v°Je blagajne. UJcro- med prisotnimi napravi kolek- daj imamo manedžerja, ki ga
" v diakuziji o agitaciji za list danih »I^ov, izgubi pravico do	K°v.tu ,r.ojene mlad.ne dobivajo t0 za pokritje stroškov in za o- izvoh mestni svet. v vsakem o-
pravi s. Terčelj, da bo prihodnjo zimo, ko bo imel več časa,
__:~l___l luuta i»wjc AOIIUI.UUVV »"'•'■•»	a«	A	u«.	• '
sov, je s stališča delavstva ven-
organizacij *" ~~ ---------------------------------------"	---------------- ~~ -------
dil od hiše do hiše. Slednje je	^
priporočljivo. Pri iztirjavanju 'ne bo, si moramo pomagati po
naročnikov, v pridobivanju no-	k\ nam ^ nudl Ktozf
vrh 4>a se-dajmo poslu žiti bolj e- ^evrn zakon. Kadar nabirate
fiktivnih načinov. Zborovalcem P.odPlse nf "ominacijake peti-
^zdi njegov načrt dober in ga cije, ni potrebno, da b. Jihuno-
priporočajo članstvu klubov v r*h dobi ti pnsocialistih. Pred-
izviMianie	no so pole oddane- Jlh je treba
Prečita ae pismo iz urada J. ^P^i in podpisi jih mora
S. Z. glede strankine kampanje Pet	f sodrugov. So
za zbiranje agitacijskega fon- ovire, toda če hočemo iti naprej da v vsoti $50,000. Tajnik JSZ. kot stranka, jih bomo prema-priporoča Konferenci, da naj i?ah.^ napredovali. Vsa po-v tej kampanji sodeluje pod Jf™l®	Peticij vam dajo
ime iom naše Zveze, od katere tankimi člani v okrajih kjer sTpričakuje, da stori svojo na-!«o J teku vo ilne kampanje, ««o v polni meri. Vse v ta fond Treba je naglaaita še to, da f^branVvacte naj se pošlje na franka ki ni dobila prej ome-urad JSZ., ker bomo s tem do-; njena dva odstotka glasov, ni-kazali, da res delujemo kot fe- ma kandidatov pn primarnih
deracija in ob enem ostane gladom sklepa strankine ekseku-iive od vsote, ki jo zbere federacija, nji 30%, ostalo pa poš-fje stranki za določene svrhe.
S. Zornik prečita apel, ki ga je prejel direktno iz New Yor-ka od strankinega kampanjskega odbora za zbiranje tega fonda. Navzoči mu svetujejo, da ako dobi na nabiralno polo kaj prispevkov od Amerikan-
volitvah. To je potrebno so dragom vedeti, da se ne bi udeležili primarnih volitev, pač pa skrbeli, da se dobi dovolj podpisov na peticije.
Tajnik Ambrožič poroča o financah Konference. Poleg dragih izdatkov navede tudi vsoto $5, katera je bila prispe-vana državni organizaciji. Pojasni, da je na našo željo posla-
videne neprilike. Tudi za agitacijo so pikniki pripravni in
Se upošteva.
V	odbor Konference za za-	darle boljši kakor oni, ki ga padno Pennsylvanijo so bili so-	predlagajo inicijatorji. Ako bi glasno izvoljeni vsi prejšnji. I predlagatelji iniciative za spre-
__ ,	membo res imeli interese ljud-
V	dvorano so prišli sodrug	8tva in demokracijo v mislih, bi
, . , ..u .. .. . lIarry C.h"?11 8 aoP1?»0	predlagali, da se voli župana
v teh krajih z njimi niso veliki James Albright, prvi tajnik in	koncilmane pa brez stroški, kakor jih imamo, če se dragi predsednik soc. organiza- j razdelbe' po distriktih. Večin-
pnredba vrši vdvorani. cije okraja Westmoreland. Na-	skft &tranka naj bi imela večin0
S. Kavčič predlaga naj se vr- vzočim jih predstavi a. Zornik	in bi|ft bi Zgovorna za upravo,
ši ob pnliki prihodnje konfe- s pojasnilom, da jih je povabil	•
renče iati dan tudi piknik. Spre- na sestanek, ki se bo vršil zve-	Piknik kluba št. 27 bo v ne-
Mo. čer po tej seji, na katerega so	deljo 25. avgusta na Močilni-j
S. Terčelj priporoča, nsj se povabljeni vii. Se vzame z	karjevi farmi, na katerem bo'
naše prihodnje zborovanje vr ši na Syganu in navaja razloge. Sodraga Fradel predlaga za
veseljem na znanje. Konfe- mnogo zabave in drugih zani-renca zaključena ob pol dveh.' mivosti, ki mogoče niso povsem John Terčelj, predsednik; Ja- zabavne, ampak so potrebne, sedež bodoče konference Sy- cob Amibrozich, tajnik; Mary Nahajamo se v volilni kampa-gan, in s. Glažar podpira.	Fradel, zapisnikarica.	nji, zatö^ bo na mestu tudi go-
Česa potrebuje akcija za doi
it» "Proletarca"?
J«S*Z«
Načrt za pridobitev zadostnih sredstev
Kakor sem se pred leti zani- bo v njemu še prostor za vaje
mal za vprašanje, kako post.
vim sebi in družini lasten dom, tako se sedaj zanimam za dom naše Zveze, Proletarca in kluba št. 1. Težko je za delavca, predno si more postaviti svoi dom, in nič manj težko ni od-
la na konferenco v Pittsburghu cev, naj jo pošlje direktno kot govornika, in ker ta ni podal plačati dolg, ki ga napravi, odgovor na ta poziv. S. Zornik , računa, *e Driporočal, da se, predno je poslopje zgrajeno, o-
pravi, da ae ie ravnal na ta na- j ako mogoče, pošlje kako vsoto ^in tudi v prejšnjih kampanjah.
Predsednik naznani, da je na dnevnem redu točka "poročila zastopnikov", želi pa. da se o-Cftasijo za besedo le tisti, ki imajo vesela poročila. Joka-vositi in jamranja je itak dovoli na «vetu.
S. Chater iz Pittabtirgha pravi, da sta bila v pittsburškem fclubu pred enim letom samo on. in John Ban dobrostoječa ¿lana in eden teh je začel pre-«11 ši je vati, če ne bi bilo koncem konca vseeno, ako tudi ona dva pustita. Odločila sta 9e vztrajati in danes šteie klub 17 članov, kar se vzame z ve-aeljejjr na znanje.
v ta namen državni organizaciji. Pet udeležencev pittsbur-ške konference se je tisti dan zvečer udeležilo tudi strankinega banketa v Labor liceju in so se domenili, da bodo poleg vsote, ki so jo prispevali sami/ dali še $5 v imenu konference, Na takih banketih dobi stranka navadno precej gmotnih sredstev in tudi omenieni banket je bil prirejen v to svrho. S. dr. VanEssen se je našim so-drugom za vztrajnost toplo zahvalil in izrazil, da ga veseli, ker so člani naših klubov sodrugi, na kakršne se stranka tudi v kritičnih časih lahko zanaša. Poročilo in pojasnila vzeta na znanje.
ziroma hiša kupljena. Ravno tako je dolg težak problem za organizacijo, ako ni gospodarsko dovolj močna, da ga zmaguje, in če ni dovolj navdušenja med članstvom in s tem zadosti volje za zmagovanje obveznosti. Jaz ga v zadevi našega doma med našim
in seje, bo nekaj dolarjev dohodkov na mesec več. Vse drugo breme za odplačevanje dolga in izdatkov bi odpadlo v glavnem na klub št. !. Ce na eni strani pravimo, da bi dom okrepil naše gibanje, moramo
zastopano med delničarji toliko kolikor bi moralo biti. Treba je malo več agatatorične sile in ob enem nuditi za odplačevanje prav lahke pogoje. Vsled tega priporočam, da se da sodrugom in somišljenikom, ki bi bili pri volji vzeti delnice,
na drugi tudi vedeM, da oi ga ¡priliko, da jih odplačujejo na
okrepil le v slučaju, ako bomo pri nakupu sli gradnji poslopja oprezni in te ne bomo spustili v dolg, katerega ne bi mogli zmagovati, ali pa tako težko, da bi to breme pokretu škodovalo.
Moje mnenje je, da je sedaj v tej akciji še vedno najvažnejše, da pridobimo v fond za
članstvom ne vidim dovolj. Do tdom čimveč sredstev. Začne navdušenja pa ga ne bomo pri- naj se z živahneišo agitacijo za pravili, ako bomo le priporoča- nakup delnic. Cimvečji bo kali, da se kupi to in ono, pri tem pital, toliko laglje bomo izved pa pozabljali, da je naša bla- li nakup in toliko manj bo dol-
gajna še majhna.
Tistim, ki le priporočajo, da
Tole mi oe gre v glavo?
ga in s tem izdatkov za obresti. Zdi se mi, da je dosedaj naj se kmalu kaj kupi, svetu- zbrana vsota, ako vzameno v jem, da pridejo prihodnjič upoštev, koliko časa se ze vodi pred zborovanje sodrugov z^ta akcija, zelo majhna. Na bolj natančnim in določnim na- vodstvu bi morali biti sodrugi, črtom. Potrebno je vedeti ne kateri bi se za agitacijo rosno samo koliko stane hiša in stav- zavzeli in jo vodili brez rre-bišče, temveč tudi koliko bomo Stanka. Tajnik bi moral biti mogli plačati takoj, kakšne Član, kateremu ne bi prima
obroke, in sicer dolar tedensko. V svrho uspešnejše agitacije naj se bi delokrog razdelil na okrožja. V vsakem bi pooblaščeni sodrugi agitirali, da pridobe Člane in somišljenike za nakup delnic, ob enem pa bi bili kolektorji, ki bi vsak teden pobrali prispevke. Vsakdo bi lahko na ta način plačal dve, delnici na leto in plačeval bi' dokler ne bi vsota dosegla $150, ali šest delnic.
Jasno nam mora biti, da je treba za domove denarja, in če hočemo dom, moramo tudi skrbeti za zbiranje sredstev. Na kratko, mi moramo pokazati z vzgledom, da mislimo resno. Način, ki ga priporočam, je po mojem mnenju edini, ki bo v doglednem času temeljito oja-čal stavbinski fond JSZ.
Tudi s priredbami v ta namen bi se moglo precej pridobi-
bodo naše uknjižbe, kje dobi- njkovalo časa za delo v tej ak-jti, ako se jih dobro organizira.
mo posojilo na prvo, kje na ciji. Domnevam, da ie sedanji drugo uknjižbo, kolikšne bodo tajnik sodrug Zaitz vse preveč obresti, koliko bo treba plače- zaposljen, oziroma preobložen vati mesečno, nadalje proračun z raznimi deli. 2e list "Prolt-za popravila, davek. itd. Po- tarec" mu da ogromno dela, Vmkto^ve, ds *o ljudje kakor «u trebno je da vemo, koliko bu- potem Še Družinski koledar, bik pokojn. Benrer m Dob«, v«,Mar mo ime|i od Po8|opja direktnih Majska številka in drugo. Cud-"	^	dohodkov in koliko bomo mora ' no je le, da vzdrži toliko in za-
li nanj plačevati ter kje vzeti to je potrebno, da posle, kakor denar. Zadnje vprašanje je je npr. tajništvo stavbinskega vsekakor zelo važno. Polrebno odseka, prevzame kdo drugi, je članstvu pojasniti, la ako < da se naloga olajša.
un delavstvo, da uta klicala vse, ki Jim Kidanja uredba dela krivico, v organizacijo, toda namesto da ne bi delavsko ljudstvo odzvalo, Je raji* dopustilo, da so njegove zagovornike j dobi svoj dom in S tem za f VO metali v j**e, jih napadali po shodih ,je aktivnosti tudi več ugodno-
ter listih, in pomagalo je celo pljuvati sti bodo tudi večji izdatki. tike, oziroma finančnega poro-1 dom JSZ. je trelTk dobro orga-
U jL^lTida^*I ,DK?kt,ni doh°?ki p0s,rpja- *i,a ki K* je obj*vil tajnik nizirati, in le, če se oprimemo IT^r i T k - ^ 1 /V bl 0dK0VArJ*10 nameni,, bi i stavbinskega odseka o pošlo- tega pravila, bomo uspeli, naše
krt ™ n	, b,ll na1iemn,na' ki Plujeta vanju tekom prošlega pol leta, gibanje pa bo dobilo svoj dom.
kratkovidni, to men, ne gre v gla.o. sedaj Proletarec in JSZ., in ak0 vidimo, da naše članstvo ni še -Frank Podlipec, Cicero III
Cital sem o ogromni udeležbi piknika društva "Pioneer. Mar res ni v Chicagu več za-ved nih delavcev kakor jih uključuje takozvani "lawndal-ski krožek?" Jih je mnogo in veliko med njimi takih, ki bi sodelovali z nami. Vprašanje je, Če smo mi pripravljeni iti v akcijo z večjo silo. Ali imajo tisti sodrugi, ki posedujejo potrebne sposobnosti, voljo, da se Tudi v klubu samem ni dovolj | lote naloge s nodvojeno silo in volje za nakup delnic. Iz stati»-1 da si delo razdele? Akcijo za
vor o volitvah, oziroma o vprašanjih, o katerih bodo te volitve odločale. Kdo bo govornik,
naznanimo pozneje.
•
Dne 23. avgusta bo shod socialistične stranke v spomin druge obletnice smrti Sacco in Vanzettija, in ob enem bo to protestni shod proti justici v Californiji, ki drži še vedno vf zapora Mooneyja in Billingsa, četudi je njuna nedolžnost dokazana. Glavni govornik na tem shodu bo Arthur G. McDowell, direktor mladinskega delavskega kolegija (Young People's Labor College). Slovenski delavci, udeležite se te^ ga shoda v čimvečjem številu.
E k s e k u t iva socialistične stranke je organizirala kampanjo za zbiranje organizatorič-nega fonda v minimalni vsoti $50,000, ki se je pričela 1. avgusta.. Konča se s koncem tega meseca. Vsaka organizacija rabi poleg drugih tudi gmotna sredstva, socialistična stranka ni izjema v tem pravilu. Cim več gmotnih sredstev bi imela na razpolago, toliko več bi bila v staniu storiti v agitaciji za politično prebujenje a-meriškega delavstva. Poglejte, koliko dobe denarne podpore kapitalistične stranke, koliko jo dobe razne cerkve in mnoge drage ustanove, ki delavstvu v ničemur ne služijo. Marsikak delavec prispeva od $25 do $100 na leto samo za cerkev. Mar ne bi bilo samo njemu v prid, če bi prispeval nekaj dolarjev vsako leto v a<ritacijski fond socialistične stranke ? Prispevajte vanj kolikor mogoče in pošljite zbrane vsote tajništvu JSZ. Naše organizacije so odvisne od nas, in osvobojenje delavstva je stvar delavcev sa mih.—Organizator kluba št. 27 JSZ.
ODMEV IZ JOHNSTOWNA. —J oh na town, Pa.—Čeprav smo v pasjih poletnih dneh in je vo-čina dosegla svoj višek, so Slovenci v tem okrožju vzlic vsemu žihavni. Zaposljeni so v raznih organizacijah, ali pa a-gitirajo, eni za to, drugi za ka ko drago stvar. Mnogo zasluge za to žihavnost gre gospodu frančiškanu, ki je prišel k nam, da reši naše grešne duše.
Dasi je bila ta okolica dolga leta brez slovenske fare, jo je po zatrdilu Lemontta vzlic dolgotrajni zakrknjenosti dosegla božja milost in poslan je bil dušebriž-nik, ki je vztrajal. Nekateri pred njim namreč niso hoteli vztrajati, ker je bilo na naši njivi po njihovem mnenju preveč plevela in ljuliko, pa prav malo dolarjev za cerkev, maše, razne obrede in druge reči, za katere dobiš v povia-čilo "bogplačaj". Ta gospod pa je, kot omenjeno, vztrajal, in ustanovil je faro, kateri je dol za patrono sv. Malo Terezijo.
Ako se čudite, čemu toliko krat omenjamo faro, boste stvar boljše umeli. ako vam pojasnimo, da je bilo pri nas nekaj leta vse nekam "mrtvo". Tukajšnje okrožje je v naši javnosti pred leti slovelo radi mnogih svojih aktivnosti. Potem—bodisi radi stavk, vojf.e in drugih vzrokov—so naselbine tega kraja polagoma prenehale biti prve med prvimi. Šele v tem položaju se je zazdelo I^emontu, da je situacija za u-stanovitev fare ugodna in je začel z delom. Fara pa pomeni za Johnstownsko in okoliško naselbino breme, kajti cerkve še nima, ne šole, ne sester Le mont ima vse to v načrtu, in ko bi ljudji enkrat do dobra omrežil, bi sc začeli veliki cerkveni davki. Kakor drugod bi imela fara podporo interesov, k ate rim ni ca probujo delavcev, in nekdaj napredni Johnstown bi morda začel konkurirati Jolie-tu. To je vzdramilo tisto, ki ¿0 položaj zapopadli in so sačeli ljudi pravočasno «variti. Tako je zaspanost prešla in izgleda, da so ljudje začeli spoznavat, prednosti napredka pred na-zadnjaštvom. Izprevideli so,
da je človeštvu potrebno znanje, ne pa skrb za večno izveli-čanje. Potrebujemo kruha tukaj, ne šele tedaj, ko jih sodna tromba odbere za uživanje večnega raja. Naš program vsled tega ni fara, nego it ¿trm-Ijenje po boljšem življenju na tem svetu, ravno tako, kakor tudi duhovniki žele živeti dobro in udobno ter čimbolj brezskrbno že v življenju. Muogim se to posreči veliko bolj kakor pa vernikom.
Nazadnj ^ivo se zelo rado obrača za podporo na ženstvo. Razne cerkve se zelo trudijo, da obdrže vpliv nad ženstvom. Kaj pa one ženske, ki s o se že otresle vraž in pa cerkveni ga vpliva? "Prostor za ženske jc kuhinja in njena briga so otrobi" je veljalo za pravilo nekdaj, ne pa danes. Kjer se ga še vedno drže, je slabo za moške in ženske. Me smo ravno ia-ko izkoriščane kakor moški. Tepejo nas iste nadloge kakor njih, in borba za obstanek jc naša ravno tako kakor njihc-vr. Mar ni vsled tega naša dolžnost, da se zanimamo '/.a socialistično gibanje, za organizacije naprednega delavstva, in da sodelujemo v borbi za odpravo krivic,- ki tepejo delavski razred?
Ce že ne morete dragega, Či-tajte naše naDredne liste kot sta Proletarec in- Prosveta in ne bo dolgo, k<> pridete do spoznanja, da je v tej deželi socialistična stranka edina, ki ima zdrav, izvedljiv program v korist vsega delovnega ljudstva.
Kadar ženska doseže spoznanja, ki ji od pro pota v razumevanje raznih problemov, tedaj zanjo izgine starokopitni rek, da soada samo v kuhinjo, njen mož se pa tudi ne bo mogel več izgovarjati, da bi pristopil v socialistično stranko, pa ne more. ker mu žena ne dovoli. Marsikak moški se poniževalno izgovarja, da bi postal aktiven, da bi storil to in ono, pa ima, "nazadnjaško ženo", in radi ljubega mira v hiši žrtvuje svoje prepričanje.
Pokažimo, da znamo tudi me misliti, in da smo v stanju doseči socialno znanje v toliki meri, da bi v slučajih potrebe lahko poučile o njem tudi evoje "slabše polovice".—S. M.
POJASNILO O STAVKOVNI PODPORI.
Glencoe, O.—Ker se dogodi, da ta ali oni rpraša, ako je bil razdeljen ves denar, ki ga je imel na razpolago tukajšnji odbor za delitev podpore stavkar-jem, naj služi v pojasnilo sledeče :
Svoje delo v tem pomožnem odboru sem zaključil pred konvencijo SNPJ. Preostanek fonda v znesku $10 (deset dolarjev sem poslal predsedniku 8. N. P. J. V, Cainkarju v sklad izrednih podpor, knjige in pobotnice pa sem izročil delegatu Snoyu, da jih med konvencijo izroči predsedniku SNPJ. za shranitev v arhivu. Knjige in pobotnice o vsoti, ki smo jo prejeli v pomoč stavkarjem od JRZ., so bile istotako izročen« J. Snoyu, da jih izroči tajniku poverjeništva JRZ. Chas. Po-gorelcu. Poslan je bil tja tudi natančen seznam onih v naselbinah, ki so iz našega stavkovnega fonda prejeli podporo.
Delegat Fr. Sepič iz bližnjega Neffsa je trošil okrog grožnje, kako bo na konvenciji. S N. P. J., grmel proti načinu de lit ve podpore iz virov SNPJ., toda se je najbrž zbal, da bi strele, ki bi ih izpustil, udarile njega. On rad grmi, in grmel je proti podpisanemu na društveni seji m. m. na Glencoe tako, da so člani vsled njegove nevihte naglo odšli, da se potem niti nadaljevati ni mogla, ker ni bilo kvoruma.
On je zelo zmožen človeka opsovati, ako se z njim ne strinja, kar je po njegovi lociki morda "revoluciarno" in komu nistično, ampak je vendarle taktika, kakršne se pametni in resni ljudje ne poslužujejo.
DOPISI

MARY FRADEL O TEM IN ONEM.
Konferenc« J. S. Z. v Hermi-nija, Pa.—Sodrug Zornik in •oproga sta obhajala petindvajset letnico. — Na Labor Day dne 2. septembra bo piknik soc. stranke v Bowser G rovu. Latrobe, Pa.—V nedeljo 28.
je Proletarec pregrešen, drugim predrag, tretji bi ga sicer čitali, toda nimajo časa. To so izgovori nevednih, in nevednost je najhujši sovražnik delavskega razreda.
Delavcem res ne preostaja časa, ako so zaposHeni, toda kolikor ga imajo, ga potrošijo mnogo po nepotrebnem. Tudi denarja nimajo, dasi razmečejo mnogo centov, kvodrov in dolarjev za nepotrebne in celo škodljive reči. Treh dolarjev za Proletarca pa sem jim zdi škoda.
Vedno ne bo tako. Narod se
Predsednik SNPJ. Cainkar me je s svojo politiko zelo presenetil in ie marsikoga drugega. Imel sem ga za moža in
tth rojakov, ki sedaj iščejo slui I
bo drugod, toda delo se zelo težko dobi. Delavcem, našim in drugim,
julija se je vršila konferenca J. S. Z. za zapadi-o Penno v ller- prebuTa^in^visleTnTh, k7se"po miniju. S soprogom sva dos^ ,s|užujejo omenjenih izgovorov, pela :ja ob 10 dopoldne V „ 8e p0smehu/ejo, kadar jim dvorani je že bilo nekaj si^ru-; pnpoveduieš o važn&ti delav-gov, med njimi J. Robič z ^ u- .ske oiganizaciie. s« r«rlAHn __
...	..... - -- ganizacije, se redčijo.
kona. Kmalu za njimi je pri-jMary Fradel
šel s. John Terčelj direktno s,
seje gl. odbora SNPJ. Zjutraj PRIREDBA V PRID VZODNO je dospel v Pittsburgii in potem OHIJSKE KONFERENCE naravnost \ Ilermir.ie. Družba SE BQ VR$ila 24 a v je polagoma rasla in udeležba» _ GUSTA v BRIDGE-na konferenci je bila precej-1	POR^U
šnja. O razpravah in sklepih	Glencoe O—Denar je danes
bo pojasni zapisnik, ki bo pri-	^ ki te
občen v Pro!c*atcu. vObja\-	knH na Ijen je v tej številki.)
trdnega sodruga, no—človek se se zdi, da je nekaj narobe, to-pač moti. Kaj je vzrok njego- tU i aia.imi iz,e^ami ne vedo vemu "balincanju" kot pravi s. kaj je narobe in vsled lega Barbič, mi je uganka. BarbičaJ wum ne poznajo izhoda, sem poprej pozabil omeniti ! °—------------
precej zanimanja za prireditev večje plače tudi več "lizik"
vzhodnoohijske konlerence, ki Odlikuje oa se t* li.iuk J*'
Ker leži naše mesto ob "mo-
vrši v nedeljo ¿V avVil«^ riTT'C^ V"'^ 86	0<* *v°-1 krem pasu", je razumljn o,
7. ïv^ÂÎik S ïe0,rZ°r 2 r" T-!? -Hko
se vrši
ob
ai na Boydsvillu pri Bridgepor-iu. Prebitek ie namenjen konferenčni "blagajni. Članstvo
mu mora priznati.
• • 9
Skupna društva SNPJ. proslavila 25. letnico njenega
klubov ter drušlev tega okrožja obstoja z ogromno vdeležbo ¡ozhw
turistov, med njimi mnogo roja kov, ki pa vsi zagotavljajo, da 80 gredo samo na "frišen luft", to je iz sanitarnih in zdravstvenih
dopisi
prav na
.| Socialistično saanao in liste je vabljeno, da pride v Bridge- občinstva. Na programu je bi- nr LTTi
i .kakor je Prolctarec čaka še port na ta dan v čimvečjem šte- lo več točk, ki so se pa moiale vEiJ mnogo dela.	vil»	»«k», i____. ^ «„^ -i.-.___.. .. >>ioja »i
Njegovi mestu. Ljudje ubigajo,
koristila Prosveti večja tiskovna svoboda ročpikom gotovo ce bi razni zavedeni
vplivom provokaiorja izrablja-j Bodočnost je nam v prilog, to-
!i kolone Prosvete za svoje da ^bojevitega sovražnika se DOMAČA ZABAVA KLUBA skupno manifestiralo
priporočljivo toda i:o v Kanado, jim neika
sila pomaga, da se vsta-
prismodarije in kaprice. Sem istega mneja kot s. Snoy, ki
porazi le z bojem.—Kronikir.
ST. 180 JSZ.
čanj-je to pot brez predsodkov ivêrt^aii dva. ki Pa ima to
lastnost, da qoče sam čez lužo;
za našo
največjo in najnaprednejšo
We.f AIM. ur /s	Za»	r	o postanejo previdni, pa iz-
West All,., Wis. - Cas za- podporno organizacijo SNIM. ' . ' ' ••
pravi, da bomo v bodoče ime i JOS. SNOV O AGITACIJI ZA in piknikov v prosti naravi :Tam doli v hosti se je pa cvrlo, p^v cam d^ skrLe zanie mesto zdrave kritike komuni- PROLETARCA, PRIREDBI V • ><> kmalu za nami in tako se I vrtelo in mazalo, da je bilo tt" jI sčne o ročanjevs katenmi bo-1 BOYDSV!LLU IN DRUGEM. 1 h<>	^pet poslužiti dvo-' kaj in rezultat je bil: 13 lepo'^^,^^^
uo sKUsan uega.i Članstvo, ikot Bridgeport, O.—Tukaj je zo-'ran za naše priredbe. Naš dišečih jancev. Kotarju je bilo n:	. a c* t*
dar em 2 ,edn(>tln,m koIeJpet nekaj poročila o moji xk,ublg0 JSZ: P**««« doma-; zmanjkalo tiketov, kar je bilo t:m'******	^
znamenje! V
n . . ..	, taciji za Proletarca, ki jo pod-|čo zal>avo v soboto večer 12. ¡seveda bobro
Ua bijim človel resno odgo-! vzemam od časa do' časa, ka-,oktobra v Kraljevi dvorani, na kratkem je pošla tudi zaloga, varjal, skoro ni vredno, ker po- kor mi prinke dopuščaio. Dne 51- ,n Sherman Ave. Program Is katero si po navadi sušimo stanejo osebni in si poleg.vae, j 13> jul£ja sem bil na agitaciji v bo ^K*1 in nobenemu ne bo gila, pa tudi v kuhinji je zaloga ga pomagajo z lažmi. Ce pa naselbini Maynard. Uspeh ni žal' ak° nas Poseti n* emenje-«odpovedala. Večje nesreče ni koli na svetu ii„ni« i•	?* 0(^0VarJaš' pravijop bil slab, če usnošiovamo raz-;ni rTčler-	| bilo. Videli smo grupe reševa-
šrzdrAvnikp	niaJ ii>, J'l K4fn? sm° ^ P0!13"111 8rm> «* mere, v kakršnih se rojaki na- ; To bo prva prireditev po re-, ti svetovno politiko, kulturo,
Ko smo zborovanje končali,	|L^aln hl^S	* LtftT)*" smo hajajo. K temu sta mi veliko i^ganizaciji našega kluba, za- gospodarstvo, itd., druge so zo-
naT erAnton Zon i( povabi den i ' A lT 5 ; k'1"!- JC kni' l* SOr Z VSakim i Pripomogla Andv Zlatoper in !to, vablI^> »«druge in somišlje- pet tekmovale med seboj v pet-nas je s. Anton Zorni, povaou z denarjem. Ce hočemo pod- j nebogljencem, kakor se obr- Louia Berlot. Hvala obema za ^ West Allisa in Milwau- ju, vse pa je prevedal duh za-
kee na obilo vdeležbo. Vese- dovoljstva; postali smo senti-lični odbor je že sedaj pridno! mentalni, in v tem stanju smo
no rl/v.1..	J__U____4..' ______ _„ i J!
^.Vüe!Ma.d Âî'rS lak!.: mÄe	naselbinah m«,™»:
na »dolu, podrobnosti programa pa bodo naznanjene po-
pi 1SII1H na po- speh zelo povoljen. V obeh
______tt a si 11/\4, i i' mM mim un r»a um /lnl< ol<\ .
in da smo jima Čestitali, kajti mora imeti sredstva za tisk bili smo res prijetno iznenade- mora imeti sredstva za najem-
.	rw	_____.Ik«	lano	,	• v
ni
zdrava
50-letnico
življenja in za tem še mnogo nego tudi denar. Socialistična j kov pa obeta da pristopijo v ^ ^mTZIrebn^w"^"«*1 ako
srečnih dni. Ob tej pri tki se ^ stranka je imela v lanski volilni; kratkem.	Je Potrebna soc* 8 ran" zavzamejo in pridno agitira o
nabralo $21 v agitacijske svrhe kampanji najbol:ši program, ^	• A	i n 0	.	. . . . za nove člane Delujmo slož-
soc. stranke.	i toda majhen kampanjski fond. Povsod, tako tudi tukaj, je 1 Dne 3. avgusta sem obiskal i * ™ e p&imo ni n^ se,
V pondeljek na Labor Day Republikanska in demokratska	Slovencev. „ ki so ali naselbino Glencoe, ki je bila I ^si in pnpeijimo na nase se.
bo imela soc. stranka sta imeli nekaj; m,ačni v napredku, ali pa po- P»fd ***** .,etl v jaapoaU še
Naš klub lepo napreduje, sedaj šteje 38* članov in članic.
zadosti, kajti naš na-da napravimo našo po-eno izmed najmočnej-To bomo dosegli le.
se tudi razšli.
2. septembra
je vsaj vsak po enega novega člana ! Čimveč nas bo, toliko
stranka okraja Westmoreland "plank" za oro^ram. toda v f°>"<>™ brezbrižni in se jih	vci bomo lahko naredili za na-
piknik na Bowser Grove. Ob- kampanji sta potrošili vsaka '»hjto kl^fic.ra ^ed bUk^(Xv'n.vit.	T predek socialistiinih idej. po-
Î
FRANK MIVŠEK
Coal, Cok« and Wood.— Cr.vel
WAUKEGAN, ILL. PHon« 2726 »♦♦»»»»»»♦»»»»»♦*» sn «*»»»♦
ANTON ZORNIK
HERMIN1E, PA.
Trgovina z mešanim blagom.
Peči in pralni »troji naia posebnost. Tel. Irwin U102-R 2.
vernike. Mnogi teh se prište-jonskega naprednega de-,.	d
vajo k naDredniakom menda lavstva v Ameriki častno me- VVv f 1.	g f
«»ju k naoreanjaKom, menaa .	med delavstvom drugih narod-
zato, ker se jim v nedeljo ne s:°' 1 udl tukaJ Je b,la a»lta" nosti Torei sodruiri in -druži jubi vstati da bi šli v cerkev, I «J» uspešna in Proletarec je ^ ,	-
pa tudi cerkvena kolekta jim I dobil precei novih naročnikov, ^p^d^
Dr. Andrew Furlan
SLOVENSKI
ZOBOZDRAVNIK
3341 W. 26th St.. Chicago. III.
Uradne ure: Od 9. do 12. dop.. od 1. do 5. popoldne ¡n od 6. do 9. zvečer. Ob aredah od 9. do 12. dop., in od 6. do 9. ivečer.
Tal Crawford 2893. Tal. na domu Rockwall 2S16
MMM»»M»MM»MMMM»f
"NEW LEADER"
angleški socialistični tednik
Izhaja v New Yorku. Naročnina $2 na leto, $1 na pol leta. Najboljše urejevan angleški socialistični list v Ameriki. Mno-go slovenskih delavcev ga čita. Naročite ei ga tudi vi Naročnino tanj sprejema "Proleterec"
činstvo od blizu in daleč je vab nad deset milijonov dolarjev ljeno, da se ga udeleži. Pro- brez tega, kar so porabile de-gram bo zabaven in vzgojeva- mokratske in republikanske len. V plesnem pavilionu bo politične mašine v kampanjah
igral orkester Midnight Stroll- za svoje okrajne kandidate. pa	------ - , • • „ . . .
JL	I Lahko se reče, da jih stane ^ neprijetna. Seveda ne bi bilo dasi je naselbina sedaj majhna.
Pikniški prostor je oprem- vsak glas povprečno nad dva Prav- bi meril vso naselbino ker£ J« d°st. rojakov izselHo PiKnisRiiprosioi j ^ dolarja	^ e-aem kopitu. Imamo pre- za de,om v dru*e	Na
i dvC l V vzhodnem Ohiju deluje -j rojakov in rozini, Kate-, ^ncoe se s svojimi aktivnost-
■ i• _____ .. i,mpH naaim Hoiavafivtm iTnnfn	napredek ni brezpomem-1 mi onn:cujejo posenno ženske.
bna beseda, in ki se po svojih Imed nJ,mi A,bina Kravanja,
VVJ . "j""«» tu 11/ nniii|, ftttic- ,
niirom'a navillononi v katerem! med našim delavstvom Konfe- [im Lnaprodek ni brezpomem-!odlikujejo posebno ženske, oz.roma pav.l.onon^	, ^ ^	^ tpr ^^ bna besedi). in ki se po gvojjh med nj.m, AIb.na Kravanja,
Zraven so lepe, Izobraževalne akcije JSZ. Red-	trudijo, da se tukajšnji! ¿"''J8 K°bler m Mary P.rc.
" ..........J	i:- -i-i'"--	»	Hvala jim za pomoč v agitaci-
ia pod gladek, da se plese ka-.renca soc. klubov ter društev
edu. Zraven 60 lepe Izobražev ---------------
trate in senčno drevje. Zvezanih dohodkov nima in stroške!1" okoliški Slovenci ne pogre-
r.rnvp1 Dokriva večinoma « nrnstnvo- zneJ° v morje neaktivnosti in
krr po ledu.
je dobra kajti Bowser Grove pokriva večinoma s prost ovoje ob tlakovani cesti.	Prispevki, \i jih dajejo u-Poročila o razmerah po de- deleženci njenih zborovanj, ne-želi so za delavce večinoma kaJ Pa so Ji pomagale priredbe slaba. Brezposelnih mnogo, j v ta namen starejše delavce sistematično« V nedeljo 24. avgusta se vrši odslavljajo, življenske potreb- v prid konferenčne blagajne ičine so drage, plače pa se več P**™ nabava v slovenski dvo-znižujejo kot zvišujejo. Zdi ram na Boydsvillu (Bndgepor-se mi da se ie delavstvo v A- tu), ki se začne ob 7. zvečer, meriki vsemu hudemu že neka-'Na poset vabimo vse občinstvo ko privadilo in na kakšen pre- teKa okrožja. Vstopnina za obrat bilo v politiki ali unioni- "joške je 35c m za ženske 25c. zmu sedaj še ni računati. Ve- Na svidenje v BoydsviUu! čina misli, da ne more biti dru-| ^ Zlemberger.
gače kot je Kompanije delajo JOHNSTOWNS|CA KRONlKA. po svoje, mi pa moramo delati	- .	.	,
po njihovem, če hodemo živeti. V tem dopuu ne bom p.sal
Ako takim delavcem dopove-	° .^^«townu pač pa
dujei, da je moč v njihovih ro- ve« na splošno. Vesel, me ko kah, da so oni tisti, ki bi lahko vidim, koliko .ma SNPJ. še za-odločevali, se večinoma sme- vodnih članov, k, so jo pnprav-jejo, misleči, da so pametni, to- «Joni branit, pred seb.čn.m, .n
da njihov smeh je le dokaz, da	f^SS^
topega nazadnjaštva.
Število naprednjakov se se-
ji in postrežbo. Prvič sem imp|
DETROITSKA KRONIKA.
Piknik kluba št. 115 JSZ., (West side), ki ga je priredil v nedeljo 21. julija, je bil uspe. sen v vseh ozirih ; posetilo ga je nad 300 ljudi. Zabava je bila neprisiljena, koštrun je iz-
ROYAL BAKERY
SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA
ANTON F. ŽAGAR
lastnik.
1724 S. Sheridan Rd.f
No. Chicago, III.
Goapodinie, zahtevajte v trgovinah kruh iz naše pekarne.
__..	* «i »4 m 1 «rinil kot kafra; v koštrunova
na poti v pomoč pn agitaciji,* ,	. , , Stimčev
za Proletarca spremljevalko. ™ ^ > P a, .bl,"lCey-
------- - — \x*i\ * \t r>- •	1 lMatija, ki je po zgledu kani-
veda ne veča kakor bi človek ! f1»	^ »n v>enem slu- [ba|skJ poi?lavarja, pohrus
rad. a počasi se le dobi tega ali čaJu Albina Kravanja. Marv ta, tllfii trLoFvn
onega, ki se odloči, da po smr- Pirc ima za tak Pose! vae Potrebne sposobnosti in bila bi v
ti ne bo delal gnječe v nebesih.
Zadeva s faro se počasi 4'ra-»vei ii naselbini prav dobra a-zvija". Na Moxhamu, ki je \ ^itfttorica za list. Brez njene bolj oddal jen od centruma, pa j P°moii ne bi dosegel tolikšne-sploh ni nič slišati o nji v vzpo- uspeha, dbudnem smislu. Toliko pamet- Prenočeval sem pri našemu ni so tudi tisti, ki b nekaj dajo staremu pionirju Nacetu Zlem-
bergerjn. ki je na Glencoe celo vrsto let. Pogovarjala sva se mnogo o marsičem pozno v noč in potem še v postelji, da sva
na cerkev, da ne bodo hodili k maši pet milj daleč, ko imajo priliko iti k božji službi le par blok ov od doma. In Bog je po
ne požnajo nobene vere sami vase in da ne pojmujejo moči. ki bi je imela zdrava delavska organizicacija.
Citateljem tega lista je resnica o takih delavcih znana. Priporočam jim, da širijo liste,
cev. Naši stari sodrugi, utrjeni v bojih, se oglašajo in dajejo "kontro" lažiprogresivnim blo-kašem in raznim drugim zava-jalcem ljudstva. Tudi mene včasi mika, da bi napisal kak dopis v odgovor raznim Srag-lom, Kotarjem. Rimacom, Lati-
nauku cerkve pač povsod pri- spa,a le |cake dve uri- Zlember-
kakor je Proletarec in da ga nom> it(j^ a mi manjka časa in priporočajo v čitanje. Druga- pri tem ^ prehite drugi. Žal, če nima pomena. Iz Pro let ar- da v pisavi še nišem toliko iz
ca se delavec nauči mnogo koristnega, samo, če se hoče učiti, žal, da jih ie še toliko onokraj praga spoznanja resnice. Enim
AMTATMJI H DELI I
vežban, c'a bi svoie hiisli hitro vezal na papirju ter jih pripravil za tisk. Polagoma se človek vsega priuči, tudi sestavljanja dopisov.
čujoč. Slovensko cerkev bo tre. ba šele zidati, in eni, ki vedo, kaj pomenijo cerkveni dolgovi, se vprašujejo, če ni bolje pohajati v cerkve, ki že stoje in so jim pri roki, namesto da bi se obvezovali zgraditi novo. Novi župnik tudi ne bi stanoval
Ker še ni zaslužil beliča od 1. aprila 1927, ko je začela stavka, in ker ie že nad 60 let star ter slep na eno oko (izgubil ga je pred več leti pri delu) bo le težko dobil kako delo. Na Glencoe ne obratuje noben rov in kar je tu še premogarjev.
v kaki bajti kakor stanujejo tu	na v okolico do 20
in tam bečlarji. kajti zanj M	daleč. Tudi brezposelnost
pač spodobi, da ima ličen fa-	ie občutna,
rov ž z udobnim stanovanjem,	Me<1 Premogarji vlada veli-
pa čeprav vsi farani žive v sla-	ka nezadovoljnost. Baroni kar
bih bajtah. Na misel mi priha-	naPfej trgajo piačo in goljufa-
ja prigodba o hrastu, ki je vsem sinovom napravil pokrivala, sam pa je osUl brez nje-*a.
Delavske razmere so "običaj
ne". Zadovoljnosti nad prosperiteto med delavci sicer •ni in marsikdo pozabavlja,
jo rudarje pri vagi. Poslednje čase so obnovili agitacijo za organiziranje premogarjev U. M. W. of A. in N. M. U. Slabo je to, da sta v boju dve uniji druga proti drugi, namesto, da bi bila ena unija rudarjev proti združenim kompanijam Linija je premogarjem potrebna
Naročnin na "Prolatarca" »o po«Uli:
Joseph Snoy, Bridgeport, 0.........26
Anton Jankovich. Cleveland, 0.....11
Joseph Radel. W Allia. Wi«......«...11
Anton Andre*, Chicago, 111............ 4
Jacob Rozic. Milwaukee. Wii........ 4
Jack Rupnik, Sheboygan, W*........ 5
John K Odin Girard. O................... 3
Prank Zerovec, Kenotha, Wi«_______ 8
John Koplenik, Mt. Oliver. Pa....... 2
Joiw-ph Zorko, W. Newton. Pa........ 2
John Teran, Ely, Minn..............«... 1
Ooo. Smr*kar, W. AHqutuppa. Pa. 1
Joseph Jereb. Kenmore, O............... 1
Anton Zomik, Hertnlnie. Pa.............I
John Rak, Chicago, III............ . 1
I-awr. Demnhar. Rock Spring*, Wyo. 1 Andrew Vidrich. Johwrtown. Pa ... 1
Jow«ph K la rich, Detroit. Mich ..... 1
John R«dnak. Braddock. Pa............ 1
Skupaj ................80
ProjinJI iika* ...............„...40
£ -.'Au	*
Sragi u je s. Molok urednik M prevei je strojev/V.ato ni- in boljša ena kot nobena. Dve Prosvete, fino odgovoril. Z yr!amo deIa. Nedavno ie bilo v) hkrati bo pa slabo. Bom„ v,
eni tovarni odslovljenih število' deli, kaj nam prinese prihod-
ljudmi kot so Sepič, Sragel, Bartulovič in kompanija, je treba govoriti naravnost, drugače ne poraziš njihovih zlobnih nakan.
Zelo mi ugajajo dopisi s. Snoya, ki je v polemiki s "pro gresivciM prav dobei. Sodrug Radelj je v svojem dopisu tudi dobro porabil krtačo. Mike Pleše v svojih člankih trga masko "progresivcem" in jih prikazuje za to kar so—za zavez nike reakcHe in zlih tipov, katerim je za službe in komišne. Jakq na mestu so bili vtisi delegata s prošle konvencije S. N. P. J. Podal nam je sliko, ki je povedala dostikrat veliko več kot vsak uraden zapisnik.
delavcev, med njimi precej na-
LISTU V PODPORO
.LISTU V PODPORO.
IS. Iskas.
Shebojrgait, Wi». Klub No. 28». JSZ.
$5; Anton Debevc, $1; nkupal $<V ViriUn, III. Klub No. 50 JSZ. $5. Chicago, III. Anton Andre«, $1.60;
Joseph Oblak 50c; «kupaj, $2.10 W. Newton. Pa. Jofteph Zorko. $1.20. Yakon. Pa. Joieph Roblch, $1. Kanoaha, Wia. Frank Zerovec. 70c. Chitholm Minn. Jo« BavKz, 50c. Aubum, III. John Home«, 50c. Mulbarry. Kana. France» Šinkovec, 26c.
Skupaj v tem iskacu $17.25, proj«-nji iskat $454.05, skupaj, $471.80
njost.
Zadnje tedne me precej "pura ioM v Prosveti. Posebno Makove se odlikuje zaradi br. Zajca in več drugih stvari, ki jih ne razume ter se vsled tega zaletava in spodtika, kakor da bi preveč v frakelj pogledal. Morda ie mojr dopise napačno Čital, ali pa iih ie bral skozi "žegnano" vodo, da so se mu črke zmešale pred očmi. No, pa se bomo že še pogovorili ob priliki. Bo vsaj članstvo vedelo. kake laži pišejo neVat^ v Pm*v«f0, In kdo so tisti, ki lim je SNPJ. le na jeziku in oni, ki res delalo za njene koristi.
V tukajšnjih naselbinah je
tal tudi glavo.
Borba za "štrik" je bila srdita, kot zmagovalci so odšli iz tekme "eastsajdčani". No, pa ni tieba preveč radosti radi te«/«** kajti vseh dni še ni konec.
Ki je bil ta spored končan, so stopili v akcijo pevci in pevke naših zborov: "Svobode" in "Bleda" in prepevalo se je pozno v noč. Posetniki so se razšli zadovoljni, med njimi seveda najbolj naš blagajnik.
• • • !
Henry Ford je dopolnil 66.;
leto. Časopisje je poročalo, da je odšel, kot po navadi, zgodaj na delo, seveda ne v "line", kot njegovi sužnji pač pa nadzorovat delavce, ki mu "over-haulajo" neke stare kočije. Pravijo tudi da bo "dobrotnik" delavcem zvišal plače na $7. na dan. Well, z ozirom na njegove priganjaške metode, ni to prav nič velikodušnega; mož namreč dobro ve, da pomenijo
MARTIN BARETINCIC
POGREBNI ZAVOD
324 Broad Street
Tal. 1475. JOHNSTOWN, Pa.
SLOVENCEM PRIPOROČAMO
Kavarno MERKUR
3551 W. 26th St.
Chicago, III.
(V bližini urada SNPJ la Prolatarca).
KINA KUHINJA IN POSTREŽBA.
KARL GLASER, lastnik.
...................»»»»»»»i
Dr. John J. Za ve rtu i k
ZDRAVNIK IN KIRURG Urad, 3724 Wa.t 26th St. Slan 2225 S. Ridffawa, Ava., Chicago, III.
Tel. na domu Crawford 8440, v uradu CrawfoH 2212-2218.
Uradu je od 2. do 4. pop., in «. do 8. zvučer izvzemči arede in nedelje.
.....................»o
ywvwwwwwwwwvww^
VINKO ARBANAS
1320 W. lStb St.. Chiacfo, III. Telefon Canal 4840 EDINA SLOVENSKA-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC Isbara •▼•iih cvatlic ca plasa, svatba, pograba, itd.
Zastop. za Whiting, Ind. in okolico: S. Grahovac in Jarack, 401 — 131st Straat
Tel. Whiting 828-R.
• h»»»»»»»»»»»»»»»»MM H, m
DR. OTIS M. WALTER
ZRAVNIK IN KIRURG 4002 W. 26th St, CHICAGO, »J
Uradne ure v uradu od 2. do 4. popoldne in od 6. do 7:80 zvečer. TEL.: LAWNDALK 4872. V FRANCES W1LLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkA ¿etrtkrh in sobotah.
*****«<HHHHHt»«*«<HHMHHHHt

1 Ce hočete dobre, trpežne harmonike, se obrnite name
»»»»» » » » » » »ttf»»»*ttttt»t»
Peticrs
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 S. Lawndale Ava., Chicago, III.
Tel. Crawford 1382 Pristna in okusna domala jedila. Cana smerna. Potraiba točna.
i*************************
lidalujam jih lično t vsakovrstnimi okraski is caluloida.
Pišite po cenik.
John Mikuš
6607 Edna Ave., CLEVELAND, O.
I"*"1............••fflilSSSiMIlLM
Victor Navinshek
331 Greere Street, CONEMAUGH. PA.
Trgovina drufttven^i potrebščin kot regalij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd.
Moja po«ebnoat je izdelovanje lepih svilenih zastav, slovenskih. hrvatskih in ameriikih, po zelo zmernih cenah.
Zaloga godbenih instrumentov vse vrst, ter finih
COLUMBIA GRAFONOL od $30 do $2S0 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. '
Moje geslo je: Zrn • rna cana in točna pmtraiba
Pilite po moj veliki cenik. Naročila poftiljom v vse kraj« Zdruionih držav. Za obilna naroČila se toplo priporočam.
^ POŠLJITE DENAR
POTOM BRZOJAVAI
MILLARD STATE BANK
3643-3645 W. 26th St. at Millard Avenue, Chicago, III.
poftilja denar v Jugoslavijo pojavno brez po«obnib stroikov sa brsojav, bodisi v dolarskih ali v dinarskih nakazilih. Poslana vsota bo izplačana na pottnem uradu v 3. do 6. dn««h, in to brez odbitka.
Mi smo potroiili mnogo časa in denarja, da imo uvrclli ta izredni način pošiljanja dgnarja popolnoma ▼ vaio korist. Posluiite se ga, in nikoli več ne boste na drug način poiiljali svojega denarja v stari kraj. Nafe brzojavne cene so običajno niijs od poitnih cen bodisi katerekoli druge banka 7/a poAiljanje večjih vsot vpraAajte sa naJe pose>bne cene.
URADNNE UREi
V pondaljok in ¿atrtak od 9, sjatraj do S. svačori v torok, srodo i« potok od t. sjatraj do B. pspsldaa;
v sobot« od V. s jutra j d« 3. popoldne.
WM»MMMM»MMM<MI#M»»M»M»MMM»MMMMM»MM»MMMMMM>MMM»
,	,	i m < . .... t .....•	M . J. m!
PROLETAREC
Li t ab interes* deiavtkmga ljudstva Izhaja vsak čatrtak
Uitj« JifMlovwub Delavska Tiskovna Dru Iba, Chicago, III. ' , i
Zločin in družba
^laaila J« o slovanska So. >«l.sti¿oa Zv

^AiiOČNINA u Zedinjene drtav« In Kanado, aa eslo m to 1.00; sa pol leta $1.76; .ta četrt leta $1.00 — >: aa colo loto $1.6»; aa pol leta $2.00
in oglasi morajo biti v natem uradu naj-do pondeijka popoldne sa priobčite* ▼ številki tekočega tedna
PROLETAREC
Nt>liabed every Thuraday by the Jugoslav Workmen'« Publishing Co., Inc. Eatablished 1906
Editor______
Buainebs Manager
____Frank ZaiU
Charles Pogorelem
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, One Year 1.00; Six Months 1^.76; Three Months $1.00-—Foreign Countries, One Tear $S»*0; Six Months $2.00.
Addi
PROLETAREC
1630 W. 26th St.. Chicago, 111. Tolophoao Rockwell 2864
546

VICTOR L. BERGER
i
Nevednost je največji zlat rudnik
če ne bi bilo nevednosti v ljudskih množr-cah, bi morali poiskati druge poklice skoro vsi duhovniki, graftarji, nepoštenjaki vseh v»t In tudi kapitalistične uredb« ne bi bilo. Toda kar Se ni, pride.
V Zedrnjenih državah jih je malo, ki bili socialisti od svojih mladih dni do pozne starosti. Med delavci, slovenskimi in drugimi, jih je prav malo.
Victor L. Berger je bil socialist od rane mladosti pa skozi do svojega 69. leta in je u-mrl kot AKTIVEN socialist. Izmed mednarodno znanih veteranov socialističnega gibanja v tej deželi sta ostala le še Morris Hillguit in James H. Maurer. Debsa in Bergerja ni več. Vsi štirje so orali ledino, so šli skozi velike, težke boje, in vsi ¿„irje so ostali socialisti v vsakem slučaju, neglede na razočaranja, kritike in napade. Napadani in blateni so bili mnogo.	t
Nikomur izmed teh ni bilo "treba biti so cia ist". Vsi 40 imen priliko napraviti "lepo karijero", če bi jim bil cilj fn program njihov žep. A pokazali da je človek lahko uspešen Ludi ako deluje socialistično. Bergerju je rcikoč neki časni ¿k i sindikat obljubil dobro pi&eo, ako mu bo prispeval članke za njegove liste, toyda ¿indikat mu je dal v naprej razumeti, da si pridrži pravico črtati nezaželjeno in omiliti kar bo'preostrega. Berger je "lepo priliko napraviti denar" odklonil in to ni bila edina.
Kad petdeset tisoč ljudi je šlo mimo njegove krs.e. V soboto 10. avgusta se je vršil pogreb. Velika množica ljudstva, čigar glasnik je bil pokojnik, *e je poslovila poslednjič od njega. Socialistični veterani, med njimi Mor ris Hillquit, in mlajši vodilni bojevniki za ljudska prava so govorili ob njegovi krsti.
Victor L. Berger je živel dolgo in njegova življenska pot je bila plodovita. Storil je za svoja načela—za socializem—vse, kar more a-oriti posameznik in storil je MNOGO VEČ.
Ko je po nezgodi, ki ga je doletela 16. julija, prišel k zavesti, je videl, da bo poškod be težko prebolel. Toda podal se v boj proti njim, pozabil je na bolečine in mislil ter govoril o svojem DELU. Zdravniki so se posebno čudili njegovemu humorju. Bil je to Berger kakor vedno, dasi na postelji z ubito lobanjo, zlomljenimi rebri in notranjimi poškodbami, ¿it ' * ■ • " —
Socialisti ne verujemo v svetnike in jih ne ustvarjamo. Kdor pa je vreden priznanja, kdor si ga je zaslužil kakor si ga je zaslužil Berfer, ga mu ne odrekamo.
Kapitalistično časopisje je pisalo o pokoj--oiku večinoma spoštljivo. Sposobnosti voditelja m organizatorja mu niso odrekali in so-glaano so pritrdili, da je bil pokojnik skoz in 'skoz polten borec za program, v katerega je verovat "dasi večini ne ugaia."
Kakor preje v slučaju Debsa, tako se ju tudi ob smrti Bergerja pokazalo, da svet spoštuje #oštene borce vsaj kadar so—mrtvi.
Victor L. Berger je pustil v stranki veliko vrxeL. Njegova smrt je posebno težak udarec aa socialistično gibanje v Milwaukeeju in Wisconsinu. Ali—mi moramo naprej—VI mo-saie naprej, je rekel pokojnik na smrtni popelji. Berger agitator še živi v stoterih, ki jim je bil učitelj in GRADE NAPREJ. Berger voditelj pa je umrl. On ni želel, in ni pričakoval od nas žalovanja. Priporočal nam je Hi z zastavo socialistične misli in dela naprej. 4n v pričakovanju, da bomo njegovi želji sledili, se je življenje poslovilo od njega. Ni se varal v svoji veri, kajti mi z delom nadaljujemo. Naš cilj je socializem in ne odnehano v gradnj in borbi. Tudi on ni odnehal.
Kapitalistična družba porabi ogromne vsote za policijo, da lovi zločince, za sodišča, da jih sodijo, in za ječe, da jih zapirajo; tudi za krvnike in njih aparate, da jih elektrokuti-rajo, obešajo in streljajo izda precej denarja. Površni ljudje menijo, da je to sicer velik križ, ampak da ni mogoče pomagati; zločincev vendar ne moremo pustiti, da bi prosti letali po svetu, pa Še več pokradli, poropali in pomorili.
Kapitalistična družba res nima druge pomoči, kakor da jih zapira. Zanjo je zločin problem, katerega ne more nikakor < rešiti. Pri tem se pa nahaja v vrtincu, ob katerem bi razumno bitje s kakšnega drugega sveta dejalo, da mora biti ta družba sama blazna.
Stvar je namreč ta: Kapitalistična družba ustvarja zločince, potem jih pa preganja, obsoja, zapira, obeša. 1 Ona jih ne mara ; sicer bi jih pustila pri miru; dasi jih ne mara, jih pa neprenehoma ustvarja.
Zakaj taka absurdnost?
Zato, ker ne more biti drugače. Kapitalizem in zločin sta neločljiva. Kapitalizem je sam na sebi zločin, četudi ne po zakonu. Ako bi tatovi delali zakone, bi najbrže z njimi zaščitili tatvino* Ker jih delajo kapitalisti, ščitijo z njimi svoje izkoriščanje. In svojo lastnino ščitijo.
Ker pa je kapitalistično izkoriščanje zločinsko, ker ustvarja mizerijo in vedno postavlja gotovo število ljudi pred alternativo, da kradejo ali pa poginejo, medtem ko na drugi strani kaže, da se z bogastvom v tej družbi lahko skoraj vse doseže in s tem draži ljudi, da izkušajo pridobivati bogastvo brez posebnega ozira na sredstva, se mora zločin vedno nanovo porajati in ga ne bo konec, dokler ne bo kapitalističnega^ sistema samega konec.
Ker ga družba ne more odpraviti, preganja zločince in jih zapira. Pri tem se zgodi, da sedi za mrežami mnogo dobrih ljudi, mnogo lupežev pa teka prostih okrog in uživa velike časti.
Kaznovanje zločincev tolmači družba tako:
Hudodelec je nevaren družbi. Ona mora torej set>e iti Svoje" pošt ene čl a ne varovati. Zato mora zločince ločiti od javnega sveta in jih spraviti tja, kjer ne morejo njih hudobni nagoni storiti zlega. Torej v ječe z zamreženimi okni, obdane z visokimi, trdnimi zidovi t« «»Sira že rte z oboroženimi čuvaji.
Kazen varnosti družbe imajo kazni še druge namene. Za greh, ki je storjen z zločiru>m, mora biti pokora. V starih časih s« je tisti, Komur je bila storjena krivica, sam maščeval nad hudodelcem. Tega pa ne more trpeti civilizirana organizirana družba. Ako se posamezniku preptistf, da odmeri kazen za z i o,-katero je pretrpel, se lahko zgo/ii, da je kazen večje zločinstvo od zločina samega. In Kakor tam, kjer še velja iz barbarične da vrtine podedovano krvno maščevanje, ni huao-defcštva nikdar konec; osveta, ki je skoraj vedno pretirana, zahteva zopet os veto, in tako gre zlodejstvo v večnost, od rodu do rodu.
Kazen je socializirano, podržavljeno maščevanje. V tem je nekaj napredka in zboljšanja. Sele odstranitev privatnega maščevanja je oinogocila, da so postale kazni sčasoma nekoliko bolj človeške. Včasi je bilo obešanje, sežiganje, napletanje na ko*o, na.iA«»-nje na kol itd. tako vsakdanje, kakor je bilo vse ¿uvstvovanje ljudi barbarično.
Razvoj družbe je povzročil, da je dobila tudi justica polagoma nekoliko bolj človeško lice. Tam, kjer je družba zaostala, je pa tudi justica zaostala. Sedanja oficielna pravičnost ne more zatajiti, da je kapitalistična. Njena glavna naloga je varstvo privatne lastnine, ^kapitalističnih interesov kapitalistične /družbe.	>rfm
Ali naša doba je postala tudi humanitarna. O tem bi človek sicer včasi podvomil, če na primer pogleda čez Atlantični ocean ali pa če bere poročila o linčanju po Ameriki. Toda apostoli sedanje družbe govore toliko o humanitarnosti, da morajo ugovori skoraj u-molkniti.
Iz te humanitarnosti izvira tudi nauk, da ni vse opravljeno s kaznijo zločinca, ampak da ga jertreba tudi popraviti. Zdi se, da ni idealizem edini boter tega načela. Vmes so vsekakor tudi materialistični oziri; če bo hudodelec popravljen, ne bo več kradel, in tisti, ki kaj imajo, bodo bolj varni.
Pa to nič ne de. Načelo popravljanja bi bilo vendar lepo. Ali družba, ki ga izreka, ni dosledna. Kako naj na primer smrtna kazen popravi človeka? Kadar je zločinec na drugem svetu, ga vsi lepi nauki tukajšnje družbe ne dosežejo več.
Kapitalistična družba se pa moti s svojo humanitarnostjo še v drugem oziru. Popravljanje zločinca v kaznilnici bi bilo i,e lepo, če bi bile razmere take, da bi popravljeni človek lahko pošteno živel. Tega pa ni. Neprenehoma se rabi fraza, kako naj bi skesani grešnik postal koristen član človeške družbe; toda fraza nima realne moči. Predvsem je tradicija hinavščine tako močna, da ovira vse re-formatorične poizkuse. Ce pove človek, d« prihaja iz kaznilnice, mu malo pomaga, če doda, da se je v ječi poboljšal. Kdo mu verjame? In kdo more privatnega podjetnika prisiliti, da bi vzel takega človeka na delo?
če bi bila družba sama delodajalec, bi bila stvar pač drugačna. Seveda bi v tem slučaju večinoma povod za prvi zločin odpadel. Namesto skrbi, kaj početi z odpuščenimi hudodelci, bi se taka družba lahko lotila vpraša nja, kako se odpravijo zločini sploh.
(Konec prihodnjič).
Socialno utopični eksperi menti v Ameriki
Sanje o boljšem svetu niso produkt nove dobe, temveč so gotovo starejše, kot jih je mogoče zasledovati v zgodovini.
) Bilo bi le čudno, če jih ne bi bili ljudje sanjali, odkar so sploh začeli razmišljati o sebi in o svetu. Velik del religioznosti je naravnost v zvezi s tem. Že vere barbarov so ustvarjale lepše svetove in boljše življenje onstran groba. Religije civiliziranih narodov so prevzele to idejo in jo prilagodile višji stopnji kulture. Kaj je krščanstvo drugega, kakor obljuba posmrtne sreče, ki je nedosež-na v tem življenju? V nebesih dob.š odškodnino za vse, kar moraš hudega in težkega pretrpeti tukaj, le zaslužiti si jih moraš, in vera ti pove, kako izvršiš to. Kadar je najbolj gini-lo upanje, da vzcvete raj na zemlji, ali pa vsaj da se olajšajo bremena življenja, kadar je gorje najmočnejše pritiskalo, je bila vsaj v tej obljubi u-teha, in na milijone ljudi se ji je izdajalo. Toda nikdar se niso vsi ljudje zadovoljili z obljubljenimi nebesi, o katerih vendar ni bilo vse tako gotovo, kakor se je moglo povedati. Zelja po zmanjšanju trpljenja in po vsaj skromnih užitkih pred poljubom bele žene je bila premočna; porodila se je s človekom in ni je bilo prelahko izruvati iz srca. In kakor so nekateri izmišljali tVanscen-demalne-sisteme s plači om in kaznijo, z nirvano, z elizejem, s nebesi, tako šo drugi napenjali svoj lazum, da bi uredili ta »\et za siečo m- zadovoh nost.
Tr.ko so nastajali nešteti te-
o Q se \i sir e»ni. po katerih na bi na zemlji nastalo največje blagostanje. Tudi prvo.no k-
\ c •	. .. . 'T. .
ut pije v sebi; :u»'i ono lit o napovedovalo tisoč l e t .n e g a .;■ ; . J . s t \y š' » jrliH ;: \ ampak je učilo enakost na tem \eiu. ; eda ;c b !a to .bol;
kraje kakor v Afriko vendar ni nič kaj posebno mikalo pod-vnetnih preustvarjalcev, dasi je svoječasne tudi dunajski Utopist Hertzka skušal organizirati tja ekspedicijo za ustanovitev nove dežele 'Freiland'. So sedstva civilizaeije so si vendar želeli. In tega je bilo v Ameriki. Razun tega se je Amerika sploh bistveno razlikovala od starega sveta. Bila je dežela največje svobode, porojena iz revolucije, osnovana na temelju svobode političnega prepričanja in vesti, torej bolj kakor vsaka druga vabljiva za ljudi, ki so sanjali o novem redu in novem življenju.
Tako je Amerika postala prava domovina utopičnih socialnih eksperimentov in je i-mela celo vrsto več alrmanj komunističnih kolonij, večinoma ustanovljenih tekom devetnajstega stoletja, med njimi nekatere še prav v naših dneh. Hillquit misli na podlagi nepo-volnih poročil raznih pisateljev, da je bilo v deželi tekom zadnjega stoletja ustanovljenih nekoliko sto takih občin in da je znašalo število tistih, ki so jim v raznih dobah pripadali, na stotisoče. Deli jih v štiri skupine:
1. Sektarske občine.
Ta skupina obsega šekerje, perfekcioniste in nekatere od nemških naseljencev organizirane občine. Njih glavni cilj je bil v vsakem slučaju svobodno in neovirano izvrševanje njih posebnega veroizpovedanja. Komuni«em je prihajal pri njih
Matica "fkarija" je bila m-stanovljena leta 1C48, in razni ■jeni odcepki, ki so nastali iz tajnega procesa ločitve in odseljevanja, so si ohranjevali življenje skoraj polstoletja.
Ikarsko gibanje je razvijalo v petdesetih letih minole^a stoletja nekakšno moč, ali pozneje je bilo le majhnega pomena. ; Dasi j« bil poizkus izveden na ameriških tleh. se je vendar o-mejeval skoraj izključno na Francoze in je imel malo ali pa nič vpliva na moderna reformna gibanja.
Res, da niso vsi taki poizkusi vplivali na socialno življenje v deželi in sedanje organizacije so nastale skoraj popolnoma neodvisni od njih. Toda duh, ki jih je porodil in kolikor toliko vzdrževal, je tako značilen, da ga je treba razumeti. Mnogo tistega iuha živi še danes in pogostoma ga najdemo še v gibanjih in propagandah naših dni. Spoznati moramo, da se je preživel in da nam ne more pomagati do ciljev, ki jih zahteva sedauji čas in ki kažejo sedanje razmere.
VICTOR L. BERGER, BOJEVNIK DO KONCA
ena
r
¡cm
Komunizem skromnosti, in že zaradi tegs ni tmogfo krščanstvo v pi Uiti u^jKKTtO, pa je Ui4* « ^ -cej kratkem času opustilo zahtevo, da naj se deli bogastvo in podobno.
Vsi taki sistemi so imeli glavno napako, da se niso dovolj ozirali na realne razmere. Bili so plodovi špekulacije in večinoma je imel sentiment nanje več vpliva, kakor kritični razum. Zato se je navadno kmalu pokazalo, da je na njih podlagi pretežko preurejati svet, ki je bil že v svojem kolovozu. Lože pa se je zdelo u-stvarjati na temelju novih naukov nov svet, ustanoviti družbo katere še ni. Utopični romani so zato večinoma opisava-li fiktivne dežele, otoke, po vsem ločene od realnih držav, ali pa življenje čez nekoliko tisoč let, tako da se je pisatelj lahko izognil pretežkemu opisu prehoda iz tega, kar je, v to, kar se je njemu zdelo idealno.
Kar se je izražavalo v litera turi, je veljalo tudi v praksi, kjer so vanjo hoteli izpremeni-ti ljubeznivo teorijo. Vpeljava izumetničenega socialnega sistema v resnični deželi, trdno urejeni, je naletela na tisoč o-vir; in zazdelo se je, da bi bilo veliko lože r renesti sistem s papirja v življenje tam, kjer še ni sploh nobenega socialnega življenja, na kakšnem velikem lepem otoku ali pa u rodovitni deželi brez prebivalstva.
To je bil eden vzrokov, da se je v Ameriki izvršilo nenavad no mnogo utopičnih poizkusov. Tukaj je bilo pričakovati mnogo proste zemlje, na kateri bi se socialni reformatorji lahko naselili in uredili življenje na svoj na^in, ne da bi jih ovirala tradicija in od prej razvite raz mere. Prav to je seveda dokazovalo majhno ali nikakršno vrednost takih sistemov, zakaj če so sedanje uredbe potrebne zboljšanja ali nadomestitve, more voditi do cilia le metoda, ki se lahko porabi, in uspešno porabi tam, kjer so take nezadovoljive uredbe.
Amerika ni bila edina dežela z obsežnimi, še ne ali pa vsaj ne močno obljudenimi kraji. Toda v preneznane in predivje
le v drugi vrsti. V nekate-rih slučajih ie bil to del njih verskega sistema, v drugih pa sredstvo, da M 00 ohranila čis t ost njih seke in obvarovali n tih člani pogubnih vplivov lire::verskega sveta.
I ih te<-rij socialne rekonstrukcije nisa imeli, propa ga*u!e niso delali za komuni-ze !, svojih naselbin niso ustanavljali zaradi pouxa svojih M>M?dov, ampak le sebi v zavc-i¿če. V strokovni literaturi jih označujejo navadno kot "ver-" > občine", toda ne more se re'či, da so s tem imenom prav označeni njih cilji in njih značaj. Kar jih loči od drugih ob čin, ni bilo to, da so bile religiozne—kajti religiozne so bile tudi mnogoštevilne občine drugih skupin,—ampak dejstvo, da so bila njih verska izpove-danja in njih verske vaje posebne in sektarske.
Kar se dabe tiče, so bile te občine prve; po številu so bile najmočnejša, in nekatere izmed njih obstoje še sedaj. Toda v zgodovini socialističnega gibanja igrajo le podrejeno vlog<V
<2. Owenove občine.
Sem spada skupina občin, ki jih je ustanovil deloma Owen sam, ali pa so bile ustanovljene pod vplivom njegove agitacije. Bile so prve občine, ki so bile v Ameriki ustanovljene za pospeševanje neke posebne socialne teorije in kot sredstvo propagande. Le dvanajst jih je rešenih pozabljenja, dasi se zelo zdi, da nh je bilo »mnogo več. Ti poizkusi obsegajo dobo od leta 1825 do 1830.
Fourierske občine.
Te občine so ustanavljali a meriški pristaši Charles Fouri-era. Po svojem organizacijskem načrtu so si prizadevale, da bi se čim bolj približale in-dustrijalnim občinam, ki so bile v Fourierovem sistemu označene kot "falange" in večina njih se je tudi imenovala falange.
Fourierizem je bil prvi socialistični sistem, ki se je v Zedi-njenih Državah tako razširil, da je bilo mogoče govoriti o nacionalnem gibanju. Trajalo je to gibanje oribližno eno desetletje, od leta 1840 do 1850, in je povzročilo več kakor Štirideset socialnih eksperimentov v raznih delih dežele.
4. Ikarske občine.
Ikarske naselbine so bile vrsta poizkusov, ki so vsi nastali iz enega podjetja Francoza Cabeta. in dasi jih najdemo v petih različnih državah, ob raznih Časih in pod raznimi imeni, jih moramo vendar smatrati za eno samo skupino.
(Nadaljevanje s 1. strani.) čakovati, da bi soglašali s soci-, alističnimi načrti in teorijami, so ga vendar spoštoval in mnogim je bilo resnično žal, da je moral tako iskren pošten in sposoben ljudski tribun, kakor je bil Berger oditi iz zbornice.
| V kongres je bil izvoljen šestkrat, toda služil je le štiri termine. L. 1018—v znamenju vojne histerije, je Kongres s tiua
vzel Bergerju mandat, katerega mu je dalo ljudstvo, federaL ni sodnik Kenesaw M. Lan d is pa ga je na obravnavi v Chu-agu obsodil na dvajset let ječe na podlagi medvojnega izjemnega zakona. Z\eat svojim nazorom, se je boril proti vat pu Zedi-njenih držav v vojno, in vodil je protivojno politiko ves čas neglede na zakone. Dnevniku Milwaukee Leader so bile odvzete poštne pravice in ob e 'nem je bila izdana poštnim oblastim zapoved, da ne sme biti dostavljeno Bergerju, in ne listu, katerega urejuje, nobeno pismo in sploh ničesar po pošti. Vojna je minila in z njo tudi nekateri izjemni zakoni. Vrhovno sodižče je Landisovo «obsodbo razveljavilo in Berger ni bil poslan v zapor. To kar se mu je tedaj pripisovalo za zločin, je danes le še madež, toda ne na njemu, pač pa na justici, i katera se je predala histeriji in postala popolnoma slepa za pravice tistih državljanov, ki niso hoteli misliti po željah pro-fita lačnih interesov in vojnih fanatikov.
V življenju mg Je bila »ta družica njegeva soprog Meta Berger. Stala mu jo strani v vsakem boj« in mu ^ n lagala v vsaki kampanji b i urejevanju lista. \ *o je časopisje poročalo 16
julija o njegovi ponesrečbi, dobila njegova družina stotine brzojavk z izrazi simpatije in željami, da okreva.
Ko so listi 7. avgusta z velikimi naslovi na prvih straneh sporočili ameriški javnosti, da je preminul, se je orosilo Marsikatero oko in stotisodi so romali v mislih k njegovi krati v . Milwaukee, da ga vidijo poslednjič.
Pokopan je bil na pokopališču Forest Home. Sožalne br-zojavke so poslali družini nele njegovi sodrugi in somišljeniki, nego tudi stoteri kongresniki uredniki in'politiki, ki so bili v življenju njegovi nasprotniki. Nagrobni govor je imel socialistični . žumalist Oscar A-meringer (Adam Coaldigger), pogreba pa so se vdežili člani eksekutive socialistične stranke katere je bil pokojnik pred-sodnik, in mnogi drugi sodrugi ter prijatelji, kakor tudi pristaši nasprotnih nazorov, j Venec na krsto mu je položila tudi J. S. Z.
Z Bergerjem je legel v grob | pionir in borec, ni pa leglo v grob delo, ki ga je vršil, kajti to živi. in v njemu živi napnej tudi on.
INTERESI DELAVSTVA SO
INTERESI ČLOVEŠTVA.
Interesi delavstva, ki se bojuje za svojo osvoboditev, so pravzaprav interesi človeštva. Boj prolelariata je zgodovinska
na!cga in njegov cilj ne more >i.i nobena utopija, nobena
aaU.zijii, ampak le to. kar iz-haja nujno iz razvoja samega. Proletariat je navsezadnje le Orodje zgodovine,.ki koraka po pofih nujnosti. Socializem ne predpisuje delavstva cilj-ev, temveč mu jih le razodeva. Socializem ne modruje , kakšni s noMi bi se ¿.ili izu"ri i, da bi bili čim lepši, temveč le označuje pota, po katerih se najbolje pride do ciljev ki so neizogibni, ker jih določajo neiz-
pre meniji vi zakoni razvoja. » • •
Ali s*e zapazili, da Vam je, ali da Vam bo v kratkem potekla naročnina?
» » •
Ne, socialisti ne bodo uničili privatnega lastništva: privatno lastništvo je uničil kapitalizem, ko si ga je prilastil. Koliko ljudi poseduje danes imetje? Osemdeset, odstotkov ljudi v Zedinjenih državah nima nobenega lastništva. Tisti ki imajo, so vzeli tistim, ki nimajo. Kapitalizem je le»ritimno razlastil ljudstvo—Socializem mu hoče lastništvo vrniti.
E. V. Debs.
PROBLEM EVOLUCIJE
Skupina, ki ogleduje v muzeju noand^rtalnkcfrA človek«, razpravlja f rta* «Ma "pravih" ljudi:
Ivan: Glej, Pavls, tak je bi), prsvijo. prvi ¿lovfk, na* predniki Pavla; Nak, ta pa lr ni bil untvarjen po boiji podobi, pa naj tint» Darwin kar hoče!
Andrej; Hm, tako vam povem, v tistih ¿asih no bili ljudje ren ffrdi. Ajrata: Kaj bi se pričkall. naj to uploh ¿lovpk ni bil! človek je vendar lep. k*r je ustvarjen po boiji podobi, to pa, kot piftejo, j* bil HvSl, ne ps
- J
Socialni ideali
Predaval IVAN M0LEK
v klubu ittv. 114 J. S. Z. v Datrolta, Micluga;», 12. , januarja in v kluLu ilav, k J. S. Z. v Chicagu, lllinata, dn« ¿4. janua.ja 1 2V.
• •	"v/ (Nadaljevanja.) •
Kričanekoaociaina utopija.
V	tem mojem predavanju ni mogoče izčrpati vsi h socialnih utopij iz 19. stoletja. Preveč jih je in večinoma so breg pomena. Omenjam le glavne, to je one, ki so imele veliko pristašev in dvignile največ prahu. Omeniti pa je treba krščanski komunizem in socializem.
Rekel sem že prej, da v dolgih stoletjih krščanstva ni socialno vprašanje sploh eksi-stiralo za cerkev. Posamezni kleriki—kot prej omenjeni Campanella—so se zanimali, ampak vodilni školastiki ali cerkveni filozofi so proklamirali načelo, da kristjan se mora brigati le za "življenje na onem svetu, ki pride po smrti". O izboljšanju človeške družbe in življenjskih razmer na tem svetu ni bilo govora. Vsakih 50 ali sto let so pričakovali sodnjega dneva in konca sveta—in logično: zakaj bi se človek brigal za svet, ki se morda jutri podere?
Sele, ko je francoska revolucija pretresla svet—in ko je še prej vera v skorajšnji sodnji dan izgubila tla tudi med priprostim ljudstvom—se je začelo socialno-reformistično gibanje tudi v duhovniških in lajiških krogih v okviru cerkve. Posamezni duhovni in menihi so rebelirali že prej. Reformacija v 16. stoletju ni imela socialnega značaja, so pa posamezne grupe—kot husiti in bratje na Češkem—Širile nauk "povratka h krščanskemu kenjunizmu kot prvotnemu in edino pravemu krščanstvu". V tem nauku seveda ni bilo trohice stremljenja po izboljšanju obstoječih socialnih razmer, toda dotični idealisti so sanjali, da je moralo biti v komunističnih občinah prvh kristjanov naravnost idealno življenje— najboljše, ki si ga je mogoče misliti.
V	teku francoske revolucije je mnogo nižjih in revnih duhovnov, ki so bili prav tako izkoriščani po svojih škofih kakor kmetje po plemičih, soglašalo z revolucijonarji. Mnogi drugi so simpatizirali s komunisti in zadru-jfarji v Franciji in Angliji* toda na dan se niso upali stopiti zaradi ateističnega karakterja teh gibanj. Bolj odprti so bili lajiški utopisti.
Za časa julijske rev olucije v Parizu (1830) je nastopal kisčanski komunist Stephen Ca-t>et, ki je bil uu\e».mk, totla sni revnega delavca. Mož je bil strasten agitator. Po zmagi reakcije v Franciji ^je zbežal v London. Tam je spisal knjigo (1840) "Potovanje v lkarijo" po vzorcu Mora in drugih starih uto-pistov, ki so svojo idealno družbo prenesli na kak doslej še neznan otok ali kam v deveto deželo. Cabet je postavil svojo "lkarijo" na teiu-elj komunizma prvih kristjanov, toda vsi nasprotniki, ki so se upirali taki družbi, so bili brez usmiljenja pomorjeni. Nato se je razvila v petdesetih letih perfektna družba
stroge enakosti in čistega komunizma! Ca-betova knjiga obsega 500 strafti—torej si lahko mislite, kako podrobno je bilo vse opisano. Tak luksus in taka sreča je vhdrla v "Ikariji", da še fcsi so se reformirali in niso več povzročali nobenega škandala !
Cabet je bežal tudi iz Londona v Ameriko in tu je dobil priataše, ki so mu pomagali, da je nabavil milijon akrov sveta v Texasu— zemlja je bila takrat poceni—in začel graditi lkarijo. Kolonija je narastla na 600 Članov, potem pa so se razšli, ko so videli, da stvar propada kakor so propadle vse druge take u-topije. Cabet je umrl v Ameriki leta 1856.
Leta 1850 se je začelo krščanskosocialno gibanje v Angliji. Vodil ga je kanonik Charles Kingsley. Grupa krščanskih mož, ki se je zbrala okoli Kingsleya, je uvidela, da delavskega gibanja ni mogoče zatreti, pač pa je treba to—komunistično in socialistično— gibanje "pokristjaniti" in vse bo dobro. Revolucionarno gibanje oseminštiridesetega leta je bilo preveč nekrščansko ! In ko se komunisti in socialisti vrnejo h krščanstvu, je treba pridobiti še delodajalce, da "pokristja-nijo" svoje tovarne in se na temelju krščanske ljubezni do bližnjega usmilijo delavcev— pa bo vse rešeno.
Tudi v Ameriki je bilo vse polno takih po-kretov. Gotovi krščanski krogi so reševali sužnost zamorcev in vsa druga socialna in politična vprašanja v znamenju "ljubezni do bližnjega" in jih rešujejo še danes—brez uspeha.
Krščanskosocialno gibanje v Nemčiji in Avstriji je imelo katoliško in protestantsko plat. Rudolf Todt je organiziral protestante, dočim sta škof Ketteler in dr. Docllinger za-" čela katoliški krščanski socializem, ki se je sčasoma razširil tudi na Slovensko. Pokojni dr. Krek je bil slovenski vodja. Pripomniti je treba, da se ni oficijelna katoliška cerkev nikoli ogrevala za to gibanje. Papeška enci-klika iz leta 1878, ki prva omenja socializem, je zmetala komuniste, sociajiste, anarhiste in nihiliste v en klobuk in vse enako proklela.
Kasnejše enciklike niso razodele nobenih simpatij za krščanski socializem.
Kari Marks je takoj v začetku krlčansko-sociatnega gibanja najlepše označil to gibanje v "Komunističnem manifestu" s sledečimi besedami:
"Nič ni lažjega kot pridodati krščanski asketičnosti socialistični omet. Ali ni tudi krščanstvo grmelo proti zasebni lastnini, proti zakonu, prot državi? Ali ni namesto tega oznanjevalo dobrodelnosti in uboštva, celibata in ubijanje mesa in samostansko življenje? Krščanski socializem je le žegnana voda, ki z njo duhovnik blagoslavja aristokratsko to-goto."
(Konec prihodnjič.)
jih dobili na tem zborovanju, se učimo, da bomo na prihodnjih lažje porazili bloke in posameznike, katerim co prvo njihovi lastni interesi in jtm je jed nota le leatva, po Ifateri Hočejo kvišku.
La Guardia kandidat re» publikanske stranke za newyorskega župana
mmmmmmmrnmmmm—m	*
Konvencija repub. stranke mesta New York, ki je največkrat le sredstvo stranke demokratskih strategov za slepljenje yolicev, je nominirala za žu^ panskega kandidata republikanskega k o n g resnika La Guardio. Demokraski kandidat ie sedanji župan Walker in socialistični Norman Thomas.	___ —
NEPRESTANA 2EJA _
v letnem ¿asu vas sili, da si jo uto-laiite, neglede na to, ako ste v mestu ali na deieK. Ta vedna 8prem<*nba vode vara pokvari želodec.
TRINERJEVO GRENKO VINO
je prijetno sredstvo zato. Čisti ^ o-dec in drobovje, ter ojača »Rloftno st*» nje zdravja. Okrepčujoč učm«k naravnega vina je splošn6 znan, in «ma izmed sestavin tega zdravila je ¿isto kalifornijsko rdeče vino. Vzemite ga trikrat na dan pol ure pred vsako jedjo. V vseh lekarnah. /, Brezplačno poskuinjo dobite od Jo«. Triner Co., j 1333 S. Ashland A ve., Chicago, III.
KUPON ZA BREZPLAČNI VZOREC

Ime .........................................
Ulica ......................................
Mesto, država...........................
Velika ameriška mesta, ki so bila grajen» v nu*rli. i, se enako naglo prenavljajo. Predstoječa slika pokazuje del mesta na Michigan Ave., kjer so bile Se pred nekaj leti «no in dvo do pet nadstropne hiše.
KONVENCIJE NAŠiH PODPORNIH ORGANIZACIJ IN "BLOKI
» »
. ; t-v
ti*
PlSE MIHAEL PLESE.
iejši" in 'tinjklasnosveoitiji' tol- ji začrtati lififti graditelji. Tu- k, jim je cilj le služba in urad, mučili po konvencij da tokrat di tu rojena mladina, ki je bi- m u zanesljivi, neglede kake
ia na deveti redni konvenciji px »grame izdajajo. Danes je prvič zastopana kot taka, je ta* človek lahko največji radi-pOAazala, da razume prošlost kaleč, ju;ri se bo bratil z "di-m sedanjost SNPJ. in da bo plomati" beogiadske hegemo-zvesta načelom njenih gradi- .»^e, četudi je čianstvo protiv-teljev.	no takim "stikom".
I	, Bloki na konvencijah niso Bloki na prošli konvenciji
rih letih jih gotovo dobimo." novost. Smešne in pametne Skvenski narodni podporni je-Ne vem, ka*o so računali, kombinacije so se dogajale na dnoti niso bili v škodo, in ne toda 16 glasov jim ne bi dalo s naših zborih tudi poprej, ko škodujejo nobeni drugi, ker po-par izjemami niti najvažnejših bloki še niso bili toliko razgla- magajo delegaciji in članstvu pozicij v odboru.	• šeni. Le konvencije, kjer vlada videti, kdo je kdo, s kom je
! ni btlo mogece uniči;i ~Zajč ivo mašino , ali na prihodnji ¡konvenciji ji gotovo zapoje smrtna ura. "Samo 16 glasov nam je manjkalo", so pripoved ovali eni iv ot drugi v chop-|suey kombinaciji, "in v teh šti-
Ako hočete biti
DOBRO ZNANI morate bii-
CEONO OBLEČENI
in d a ste cedilo obiečeni, merate nositi
OSLEKO NAREJENO PO MERI
iz čistega volnenega blaga
samo . §25.00
John Močnik
6517 St. CiairiAve. CLEVELAND, iQHIO
Tel.: Rfuad. •
.¿ti
in jih ne trade mar socialistov
(Nadaljevan/e).	' ka je bilo razvidno, da vsa silna
Obljubil sem že v prvem agitacija in priprave chop-suey članku, da se povrnem k "slo- bloka niso bile v stanju prido-gi i ljubavi", ki je tekom kon- biti večine, oziroma jo zbegati, vemfije SNPJ. vladala v komu- Se bolj se je to pokazalo te-nistični narodni-klerikalni kom- kom razprave o predlogu za binaciji v "vojni" proti "social- popolno odklonitev provizorič-patriotski mašini", ali jasnejše pravil. Nobena strategična rečeno, proti Zajcu. Na njiho- poteza jim ni pomagala. Bila vih zaupnih pomenkih je bilo so odklonjena z veliko večino, brez ovinkov povedano, da ako ! in pri glasovanju se je izkaza-se porazi njega, bo do lahko lo, da so bili v osnutku teh pra-zmagali in SNPJ. pride njim v vil res skriti nameni tistih, ki so roko. Jednoto so torej v tej ču- stremeli zavladati nad SNPJ. dni zvezi "sloge in ljubezni" uveeti v nji absolutizem, kakor reševali pred Zajcem. Komu- je trdil Zaje in mno«i drugi, ki nistiso širili svoj "delavski pro- poznajo njihove mahinacije. gram in govorili o izdajalski Bilo je interesantno poslušati vlogi izdajalskih socialistov v M. J. Turka in njegove prišta-SNPJ., četudi so jo ravno ti so- še, kakor tudi komuniste, ko so cialisti zgradili do stopnje, na zagovarjali povizorična pravi* kateri, je jaka gmotno, i po la, potem pa, ko so bili z jav-članstvu i po prestidžu.	~nim glasovanjem prisiljeni tu-
Kakor komunisti, tudi narod- di javno označiti ali so proti, njaki in polovični klerikalci ne so glasovali večinoma z "nav-marajo socialistov, in tudi oni zoč'\ kar naj znači "nevtral-80 v svoji agitaciji naperili boj nost/ . . .
posebno proti Zajcu. Geslo ce- MJT. in njegovi pajdaši v mentnega bloka. M. J. T. je stiski (chop-suey kombinacija bilo: Porazimo Zajca!	i je nastala v stiski, kajti ljudje,
Živo se spominjata, kako so ki jo sestavljajo, nimajo nič vriskali veselja, ko je itevni skupnega razen to, da hočejo odbor po volitvah za predsed I poraziti "socialistično mašino , nika konvencije naznanil, da je 1 v ostalem pa se gledajo kot pes
zmagal Cainkar nadZajcom. ¡"	j delajo za svoj narod in za in-; bili še rr
"Zmagujemo", so rekli njihovi; izmed njih zasleduje is svoje i j ¿lanHtva in za tako ne- Mih imeli vodje in napravili svojemu za- osebne namene) so se izkazali teiese članstva, .n za taKo ne^ jih imeli
vezniku, katerega so po kon-, za zelo slabe stratege, kajti venciji v "Radniku" obsodili"I drugače ne bi smatrali delega-
bo več. Tudi govspod Medtem, ko govore ožji pri-	absolutna enotnost mišljenja v	kdo, kaj zastopa, kaj hoče. kaj;
ark 4 ajzenponarsKih šati MJT bloka o 16 delegatih,	v?eh važnih vprašanjih, nimajo	skriva in kaj namerava. Če bi
___v v Clevelandu bi mo- ki jih bodo zlahka dobili do	P^rebe za "bloke". Brez gru-	bil na prošli konvenciji organi-
ral imeti boljše razumevanje prihodnje konvencije, so "naj-	PaciJ vse^no niso. V SNPJ. so	ziran samo chop suey blok, je- j in bi laftKo veuel vsaj toliko, da čistejši" in "najklasnosvesniji"	b,oki bolJ P°iav Povojne dobe.	notin blok pa ne bi imel nobene so ti "ajzenponarsKi socialisti" bili oprezni v svojih izjavah in	^ vojno so vladali med nje-	organizirane oblike, bi bilo sla-ogli, da je to zakrivajo svoje neprogresivno	nim članstvom večinoma epotni	bo za SNPJ. Tako pa so se naša ta smešna pajdaštvo s trditvijo,da bo kon-	nazori a že med vojno irii po	kane onih, ki so mislili, da bodo gresivcev" se cem. konca tudi v SNPJ. zma- vo 'ni i* pristopilo v anjo mno-	prihodnja .štiri leta s pomočjo ?a sramuje in galo delavsko članstvo. Po kon. članov nasprotnih mišljenj,	pravil, katere je sestavil MJT., npr. slučaj s venciji ni bilo nikomur izmed	katera hočejo uriniti tudi veči-	absolutno gospodarili v SNPJ., eremu očita njih ljubo, da so bili v "zvezi"	ni. Glavni interes v takih bo-	izjalovile. Iz izkušeni, ki smo
bas njemu pripomogli, da je to zakrivajo svoje neprogresivno nim članstvom večinoma epotni bo za SNPJ. Tako pa so se na-kar je danes. Vsa ta smešna pajdaštvo s trditvijo,da bo kon- nazori, a že med vojno in po kane onih, ki so mislili, da bodo I kombinacija "progiesivcev" se cen\ konca tudi v SNPJ. zma- y°>ll]\ & pristopilo vanjo mno- prihodnja.štiri leta s pomočjo' danes drug drugeg izključuje, kot je
Canikarjem, kateremu _____ . - --------------- ----------i v
komunistični dnevnik verolom- in so se tolažili, da bo javnost -iih Pa ie b°i za kontrolo Na stvo, ker se ni držal programa, pozabila na ta njihov presto- Prošl» konvenciji smo imeli le-katerega je sprejel v njihovem	toda'se motijo.	po priliko spoznati ambicije ko-
bloku.	"	SNPJ. v tem letu slavi svojo ritarjev, ki imaio program sa-
Na žalost igrajo službe le 25-letnico. Proslavila se je v mo toliko dni kolikor trnja kon-preveliko vlogo na konvencijah jugoslovanski javnosti kot de- vencija. ravno tako, kakor po-m tudi komišen je močan lob- lavska ustanova z razumeva- mi*ni starih stran.k» .kl Pote-bvist. V interesu službe ali ko- njem za medsebojno pomoč na-	za urade ,n ,maJO pro"
Pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNÓTI.
Naročile si dnevnik
"PROSVETA" ;]
é
List stane ta celo leto $5 00.
pol lete pe $2 50. ' i
Ustanavljajte nova druitv» Des«4 ilanov(ic) je ff-ba va no- t vo drultvo. Nftfliov za lj#t m xa.
tajništvo je: \ -
2657 S. LAWND/.LE AVE.,
J.
CHICAGO. ILL,
mišna je šibka natura priprav- ših naseliencev in za njihove Ijena zavreči svoje prepičanje, kulturne potrebe. Njeno vod-se zvezati s komurkoli in ob- stvo so po večini tvo-rili nesebič-ljubiti karkoli—samo da ostane ni ljudje, in kadar so postali se-v službi. Glede službe zelo ža- bičneži toliko drzni, da so se lujeta dva člana v Clevelandu, podali, v borbo za kontrolo nad od katerih eden je priletel na njeno upravo in blaganjo, »o konvencijo ob 12. uri v aero- vselej naleteli ob zid resničnih planu, da rešuje mandate pro- naprednjakov,katere chop-suey gresivcem. Igral je vlogo am- kombinacija zove "socialistič-basadorja vseh lobbyistov MTJ na mašina", ter si razbili glave bloka med delegacijo. So res ob njem. Tolažijo se, da jim važne te naše konvencije, ko manjka še 16 glasov do pri-na vseh straneh vidiš lobbyiste, hodnje konvencije za zmago, a ki se zaklinjajo, kako iskreno bolj verjetno je, da bodo izgu-
mnogo izmed teh ki so na deveti redni kon-
sebično delovanje, je treba venciji, kajti njihova chop-včasi brez konekcije z aeri- suey zveza nebo vedno mogoča.
gram do dneva volitvev, potem pa nanj pozabijo in ga ne poznajo več do naslednjih volitev. Ljudje, ki poznajo samo sebe,

John Metelko. 0. D.
PrriWf-mo o*i in določimo očala.
6417 St.Clair A CLEVELAND, O.
Vsakovrstne tiskovine izdeluje
ATLANTIC PRINTING 6 PUB. CO.
2656 SOUTH CRAWFORD AVE., CHICAGO, ILL.
PROLETAREC se tiska v naši tiskarni.
Znani so nam ljudje,
ovac k Kako m «Toh M ti la tako kratkovidne kakor planom. Smo res srečen narod. SNPJ. mora naprej-ako hoče
"navdušeniu'•^nk.?U »i ¡¡h predMavl.jali ter jih , ker se za naj med konvencija- „aprej-po	potih, kakrtna »o
navdušenju počutil Cainkar. ^, «^ jini p ( . j .. ■ mi 2a„jmajo vse aorte Roapod-1 ....................__________
ne vem. vem pa to. da nvolit«v slepili s svojim proKr«n> nini	A ,. i .„j:
predsod konvencije v tem slo blokom, v katerem rta prednja. ' je. ko pa konvencija mine. tuai
¡SfS'"JSfi. i pffll «H dve struji popolnoma
veter v PpnloK MJT.-komun.- ličnih"»sprotujo h si n«o- PojaJ«	,
i ".vnkUotc«T	i l ne tak0j v
da so se vene
ki so marljivo hranili dolga leta, pa so svoje prihranke zgubili radi neopreznega vlaganja.
v/
V1r.!%«slM.T!5-! ¡W^náXÚ™^ ta. jc n^o se Se malo po*. H jo.
«	1- . J.n/\a< a im A hlnf At i kakor lih češ, dobro ie bilo, ianj smo se

Äätj t rsiÄTb»-. ~ , K. M p. - "n.jíi.-
'The Milwaukee Leader'
Najvoíji ameriški »ocialinti^ni dnrvnik.—N«ro¿ninat na 1»»-to, $3 trn pol leta, $1.50 »a tri mepece.
Naslov t S2S Jttnts« A»t.
MILWAUKEE. WIS
Zakaj ne bi upoitevali naiik »asvetov in vložili svoje prihranke v sigurne investicije? Na razpolago amo jim ve^no, kajti to je naia naloga.
Kaspar American State Bank
1900 BLUE ISLAND AVE.	CHICAGO, 1LL.
HANS K1RCHSTEIGER:
POD SPOVEDNIM PEČATOM
(A'omam, /cjuct <*«/ t.. A.
(Nadaljevanje).
Škofovski inkvizitor je mislil, da je slabost mladega gospoda posledica njegovega zgražanja pred grehom in žal mu je bilo, da mu mora prizadeti novo bolečino, ko mu pove, da je ta nevredni duhovnik župnik Hcrcog.
Gospodu Avgustu se ni odvalil kamen od srca, temveč cela gora. Malo da ni glasno zaklical: "Ej, tako? Čemu me pa tedaj toliko plašite?" Ali pravočasno se mu je še posrečilo, zatajiti svojo radost, kajti sicer bi bil izdal samega sebe. Toda pred kratkovidnim inkvizitorjem se ni bilo bati lastnega izdajstva. Ta ni mislil na nič drugega, kakor na to, kar mu je bil napovedal nezmotljivi škof.
Torej župnik je prišel pri škofu na sum zaradi očetovstva. Ali škof ni poznal suma; pri njem je bil sum že resnica. Dobri župnik torej vendar ni prelomil spovednega pečata. V giobočini srca je prosil gospod Avgust poštenega duhovnika odpuščenja za težko sumničenje, da bi bil izdal izpovedno tajnost. Kdo naj sploh misli takoj tako slabo o človeku !
Seveda pri svobodomiselnem duhovniku pač tudi kaj takega ne bi bilo nemogoče. Ali vražji opravek bode imel župnik, ako se hoče izvleči iz te neprijetne reči. Ob vmišljeni škofovi vsega vednosti bode imel težko delo, ako noče kršiti spovednega pečata; in da tega ne stori, pravi sedaj gospodu upravitelju njegovo čvrsto prepričanje. Vsekakor bode to zelo zanimiv slučaj kazuistike.
Anka ne more pomagati župniku, sicer bi morala izdati njega; tega pa ne sme storiti, ker mu je sama prisegla, da bode molčala. Tako je sedaj, ker neumna ženščina ni slu-šala njegovega sveta, da bi se spečala s hlapcem, kakor je bil želel v svoji previdnosti.
Kako dobro bi bilo sedaj za hlapca, če bi mogla reči, da je ležal Janez enkrat pri njej! Dekle srpravi sedaj s svojo trmo župnika v nesrečo. Jezus, Marija, svojega lastnega o-četa!
On pa tudi ne more pomagati župniku. Po nauku svetega Ligvorija ni dolžan, da bi se sam priznal krivega in tajco rešil župnika. Saj ga ni on naznanil. Tako dobro je študiral svojega Ligvorija, da je vedel, da je vedel, da mu tudi tedaj ne bi bilo treba priznati resnice, ako bi bil sam pisal anonimno pismo škofu. Tako sicer sploh ne bi ravnal proti sobrat-u, tudi Če je svobodomislec. Ali pomagati mu tudi ne more, ker po Ligvorijevem nauku ni prisiljen na to. Zato je tembolj radoveden, kako se pobotata župnik in škof.
iz teh misli ga je zbudil gospod kanonik, ki ga je povabil na izvrševanje dolžnosti. Na skotovo povelje mora biti namreč pri zaslišanju Lenke kot škofovski zapisnikar. Najprej ga je kanonik zaprisegel de silentio obser-vando. Ko je storil prisego, je moral pripeljati obtoženko pred škofovega inkvizi-torja.
Ali Lenka ni mogla z leseno nogo po stopnicah, in zato je šla prečastita komisija v jedilno sobo, kjer so postavili razpelo med dve sveči.
Kuharica Lenka, ki je ravnokar izvedela, da so prijeli njeno hčer, si je še brisala oči. In vendar ne sme njeno lice izdati, da je o-plakana njena hči. Nikakor ne sme, sicer bi jo še na njena stara leta zapodili iz župnišča, ako bi se izvedeio, da ni devica.
Pa ravno sedaj potrebuje župnik zanesljivo osebo, ki more čuvati njegovo imetje, pošiljati juhe in kruha njegovim siromakom, in držati hlev in hišo v redu.
Le kje neki je župnik? 2e dva tedna ga ni in niti znamenja ni, da je živ. Pri svoji sestri tudi ni, ker ji je ona pisala. Mladi duhovnik, gospod Avgust, se pa že vede prav tako, kakor bi bil gospodar v hiši in kakor bi bila njegova župnikova kuhinja in župnikovi konji.
In sedaj pridejo celo žandarji pa odpeljejo njeno dete, ona pa jim ne sme zadržati rok, da bi branila svojega pravega otroka! Tudi stari duhovni gospod z zlato verigo okrog vratu jo gleda tako čudno, in gospod uradnik dela slavnosten obraz, ozirajoč se, s peresom v roki, na njo.
Cela litanija vprašanj je tu na papirju, ki leži pred starim gospodom z zlatim križem na zlati verigi.
Ali je Čista devica? Ali ni nikoli povila o-troka? Ali je Anka njeno dete? Ali hoče povedati, kdo je oče njenega otroka? Ali je župnik Hercog oče tega otroka? Kako je mogla biti tako predrzna, da je postala kljub vBem cerkvenim predipisom v zavesti izgubljenega devištva kuharica v župnišču? Kje je porodila otroka? Ali je župnik plačal? Kolikokrat se je spečala z župnikom? Kdaj se je to zadnjikrat zgodilo? , Bilo je še več vprašanj, ki se jih pa ne more objaviti z ozirom na nravnost.
Na vsa vprašanja ni imela vplašena, vzlic svoji starosti sramu zardevajoča obtoženka drugega odgovora, kakor nesigurna zanikanja.
Gospod upravitelj, ki se je zdel v ulogi zapisnikarja ' >am sebi sila važen, je zapisal vsak odgovor.
To se je zgodilo vse tsko hitro, da se je čudil, kako lahkoverno je sprejel kanonik vse. Toda najbrž je to že izurjen praktičar, Lefika je že mislils, da sme iti. Tedaj je kanonik ukazal upravitelju, naj prižge sveči. In ko sta goreli, je postavil Lenko prav pred
razpelo, pa jo je slovesno zaprisegel, da izpove čisto resnico o vsem, kar jo sedaj vpraša. Ko je prisegla to, je vzel nov zapisnik izmed papirjev, pa je ponovil, sklicevaje se na njeno prisego, vsa prejšnja vprašanja.
In sedaj, pod pritiskom prisege, je morala priznati, da ni več devica, da je Anka res njena hči, česar ona niti ne ve, temveč da smatra župnikovo sestro za svojo mater.
Fin smehljaj j.e preletel kanonikovo aske-tično lice in ce4o gospod Gros se je nasmeh-ljal, kakor da razume vse. Saj je bilo to ve-levažno odkritje. Torej tudi župnikova sera je vedela za zmoto. Gotovo se ne bi delala prav Anka, kaaor da je njena mati, ako ne bi vedela, da je župnik kriv. In tega ne ve niti škof! Gledal bode, ako izve za župnika obremenjujoči slučaj. Ako se jo vpraša še, sklicevaje se na njeno prisego, kdo je oče njenega otroka, ne bode mogla tajiti, da je župnik. '
Toda na to vprašanje dolgo ni bilo odgovora. Kanonik ji je prigovarjal nežno, potem usiljivo. Dopovedoval ji je, da stori dobro delo usmiljenja, ako imenuje očeta, da je cerkev, kateri to pove, ljuba dobra mati svojim poslušnim otrokom. In gre se za rešitev očetove duše.
Toda tudi najmilostljivejši prigovori je ne bi bili premagali, da bi bila priznala. Šele prisega, na katero so jo bili zvijačno napeljali, so jo prisilili, da je naposled obotavljaje se povedala, da je mlinar Gros Ankin oče.
Na tak odgovor nista bila pripravljena ne kanonik, ne zapisnikar. Poslednji je vrgel pero na mizo, kajti kaj takega ni mogel zapisati proti svojemu očetu.
Toda inkvizitor je predobro poznal ljudi. Zapovedal je, naj se zapiše izpovedba besedo za besedo. S težkim srcem je slušal sin obrekovanega očeta to zapoved. Vsa kano-nikova svarila, celo naštevanja težkih kazni, ki žugajo ki^harici zaradi krive prisege, niso mogle pripraviti trdovratne grešnice do tega, da bi bila imenovala župnika kot očeta.
Ker se ni moglo doseči od nje nikakor za-željenega priznanja, 6e jo je končno odpustilo. Kanonik je vzel zapisnik in je sam zapisal nanj :
"Obtoženka je vseskozi lažnjiva oseba. Naj prvo je tajila vse. Pod prisego pa priznava vsaj, da ni več devica, vsled česar je preiskava z izprašano babico nepotrebna. Na temelju njenega priznanja se ji ukaže, naj takoj zapusti župnišče. Toda ona ni le lažnjiva, temveč tudi zelo hudobna oseba in spletkarka, ki se ne ustraši, iz maščevanja nad njej neljubim prečastitim župnijskim u-praviteljem na najgrši način obrekovati njegovega spoštljivega očeta, za katoliško stvar velezaslužnega moža. To nesramno obrekovanje je najboljši dokaz, da je še vedno v grešni ljubezni vdana župniku Hercogu, ker je tudi župnik pri vsaki priložnosti preganjal tega častivrednega moža in zatiral njegovo delovanje za blagor cerkve. Priporočiti bi bilo torej slavnemu občinskemu predstojni-štvu, da čimprej odstrani iz občinskega področja za mir v občini tako nevarno osebo."
Bilo je le še malo časa do odhoda prihodnjega vlaka in gospod inkvizitor bi bil rad še ta dan poročal prečastitemu škofu o svoji misiji. Moral je torje hiteli. Kdo ve, ali nima dobri upravitelj premehko srce, da bi izgnal ničvredno osebo iz župnišča? To mora vendar še sam storiti. In storil je to v imenu svete cerkve ki ne more trpeti da bi ostala oseba. ki ni devica, le še uro v tako sveti hiši, kakršna je župnišče.
Storil je to v imenu škofa, ki mora paziti kot namestnik božji na svetost župnišč.
2e predolgo je trajalo pohujšanje v Go-spojni; povrniti se mora tja zopet cerkveni duh. Novi upravitelj ne sme spati niti eno noč več s tako izprideno osebo. Kar je njenega, pa pošlje gospod upravitelj za njo.
Vse prošnje za usmiljenje, ves jok in vse prizadevanje, da bi se jo pustilo vsaj do žup-nikovega povratka, je bilo zaman. Dobra mati cerkev ne sme biti slabotna, kadar se gre za njene svete postave.
Da, prečastni gospod kanonik je bil celo prisiljen, dotakniti se s svojimi posvečenimi rokami te pokvarjene osebe ter jo pehati pred seboj, dokler ni bila pred vrati svete hiše. Prav olajšan je zaprl duri za njo, kajfi mrzel dež mu je neusmiljeno pljusknil v obraz.
"Bog naj mi odpusti, da sem se dotaknil s posvečenimi rokami ženske, ali drugače ni bilo mogoče rešiti časti svete cerkve."
V burji in dežju je stala I^enka pred hišo, v kateri je toliko delala in trpela. Niti vedela ni, da je mokra do kože. V duši ji je razsajal še hujši vihar in je podil njene misli. Kam naj gre sedaj? Tega ni vedela. Cisto mehanično je tavala s svojo leseno nogo po znani poti proti ubožni hiši,* Prvikrat je prišla tja od župnišča brez košare z jedrni. Pred vrati ubožnice se je ustavila, preden je prestopila ta znaničevani prag. Nenavadno divje je šumel danes razpenjeni potok. Zakaj je danes tako besen? Ali ne bi bilo bolje, zanjo, da je župnik pred tolikimi leti ne bi bil rešil iz vode?
Da, župnik! Malo da ni pozabila nanj. To je drugačen duhovnik, kakor tista dva, ki sta jo ravnokar izgnala v imenu cerkve. Kadar se povrne, popravi že vse. Saj mu je posodila, kar si je bila prihranila na Dunaju, in tudi, kar je zaslužila v Gospojni. ima še pri njem. 1 Župnik bode že skrbel za njo, tudi ako je ne puste več v župnišče, Do njegovega povratka počaka potrpežljivo v u-božnicl.
(Dalje prihodnjič.)
DOPISI.
MOONLIGHT PIKNIK 'SAVE' DOBRO USPEL.
Chicago, HI.—Moonlight piknik, ki ga je prošlc soboto večer priredil _soc. pevski zbor "Sava" je izpadel dobro v vseh ozirih. Zabava je bila fina in neprisiljena. Vdeležilo se ga je nad 200 ljudi, čeprav nam vremenski bogovi niso bili naklonjeni, je večer potekal brez dežja. Cikaški vremenski prerok jo je to pot "pogruntal" s svojo napovedjo; sicer pa tudi slepa kura včasih zrno najde, pravi pregovor.
Mnogi izmed nas je z neko rezerviranostjo pričakoval sobotnega večera. Tisti ki so imeli že skušnje z "moonlight" pikniki, so nam sicer pravili, kako fletno so se svoje čase imeli ob takih prilikah; ampak mi, ki spadamo bolj v vrste nevernih Tomažev, smo hoteli ne samo vedeti, ampak tudi videti in vživati. no in bili smo zadovoljni, ker smo bili prijetno iznenadeni. Mnogo se jih izrazilo, da Li bilo treba takih večernih izletov več.
Tam v dolinici se je sukal "chef" okrog improvizirane peči na "štoru" ter serviral o-kusno "cigansko prato" in dati se mu mora priznanje, da je mojster v tem. Pa tudi naše pevke so pridno stregle ljudem z vinarcami, potico in kavo, tam pa, kjer se po navadi namakajo suha grla je bilo živahno, da je bilo kaj, toda nad vse pa na plesišču kjer je stare in mlade zabaval s svojim orkestrom Johnny Kochevar, in priznati se jim mora. da so bili na mestu. Za njimi pa sta nastopila s' harmonikami Franci Berložnik in Julius Pantchney, ki sta pred kratkem prišla iz južnega lllinoisa, in zabavala plesalce do konca. Njima, kakor tudi vsem ostalim, ki so na kak način pomagali k uspehu t( ga piknika izreka odbor "Save" zahvalo.
Tudi lepih domačih pesmi ni manjkalo, kar je zabavo še povečalo. Slišati je bilo lepo število dobrih pevcev, le žal da ne pripadajo zboru. Savani jih vljudno vabijo, da se nam pridružijo, "Sava" potrebuje dobrih pevskih moči, in ti bi lahko mnogo pomagali temu edinemu slovenskemu socialističnemu pevskemu zboru v Chicagi.
"Sava" prične z rednimi pevskimi vajami v torek večer 20. avgusta. Vse one, ki jih veseli petje in imajo posluh, vabimo v naš krog. Jesenski koncert bo v nedeljo 30. nov. Program je skrbno izbran in bo zopet nekaj izvrstnega. Posebnost na bodočem koncertu bodo pesmi "Rožmarin" ki bo še povečan z novimi pesmimi, in pa "Snubači", pri slednji nastopi tudi "frančičev Juri", ki mu pa kljub temu da je "zav-ber fant in ima nov gvant"* Matička ne odpre duri, izvemši toliko, da ga prav pošteno oblije z vodo, v veliko zabavo ostalih fantov, ki ga skrivoma opazujejo ter se mu na to prav pošteno rogajo. Obe te pesmi bodo proizvajane v prizorih. Nastopili bodo tudi kvarteti, dueti, solisti, itd. Popolen program bo objavljen enkrat pozneje.—
Tajnik.
Cleveland-Collinwood, O. —
Pri nas v Clevelandu imamo zelo važno politično vprašanje pred nami. Kdo bo vlaJal naše dično mesto, župan ali poslovodja? Hatton Key, ki sedaj poučuje na univerzi Evansto-nu pri CMcajru, je pr^ri osmimi leti izdelal nov čarter za mtšc mesto, Pre i je bilo razdeljeno na 32 wart. Kako/ je navadno po drugih mestih, je. vsako war-do zastopa! en alderman ali koncilman. M«-stu p? načelju-je župan, katerega volijo državljani oziroma meščani. Ta naš čarter pa določa, da mestu u-pravlja poslovodja, katerega bi lahko nazivali diktatorja.
Naše mesto, ki ima bliru mi lijon prebivalcev, je razdeljeno na štiri okraje. Iz teh okrajev pa voli občinstvo zastopnike in sicer v enem okraju volijo pet zastopnikov, v drugem B in v tretjem in četrtem pa vsaki po sedem zastopnikov, skupaj 25. Teh 25 zastopnikov izvoli poslovodjo, iz svoje srede pa izvo-
lijo župana, katerega naloga je voditi seje mestne zbornice. On imenuje mestne uradnike in šefa policije. On odločuje pri plačah mestnih delavcev.
Da so meščani volili za ta nov sistem, je bil največ vzrok fakt, da je bilo prejšnja letaj preveč politike v mestni hiši. Moti pa se vsak, kdor misli, da sedaj ni več politike tam, kjer bi je ne smelo biti. Prej so vodili politiko wardni bosi, sedaj pa jo vodijo prijateli poslovodje.
Dne 20. avgusta bodo volitve, ki naj odločijo, ali-naj ostanemo pri sedanjem sistemu! ali pa se povrnemo k staremu, j pod katerem je bilo mesto razdeljeno na warde, zastopane po aldermanih in upravljano po županu. Za nas trpine je to zelo važno vprašanje.
Naši meščanski časopisi, kot: The Plain Dealer, Press in News so za sedanji sistem, ki daje poslovodji, Williamu R. j llopkinsu njihovemu ljubljencu, delo po dobri plači za celo življenje. Taka mestna uprava diši po privatnem biznesu, in to jim bolj ugaja. Mi Ameri-kanci pa radi vidimo malo več demokracije, seveda, če imamo na razpologa milico, ki se u-spešno uporablja v slučaju stavk.
Pa tudi naši tujezemski časopisi so za ta sistem, ker ma-nažer jih včasih podmaže s kakim Oglasom. Saj tako se je izrazil Harry Davis, ki vodi sedaj že vtretjič kampanjo proti sedanjemu sistemu mestne uprave.
Listi veliko pišejo o lepih u-spehih tega sistema, vendar pri inozemskih listih gre naj-: več za to, da ostanejo v uradih njim naklonieni rojaki, ki jimi delajo majhne usluge. Je nek Italijan, ki je obljubil vsem Italijanom protekcijo, če bo izvoljen, vendar ta obljuba ni bila izpolnjena. Oblubil je celo, da se ne bo nič žalega sto-
rilo butlegarjem. Naš rojak,
je bil bolj tih, ker ve da laka taktika je med starimi političnimi lisjaki najboljša. Kolikor manj veš. tem bolje. Poleg teh imamo trdi Ceha, Ogra in Žida. Drugi so Irci in Američani.
Pri zadnjih volitvah je bil izvoljen Dr. F. VV. VValtz, ki je precej hudo nastopal proti nekaterim zastopnikom in poslovodji. Mr. VValtz se poteguje za novi čarter, to je zastopnike po wardih in za župana, ali kakor kratko izgovarjajo za 3-D Amendment < Davis-Downer-Danaceau)..
Po mojem mneju je 3-D A-mendment boljši, ako imamo župana, kot pa poslovodjo, ka-koršen je sedanji. Boljšega pa tudi ne bomo dobili, ker politični lisjaki volijo na priročilo republikanskih bosov. Hop-kinsa je priporočal ravno isti Maske, katerega poznajo vsi za političnega bosa. Kot razvidno koncil ni izvolil Hopkin-sa le potrdil je njegovo izvolitev od strani trgovske zbornice.
Komaj je fant dobil v roke vajeti mesta, pa je republikanska stranka takoj sklenila, da se njena konvencija (1924) vrši v Clevelandu. Naša unija je napovedela štrajk, in dolžnost poslovodje bi bila. da bi vplival na družbo za spravo, toda tega ni storil, ampak na-hrulil je delavske vodje, češ, da naj bi rajše počakali, da bo konvencija končana, potem pa naj bi storili, kar bi hoteli. Njegov mestni policijski šef pa je stopil pred mestni svet in zahteval, da nabavi 50,000 pa-tron municije*
Čemu toliko patron? Odgovor si lahko sami napravite. Ravno ta poslovodja je vedno nasprotoval unijskim voditeljem, ki imajo opravek z orga niziranim delavstvom pri mestnih napravah. Zadnje mestne volitve so ga seveda omehčale.
Nisem republikanec, in tudi bi ne volil za Davisa za noben urad, a vendar mu moramo da-
ti priznanje, da je bil v času jeklarskega Štrajka na strani delavcev in ni dovolil imports ranja skebov, kar je prisililo kompanije, da so vzele sodnij-sko prepoved proti županu I)a-visu. Ko sem bil na dveh stavkah, je Davis delal na vso moč v prid stavkarjev in stavke ste se rešile precej v prid delavstva. In ko sipo zborovali, ni poslal policije, temveč prišel je osebno med nas in na navduševal, da vstrajamo. To je razlika med županem in poslovodjem.
Ozrite se samo proti Milwaukee, pa se boste prepričali, če so župani dobri za vas ali ne.
20. avgusta volite za "Three D *A men d me nt!"—Frank Barbie.
Solidarnost glav. J no vprašanje
Za delavstvo in za človeštvo sploh ni le vprašanje, če se sploh kdaj osvobodi ali ne, ampak tudi kdaj se osvobodi. Če se mednarodna zveza delavstva razrahlja, je to na korist edino kapitalizmu, delavstvu pa samo v škodo. Emancipacija delavskega razreda vodi samo skozi mednarodno solidarnost. Kdor tej solidarnosti iz-podkopava tla, je vedoma ali levedoma v službi kapitalizma, toda na vsak način v njegovi službi. Delavstvo naj dobro premisli, kadar se mu nastavlja take limanice. Znati mora spoznati trike, ki mu jih nastavljajo elementi v zavedni ali nezavedni službi kapitalizma, in paziti, da ne nasede nanje.
Sodrugom v Clevelandu.
S«j« kluba it 27 JSZ. te vri« vsak prvi petek ob 7:30 zvečer in vsako tretjo nedeljo ob 2:30 popoldne v klubo-vih prostorih v Slov. narod. dom«. Sodrugi, prihajajte rodno na itj« ia pridobivajte novih članov, da bo mogol napraviti čim več na polju socialistične vzgojo ir v borbi za naša prava.
Vživajte vsako posamezno minuto--
nobenih zaprek radi prometnih neugodnosti, proga električne železnice je vedno prosta!
Dan se polagoma bliža svojemu koncu ... in barve počasi izginjajo na zapadnem nebesnem svodu . . . večerne sapice prijetno pihljajo po šumečem listovju dreves. Vži-vajte prijetne večerne ure kolikor dolgo hočete. Pridite rano — vrnite se pozno v brzim vlakom električne železnice. Nobenega zadržka, nič prometnih ovir. Peljete se brez. skrbno. 70 milj na uro mimo počasi se premikajočih in tulečih avtov. Udobni vlaki vedno na razpolago.
/a r'oimji red, črne, i» V*f dt ugt informacij* mm
\stht>rh f»«#ah fimkHHtr R I V/» O i. rt/ M*<P9
>
CHICAGO NOKTH 8HORE	CHICAGO SOUTH SHORK
A MUAVAUKEE RA1LROAD	A SOtJTH BKND RAILROAD
CHICAGO AURORA ANI) ELGIN RA1I.ROAD 1
i'/hf S M m Ht t /iMfs)
Po*luiitf> §r naiega Outing and Reereation biroja, 72 We*t Adamu St., Kandolph 8200. Prontn pojasnila o krajih primernih sa izlete, pe4-hojo in druge zabavne in poučne »vrhe v okroiju ¿¡knftkega ozemlja.
VZHOD
SEVER

ZAPAD
CHICAGO AURORA * s t £
, RAILROAD
PROLETAREC ^m^mmmmmmmmm^m_
knjigarna PROLETARCA
3639 West 26th Street, Chicago, III.
Poučne in znanstvene
knjige,
Romani, povesti, črtice _in opisi._
IGRE
•60 AnfUe, (Leonid Andrejev),
broširana ................................
.25 Beneikl trgovec (Wm. Shakespeare), vezana ......................
•6®, Č«rlij»va ¿enitev—Trije ženini (F, S. Tauchar), dve ialo-
igri, enodejanke, broi...........
.40 Golgota (M. Krl»i), drama v
treh dejanjih ........................
.76 Goepa s morja (Henrik Ibsen),
igra v petih dejanjih, broi.....
.65 Hrbtanica (Ivan Molek), drama v treh dejanjih s prologom in
40 epilogom .................................
! Julij Cesar (Wm. Shakespeare),
vezana ..............................—.
Macbath (Wm. Shakespeare),
vezana ....................................
Othallo (Wm. Shakespeare),
vezana ...r................................
Očiščenje (Angelo Cerkvenik),
tragedija v Joatih scenah ......
Romantična duše (Ivan Can-' kar), drama v treh dejanjih, 6.00 vezana ....................................
San Krasna noči (Wm. Shakespeare), vezana ......................
•75 Umetnikova trilogija (Alois Kiaigh r), tri -enodejanke, ki 1.50 so ceiota zase. BroS. 75c., vezana ....................................
letnik 1920. vezan ...............
letnik 1921, bivi...................
letnik 1922. vezan ...............
letnik 1922. bro*...................
letnik 1923, vezan ................
letnik 1924, vezan ------------
letnik 1925, vezan ...............
letnik 1926, vezan ................
letnik 1927. vezan ................
letnik 192K, vezan ,...............
letnik 1929. vezan ................
Cankarjeva slika na dopisnicah
(Imamo jih dvojne vrste.) Demokracija, soc. revija, Can-25 karjeva ¿tevilka z njegovo
sliko .......................................
,7«i Kree. vezan letnik 1921-22 ......
Informacije o dobavi driavljaa-
,75 stva Zedinjenih dršav .-...........
O zdravstvenih nalogah soc. *a-,75 varovanja (Dr. Demet. Blei-
weis-Trsteniški) ....................
.50 Proletarec, vezani letniki, 1919-,28, vsak ..................................
ANGLEŠKE KNJIGE
Oglašajte priredbe podpornih društev, klubov JSZ. in kulturnih ter vseh drugih naprednih organizacij v "PROLETARCU".

Zadružna barik^ v
največja slovanska tiskarna V ameriki
ALBUMI S SLIKAMI
Tratnik Franci Rels TJuhljans. vsebuje 10 slik ......................
RAZNO
Ameriiki Druiinski Kole sr,
letnik «1«, vezan ..........
letnik 1917, vev^n ..........
letnik 1919, vezan ..........

A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers.
Official Organ of Jugoslav Kadaratioa, S. P.
prnlrtarrr
CUR AIM:
1
EDUCATION,
ORGANIZATION, CO-OFEkAViVE COMMONWEALTH
i
NO. 1144
Publiant
wv> W
Wt>*Mv «.
aatK st.
o " T'. AíinUST 15 1929
TcUphon« :
vor yyiv

VICTOR L. BERGER
1
rime isMoney
He was often referred to as a dynamo, and the characterization was accurate, although he was far more than thr.t.
, It was his dynamic personality and his Idealism that led him on from achievement to achievement, until he was known wherever men can read, the world over, for his championship of Socialism and the minor measures that lead toward it and for his fearless opposition to war and advocacy of peace.
A successful teacher, his restless desire to' be in the thick of the fight for human rights caused him to abandon that occupation and go into journalism and politics where he was a power for 40 years. The Milwaukee Socialist movement received its impetus from him and for years he was its guiding spirit. While sometimes looked upon as impatient and impulsive, yet he was a careful and patient builder, as the results testify.
Always constructive in his viewpoint, he was a fierce opponent of profiteering plutocrats on the one hand and of the destructive and negative type of "radicals" on the other hand. He was not interested in tearing down; he was interested in building up. Every grod constructive measure had his aggressive support. The bills he introduced in Congress, would, if enacted into law, abolish involuntary poverty, insure employment to every willing worker of either sex, remove the disgrace of dependence from the aged and socialize the great monopolized industries. His clear and incisive congressional speeches have let the light into the minds of innumerable readers thereof.
Although nearly the whole of his adult life might be called stormy, the period of A-merica's participation in the World War was | the most dramatic. We who worked with -him in these heroic days will never forget the ( high courage which he displayed under appalling conditions.
vn Xhere was no adequate omen of what was ouming. Neither he nor the rest of us foresaw the depths of despotism to which the hysterical war fans in charge of our country would descend in persecuting these who told the truth about the war and sought a speedy end of the slaughter.
But hie had scarcely printed the great St. LfOuis Anti-War Manifesto in The Milwaukee Leader jvhen threats against the paper were made. The second-class mail rights were withdrawn, cutting off many thousands of readers and placing the paper in danger of immediate suspension. But anyone who thought Victor Berger was whipped did not know the man. That's when he began to fight in dead earnest, and the local readers of The Leader stood back of him with wonderful loyalty. The persecutors withdrew the incoming mail eights, too, so that the pa per could not receive letters from subscribers or advertisers. They indicted Berger, in Chicago, in Milwaukee, in La Crosse. As he frequently said, he was the most indicted man in America and had the largest total of bail bonds. He (fought the Chicago case and won in the higher court. The others were accordingly drop^>ed. He was elected to congress and was ousted. He was elected again and was ousted again. He was elected again and was seated. His case is historical; h# fought for future generations.
Throughout all these dramatic events he was courage and determination personified, struggling indomitably for free speech, free press, free assemblage, representative government, and genuine democracy. Whatever elae anyone may have said about him, no re sponsible person has ever questioned his courage, his honesty, his outstanding ability, and his devotion to higfi ideals.
His career calls to mind the faithful and constructive labors of August Bebel in Germany, Jean Jaures in France and Kier Har-die in England; pioneers all, in building the movement in their respective countries, ps he was a pioneer in building the movement in this country. Humanity in all future ti.«ie will be the beneficiary.
He was blest with,an able and courageous wife, and with two daughters of equal worth. The sympathy of countless friends goes to them,—(Milwaukee Leader.)
BY ADAM COALD1GGER
I'm hot. I'm »ore. I'm weary, the«* modern Molochs. Kverybody
tired and disgusted.	making thing» and part» of thin»?:.
It'» ninety-six in the »hade. No selling thing» and part» of things fo
»hide, no breeze and no beer.	th« - »ak
A week ago 1 was on my Loui»iana unt>l our
sauer kraut plantation clearing land,	nothing so much as the damned sou!«
Forty acres 1 cleared—with some	la Dante'» Inferno who were forever outside siders but
encouraging from the vicinity of the	What's it all about? What'« the
biggest and shadiest elm in the Delta,	goal? What's the purpose?
It waa hard work. But I was never	"Oh, shut up. We have no time to
afraid of hard work. I can sit for	philosophize. Time is money.-
hours under a striped awning and ( Sure And Life is time. One little watch dozen« of men doing the hard- drop of time out of thp OCf.an pf
est kind of labor without twitching a eternity. Soon our time is passed.
muacle'	. And there is nothing at the end but
But, all jokes aside, 1 really was rotting flesh, crumbling bones, a herd doing my share of hard work on thai of worms in mouldy box under a prospective kraut patch. 1 pulled weedy mound and a toppling »tone.
aBARCHLIGHT
___ J BY DONALD J. LOTRICH
Victor Beiger is dead, est of American Pionei
tide assistance. I admit that out- pushing boulders up a hillside to set-	** t°Unt/y tu?iLottt- J
r» did mo»t of the manual labor, them forever rolling down again. j **	funeral Milwatike
I was there advising, cheering,	• • •
Government and Business
BY JAMES ONEAL
It is remarkable how many politicians in moments of candor can see stiaight and yet think ciooki d. By this is meant that occasionally they are keen to detect current trend» in politics and bu»ines« but they are/ incapable of thinking thiough these trends to 1 gical and intelligent conclusions.
_ Gov.- Roosevelt of New York recently gave an example of this aiunent. He pictured the rise of a new economic feudalism and declared that we may yet have to don liberty caps and fight anew the old struggle for liberation. He had in mind the giant mergers in in-
-----------w.uivj4<.ntativ#~ »h,. nlH	* . ilu«tiy which are rapidly making it impossible for a
and cables, from .11 part. of the con-,	h,^ ra*" ^ ™ » «tore. - ««« »tore, oVZ Kro«^ J
11 Merit unil	♦ A L.»« »U..* U.	. O« CdUHt ne Max	U.—:________*
The k'r< at- jolly crewd and Sava members were
........................... . r Socialists	usfied with the outcome. Rtg-
e of making and »elling thills a re!*P£*i' succumoin* lo the	ular rehearsals begin Tuesday, Aug. ir whole civilization resemble ",JTS ^»yed July IG. If '
His funeral was held last Saturday. All Milwaukee and many from uislant
It
I to
read The Milwaukee Leader, of whi h Mr. Berger was editor, to learn of the hundreds of letter», telegrams,
^ at SNPJ Hall. Mr. Muha is anxious to try out a lot of new oicea. Anyone wishing to try is
c»t .»nic.	; r
* * *
Phillip Snowden, the Britist repre-«« ntative at the Reparations Conference caused a sensation by telling the
stumps, dragged logs, piled brush heaps and lugged water to my helpmate», black and white. 1 did ail tnai a muscle bound pot bellied pencil pusher on the shady side of the half century mark can do wit^ut toppling over from apoplexy, ^od whether
So hurry, hurry- Rush, rush. Rush to work. ^
Put down pavements. Tear 'en' up again. Rear skyscrapers. Tear 'em down again.
Jazz it up. Step on the gas. TiirfV is money. We need the money to
you fellows believe it or not, rose k ^ woU (rom lhf?	¿eet
at four A M. and kept at it until the	lni4uUlmeIlta Wl ,ar. ra<lio> 'fur coat
owis hooted and 1 was so blameu,	aml wiwhi machi	k
blessedly tired that I had hard y	wilh the Jo^f to ^ P *
enough pep ^it to puU my boots off	door> t0 junk junk ^ «J
before hitting the feathers.	We cluVt>
Oh, no, 1 don't mind hard work,	' ,,, „, . .. , .... %
provided I don t have to do it and it	,	* ^ 1 T"'
shows results in a creative way. Anu,	the. god» played on you when
biessed be the *ods of creative toil, I	**** >0U th««>OWer "eating
t hi r>ir« on*y to become slaves of
tinent and abroad to learn that Mr. f„i,j *i.,» ~«u .. i i «. u	~T
Berger was loved and mipected. With	dld" * kn°W
his passing the Socialist Party lose, ¡^	TL
iU most learned member aid the "ZZ \f « 1 headlines with the
^rk,. Uieir most ainrrevive ^ Uk 1 Snowden received because h || r raosl *KiCressive he WU3 tro rUionaj ilut that WJU on.
_ I ^ I	I >' to disqualify Mr. Snowden. But
. . A 7 ' ' .	L h' P< JUlf» of England know the qual-
Wasnin<rton » Congressional WalW of M , Sl
i i n j. ul Mr. McDon-	- ----- - —
echoed and reecnoed the voice of Mr. < !. V h n k nd wants a bigger 8Peaker did not 8ay- He can seriously declare for
Berger, but now they will bejilenced. .hare of the reparations they will en-	the 8t'i,aratiwn oi government from the great corpora-
'	... '	tions that control the economic life of million» should
worker», fighter.
an independent business.
Here he sees straight, for what he says is what every
sane person recognize». But he passi« on to an observation that i» childish for a Democrat. "I want to preach a new doctrine," aaid Mr. Roosevelt. "A complete separation of businesa and government." * * • »
How i» this separation to be accomplished? The
thing» things.
am getting results.
• • •
Four years ago 1 faced one of the	^ 11 i	l a .
. .„ , . .	Oh well. 1 guess its the heat an<
thickest, densest and daixest jungles .u	„j .7 a . i .i. \
t L.; , .	.	lhe noise and the dust and that thrice
oi trees, briars, biambies and wu
Anthracite Industry
Unemployment among miners in
».oo, »na.9, uiaiiiui» auxx wecuo i____j	. .	that Mr. Berger was directly the hilrd coal region of Pennsylvania
ever ass'emtled' on one spot. No^ ^tnE tT^T" ^^ ~sible for that. To M, Ceiger - .aid to be greater than at any time
until the dav that others of Mr. Ber- |,avor to secure it for them, gers kind will take up the voice of l	• • •
Mr. Berger. As the only Socialist	Cotton mill» in England are re-
representative in Congress he had a	opening. Manufacturers fear that most difficult time in being recog-uhe supply will be gotten els« where
nized as an intellectual thinker and	and fear they may Iom- the trade al-
worker But he succeeded, and when	tn-ethc To they are in the thick
his colleagues finally recognized the	of it. This i* one time when labor
genuine fibers of his. the honest ex-	get's a break. The manufacturers'
pressions. and his point of facts, they	organisation i» stubborn and maybe
conceded many things in Mr. Ber-	they would rather see the trade* go
gor. favor. Congress too will mU»	elsewh, ;e Just to starve the workers
Mr. Berger, for he was a historian.	_
reasoning with facts pa>t and present.	- .
He knew history like few of his col-	U¿ employment in the
leagues did. In his eulogy Mayor 1 Hoan of Milwaukee emphasize» that hi» city _has • been pronounced the cleanest in the country. No one can
where tile cottonwood whispered to the hoaey locust and the cockle burr
grumbling lor copy Ii 11 pa*s. I ll ¿ocn be batk to the nity. But, oh, how
. _... .	, . normalcy of in
llirted-with the horse weed and the v. \ u
dewberry v.n. hu«ed uhe wild to- ZlktT'lli	^
^ . tL	""	,	quuity, now my soul cnea for silent
mato tne re are snu.ing »treUhe» of Wood;
life. That « the admired him.
* *
reason the world
wave», whispering
». .	li	—jL>Ji	sleeping lake» b* yond
tasseiing corn, blooming rows . of noddin>? u ¡llow>/ ®	p yon
lat biack bottom soil, covered with uaVei
luxurious cotton and carpets of blue-green aifaila.
Where the rattlesnake, the wood	,k . * .
rat, tne hoot owl and the skunk	^ iKmands of mt>	ounc^ of
Ami work. Work, back breaking, soul stirring, creative work. Wo.k
lought their ancient battles mule
my strength, every thought «f my
CO*, caper, contented cows graze in ^'"i^lr'^.t.f'"'.'i m 'Urn witi¡	f*hi. for ll/e Uu .tru^i,-ami
dewy pasture, and ehunKy pig. w1U> JeX,'~,"d	people are ma.le^cal
cheery corkscrew tails fatten on Bermuda and Dutch clover.
1 see white cottages, shaded by green roof». 1 see the first signs of velvety lawns. 1 see honeysuckle and roses cnmbing toward cottage eave». 1 see dahlias and gladioli blooming in circles of ancient iron wagon rims
can be attributed other great success. in the history of the anthracite in-He led a clean, honest and peaceful (l"»try. Coming hand in hand with
the m»ws that freight car leadings are reaching new high total», this bit of information cas^s an interesting light upon modein industry.
Efficiency is cutting down the' need for raw material ju»t as it is reducing the re<|uir« m Wf of human labor. Every new machine, every synthetic process, every improvement oi quality makes for not only greater production but also, in many cases render» a smaller demand for the' tning« which men use in the process
Just a day or two ago we have been told "what's the use of living". May not Mr. Berger's achievements t-ncouragv! such people? If you meet with a mishap, or things don't go just right for you, never give up. Con-
. . ..	of important battles. And even at the
And He saw everything that He Ust tuckering moment. a> life ebb/ u
had made and behold it was good.
Perfect Excuses
M rs. Gamer—What made you stay 1 see chuoby children, brown as ber-'out so late and keep on playing cards ne» and round of belly, romping in when they were beating vou? sunshine and fresh air. I see tables i n	.	,
groaning from the fruits of nearby.	I coulda t stop while I
lieid» and gardens.	wa* lo*mK- Th, y *'ould say I was a
Oh, 1 didn't do it all. Nor am 1 tiU,tter-bragging of my share in doing whai. Mrs- Garner—But how about last was done. 1 am only trying to ex 'Saturday" night when you said you press the wondrous jov that springs:tame out ahead? You were just as jVhnny KochVvar from creative labor swletened by the late	filk»d
honey of free choice. And now that. Garner—I couldn't stop while I ablos. the ta»k is nearing culmination 1 un- was winning. They would say I didn't and
derstand the word» of Faust whei.A?ive » «bow for their money.	chased all the blue* away,
he, who had seen, tasted and learned all that there was to see and ta»te and learn and had settled down at last to wrestle »oil trom raging sea, summed up the idyal of his life, exclaiming: "Mit freiem Volk auf frei-em Baden stetin"—"To stand with free men on free soil."
away, it struggles to continue living. nJ^Lf^u* tl}e fact that wealth-« We would mu< h rather hear that such	be< n	to a
individuals would plan their strife , 4	°f effi<,«ncy, now thou-
j than to give up in despair. Courage [J A fac,nfr thc futar« bunted lis half the battle, ambition another	^	of,. unimPloymetit and
poverty. Capitalism, which has made such a good job of production, hasn't . antl can't solve the problem of distribution. Wealth i» now being created tor the enrichment of the owner» of the earth, and when non-owners can not be u»ed to advantage the non-owner» must make shift or starve.
« t ?u y S°cittlilWn- whic*	to use
M dartcfd to the resources of the world for the
¿IVo's^isrhtft and r*fit °f wr>'b<>dy. -i" dirtrib
■ iskos delightful eat- the great wealth of nature and in-
Plaeed and the big bon fi^ ^11 ZVSf^^ty 1 all th,. hl.w.j.	Twhs a increases.	Prosperity
quarter. Together they can mastei
any indifference.
♦ • •
The Moon wasn't th»re but th»-picnickers were; they stayed late too. And they -enjoyed themselves, we're sure. John Rak's crew of 30 came in a tiuck. Frank Udovich also delivered a truck load. We
up on
As for
at least give »ome hint of how it is to be done. His f own party was in the custody of some big corporation«, in the last presidential election and was even housed in the General Motors Bldg. in New York city.
The governor spoke at a Tammany celebration which gave a touch of humor to his remarks. Tammany j* a political holding company for business, financial and r«.-ul estate organizations ranging from traction interests to iiushcart peddlers. Its district leaders thrive and grow wealthy because of their relations with politics and buoines». Separate business and government
and Tammany will stai^e to death.
• ♦ •
But aside from all this there remains the fact that the corporation dynasties are not going to stand by, keep aloof from politics and government, because some' politician says that business and government must be separated. Owners of gieat property interests will ruie in legislative halls through their agent» and parties until they aie ousted by a determined, political rising Oi	..-sea in a party not owned by the corporatioa
magnate». Slave property, once ruled. Banking property, railroad interests, oil steel, coal, and super-power interests have all shared in governing control and to this hour they exercise sovereignty.	: .
Since the days of John Locke, John Adams, Alexander Hamilton, James Madison and Daniel Webster big property interests a* directors of government have been recognized as a fundamental fact. As long as slave property existed government and slavery interests could not be seperated. We abolished the relation between government*and slavery interns by abolisn-uig the slavery interest. The interests disappeared but the government continued. Later organized tinance and.capital assumed the role once filed by the slavery interest*.
AH of which suggests that the separation of the modem corporation from the government will be accomplished only when we abolish corporation interests.
man who cannot run a drug store, a cigar store or a grocery, and the workers who are displaced by ma-" f I chinery face the need of a new emancipation. The merger» should become the socialized property of the people so that Corporation interests shall be abolished. 1 hat would mean democracy in industry which would also bring democracy in poiitics and government.
¿socialism, you say. Well, tf you are frightened by w9rds let your prejudice fool you while the corporation masters rule you. One thing i« certain. A» long as capitalism survives* thei* will be no separation of business and government The two wiU be one and one that will do us good- and plenty!
School Days in Dreams and Oth
It Is Not Strange?
erwise
i
International Meet
The general meeting of the International Aasociation for Social Progress, of which the American Association for Labor Legislation ia the national section in this country, will meet at Zurich in 1929, on Sept. 19-21. Principal subjects for report and discussion include labor migration, education, problems and protection of the family.
....., ..
I'm back on the job. Down stair» the big Go»« press is grinding, grinding, growling, growling for copy. Somewhere in Wisconsin, Canada, Washington, Finland or Norway swt«ting lumberjack« are felling majestic spruces to feed the paper mills who feed that press below. Somewhere, in Ransa« City, Chicago, New York, Toronto, Helsingfors or Stockholm be-spectacled executive« surrounded by rouged stenographer», stooped bookkeeper», flapper filing clerks labor in stupefying offices to feed that press below. Somewhere stokers bake in boiler rooms and long-; shoremen groan under burdens and chauffeurs swear and teamsters cuss feeding that monster beneath my feet so that this hurriedly concocted sheet may reach its train on schedule time.
Oh, I don't mind writing. When a new or long forgotten thought come« to me out of the void, when a fla of with strike« my funny bone, when I have time to think and time to tinker and time to file and trim and polish until there is nothing to add rfnd nothing to induct—then writing i« pure joy.
But write and write in hurry and hast«? to feed that hellish thing below is the rankest sort of slavery. And everybody'« doing it, as the ancient
ditty goes.	#
• • •
Everybody'» doing it. Kverybody, high, low, king, jack, nine spot, feeding presaes, feeding boilers, feeding machines, feeding fingers, hands, arm«, legs, lungs, livers, kidney«, stomachs, brain, eyes, heart and souls into insatiable iron monsters of our own Croatian. Everybody hu«tling, rustling, puffing, panting to feed
Did you ever think of the utter absurdity and strangeness of the fact that, all over the civilized world, the working classes are the poor claesee? Go into any city in the world and get into a cab, and ask the man to drive you to where the working people live; he won t take you to where the fine houses are; he will take you, on the contrary, into the squalid quarters, the poorer quarters. Did you ever think how curious that is? Think for a moment how it would strike a rational being who had never been on the earth before, if »uch an intelligence could come down, and you were to explain to him how we live on earth, how houses and food and clothir« and all the many things we need, all are prodoeed by workj-wottW he not think that the working people would be the people who lived in the finest hooaes «nd mo,rt of everything that work produces? Yet wher-ever you took him, he would find that tho«e called working people were the people who lived in the poor eat house» and enjoyed least of thc good things of life.—Henry Georye.	I
Thej Whimper Softly for Their Mothers"	;
From the war book, "All Quiet on the Western *ront, published by Putnam:_
♦ k "Tie11rt;C1ruiU are helPl<*« in this grim fighting area, they fall like flies. They flock together like sht< p instead of scattering and even the wounded are shot down like hare, by the airmen . . . With battered chests and torn bellie« and arms and legs, they only whimper softly for their mothers and cease as soon as one looks at them. Their .harp, downy, dead faces have the awful expression of dead children. It bring* a lump into the throat to see how they go over A«d run and fall."
JEWISH FARMERS.
According to the Jewish Agricultural aociety there are m the United States 16,000 Jewish farm families —about 80,000 pereons—who own approximately
1,000,000 acres of land valued, with personal property, at about $ 160,000.000.-—The World TomorWW.
THEY CAN T LEARN.
The militarists are on the job under many guissi; the guiding geniuses suggest many jiubtle ways to promote the war spirit. The terrible experience of Germany has been lo«t on these professional killers.
Minnesota Union Advocate.