Štev. 80 TRST, ¥ torek 21. marea 1911 Tečaj XXXVI izhaja vsak dan M tfc ■•deljafc la prazaiklb efc 5, ifcpmiilM* •• Prnnliie itev. m produuo po S nv6. (S slo*.) ▼ tob&karnah ▼ Trstu in okolici, G«ricL Kmga, Ok. Patra. Postojni, Sežani, Nabroftiai, St. LuQi, Tolaima, Ajdor-Iftini, Dornberga itd. Zaitaral« iter. po 5 mi (14 itst). MUSI 8E RAČUNAJO HA MILIMCTR« T kolono. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi m • st mm, ■smrtnice, zahvale, poslanica, oglasi immmrmtk msitr aa SO st. «i». Za oglase t teksta Usta 4a 5 Trat 3* K, Tsaka nadajjna vrsU K 2. Mali oglasi po A stot. basiAa, sssnj pa 40 stol Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačuje se izključno la aprol „EdUosti-. . Plattjlvo In atoiljive • Trsta. -- GP1N0ST Glasil« polititMga druitva „Kdinoaf * za Primorsko* FaAMisaMii NAROČNINA ZNAŠA loto a« K, pol leta ia K, S mesece 9 K; mm mm-točke brss doposlana aaročaiae, sa uprava na ozira, ■utkln m uMJOi ta«anje „EDZSOin" etaae: aa Mle Me Km »aa, s* v«l leta Krta l-eo. ▼al dapU naj sa potikajo na aradniltvo lista. Nefranka- ▼aaa pisma es aa sprafasuja la rek spisi ss aa vraiaja Hasa6alao, oglasa In reklamacijo je potikati na npraro lista. UREDNIŠTVO: aVaa Oiarfis Galstti It (Narttfal Um) bd^atati in odgovorni uradnik ŠTEFAN 60DDTA. Lastnik konsoreg lista .Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost* ▼pisana zadruga s omejenim poroitrom t Trsta, ulica ===== Giorgio Galatti iter. 18. ===== PaKao^irsallaKnl rsCnn it S41S52. TELEFON II 11-57. BRZOJflUNE UE5TI. Bosanski deželni zbor. SARAJEVO 20. Zbornica Je vsprejela proračun zdravstvene uprave z več resolucijami, nato je vsprejela poglavji „uk in bogo-častje" in „deželni muzej". Med govorom posl. Gjurkoveckega (Hrvata), ki je koloniste najtopleje branil in zagovarjal podpiranje njih šol, so Srbi priredili velik hrup in so opsovali govornika, dočim so Hrvatje živahno ploskali. Iz hrvatskega sabora. ZAGREB 20. Neodvisni saborski klub centruma je prejel dopis od poslanca dr. Benečića, dr. Mazure in dr. Turkoviča, v katerem prijavljajo svoj vstop v klub. ' Demisija italijanskega ministra. RIM 20. Minlsterski predsednik Luzzatti je v zbornici in v senatu naznanil svojo demisijo ter je dostavil, da si je kralj pridržal odločitev. Razprave so bile potem odgodjene na nedoločen čas. Otvoritev romunskega parlamenta. BUKAREŠT 20. Danes je bil slovesno otvorjen novoizvoljeni parlament. Kralj je rekel v prestolnem govoru, da je Romunska v najboljših odnoŠajih z drugimi državami. Prestolni govor napoveduje več novih zakonskih načrtov in pravi, da so finance tako povoljne, da bo možno izvesti razne reforme. Češka narodno-svobodomiseljna stranka. PRAGA 20. Akcijski odbor češke na-rodno-svobodomiseljne stranke je imel včeraj pod predsedstvom posl. dr. Škarda plenarno sejo. Enoglasno je bilo ugotovljeno, da stališče čeških poslancev nasproti vladi ne more biti drugo nego opozicijonelno. Bojkot proti grškim ladijam v Turčiji. ATENE 20. Atenska agencija poroča, da zopet narašča bojkotno gibanje proti grškim ladijam in blagu v Turčiji, izlasti v Carigradu, Smirni in Brusi. Stolipin odstopi ? PETROGRAD 20. Govori se, da je položaj ministerskega predsednika Stolipina omajen. Njegov naslednik bo baje sedanji minister za poljedelstvo Krivošin. Zrakoplovca ponesrečila. AMSTERDAM 20. Balon „Diisseldort IV.ki se je včeraj dvignil v Crefeldu, je veter zagnal v Zuidersko jezero. Voditelj balona, tovarnar kovinskega blaga, Pavel Kaiser je utonil, njegov spremljevalec Oton Schroder je bil pa težko ranjen. Maroko. TANGER 19. (Reuterjev biro). Semkaj so dospeia pisemska poročila iz Alkasarja, da ustaški rodovi, ki so dobili ojačanje, neprenehoma napadajo sultanovo mehalo. Berberi plenijo pred vrati Feza in so oplenili ter razdejali mesto Sefon. Mesto Mekines je baje obkoljeno. Potres. MARMAROS SZIGET 20. V noči od sobote na nedeljo se je čutilo tukaj in v županiji potresne sunke, ki pa niso napravili nobene škode. V več krajih je prebivalstvo bežalo na piano. Ustaško gibanje v Paragvaju. LONDON 20. Kakor poroča neki jutranji list iz Buenos Ayresa, je bilo udušeno ustaško gibanje v Paragvaju po krvavem boju pri Villa Rosario. Diktator polkovnik Jaro je osebno poveljeval čete in izvojeval popolnoma zmago. Ustaši so se razkropili. Njihov vodja dr. Riquelne je bil ubit, ostali voditelji gibanja pa večinoma vjeti. Jaro priznava, da je izgubil 100 mož in štiri više častnike. _ Beligrad 20. Kakor se govori, je sek-cijski načelnik v ministerstvu za unanje stvari, Miroslav Spalajković imenovan poslanikom v Sofiji. Budimpešta 20. Povodom obletnice smrti Ludovika Košuta je včeraj deputacija vseučiliščnikov obstoječa iz 80 členov, položila venec na Košutov grob. Carigrad 19. Turško-bolgarska provi-zorična trgovinska pogodba je bila danes sankcijonirana. Rafitikaciji bosta izmenjani jutri. Pariz 20. Zbornica je nadaljevala razpravo vojnega ministerstva. Solun 20. Generalni konzul Para je priredil v konzulatnem poslopju na čast tukaj se mudeči avstro-ogrski eskadri sijajen reunion. Budimpešta 20. Namestnik ministra za unanje stvari markiz PaiUvjtini, je danes predpoludne posetil ministersKega predsednika grofa Khuen-Hedervary-ja. Berolin 20. „Nordd. Allg. Ztg." ener-jse v svojo obrambo sklicevati na kazenski vic. Voliti smejo pri občinskih volitvah, zakonik — kaznuje take pojedince, dočim so medtem ko so popolnoma izključene od izvršilni organi ljudskega Štetja, mestni ma- deželnozborskih in od političnih volitev. Ta gistrat in hišni gospodarji, zanemarjali privilegij so uživali in uživajo Še samo mo-glavne dolžnosti, zamudili bistvene roke za ški. V vsej Evropi, razen Norvegije, ni še dr-razdeljevanje naznanilnic itd. ? j žave, v kateri bi imele ženske pravico, voliti Podpisano društvo, oziroma njegov ta-'drž. poslance, časni predsednik, je bil januarja meseca t. j Niti na Angleškem, kjer je parlamenta-1. v posesti priloženih 27 naznanilnic, tičo-,' rizem že zelo star in razvit, ni še uvedena čih se oseb (ki so navedene v izkazu, pri- j ženska volilna pravica in vsem so znani boji loženem prošnji). Odkrito povedano, tačasni j takozvanih „sufragetk", ki se z veliko vztraj-društveni predsednik je naznanilnice na-1 nostjo bojujejo za to politično pravico, lašč ustavil, da da temu visokemuj Njihove večne demonstracije pred parlamen-ces. kralj, namestništvu prilike prepričati se, j tom delajo londonski policiji mnogo pregla-kako lahko nastajajo gotovi prestopki proti! vic. Da, te sufragetke so tako energične, da predpisu o ljudskem Štetju, kako lahko' so svoječasno celo dejansko napadle nekega prihaja do ovadeb od strani slavnega mest- ministra, če se ne motimo, samega premi-nega magistrata in na kaki podlagi konečno: jera Asquitha. Dosedaj so bili zaman vsi se izrekajo obsodbe v uradu ces. kralj, na- njihovi napori: ženska volilna pravica na mestniŠtvenega svetovalca. Vseh 27 nazna-! Angleškem še vedno nI uvedena. Tudi na nilnic so dotičniki pravočasno izpolnili, ali Francoskem, ki je ena najdemokratičnejŠih dali izpolniti, jih podpisali in predložili svo- ■ držav, ženske ne smejo Še voliti. V Avstriji jim hišnim gospodarjem, da jih oddajo ni bilo v tem oziru doslej še nobene prave mestnemu magistratu; vseh 27 naznanilnic agitacije. Tupatam so se pač pojavljali po-so hišni gospodarji zavrnili iz edinega raz- samezni glasovi, razna ženska društva so loga, ker niso bile izpolnjene v italijanskem pošiljala peticije itd., a v onem štilu, kakor jeziku. Društveni predsednik je imel še na Angleškem, doslej še ni bilo. Marsikdo druge take naznanilce v rokah, katere je bo smatral tako gibanje žensk za neumnost, izročil strankam, ki so bile klicane v magi-jčeš, ženska ostani doma za ognjiščem in stratove sekcije, ali ko so se imele pritožiti, varuj otroke! Vendar oni, ki tako govorijo, proti obsodbam g. ces. kralj, namestništve-; nimajo prav. Danes, v dvajsetem stoletju, v nega svetnika. Trije od onih, katerih na-! dobi socialnosti in demokratizma, oni pred-znanilnice so tu priložene, namreč Rudolf sodek proti politični enakopravnosti žensk Kosič, Martin Krivičič in Alojz Rebula, so nikakor ni več opravičen. Socialni položaj še posebej podpisali izjave, katere se tukaj žensk danes ni več tisti, kakor je bil pred tudi prilagalo. Glasom prve je hišni gospo-: leti. Danes ženska, Žal, ni več navezana dar vrnil nazzaniinico po 14 dnevih, g!a-!samo na svoje domače ognjišče. Moderni som druge, gospodar sploh ni hotel sprejeti ■ kapitalistični razvoj r?li leno ves v življe-naznaounice, doč'm je druga bila naprav-'nje, v tovarno, v urad, v de'avnico. Zlasti gično dementuje govorice, češ, da se hči nemškega cesarja zaroči z nekim avstrijskim nadvojvodo. Ta govorica je sedaj brez podlage, kakor prej, ko se je enkrat pojavila. _ Proti proganjanjem radi ljudskega štetja. Predsedstvo političnega društva »Edinost" je predložilo c. kr. namestništvu nastopno prošnjo: Kazensko postopanje radi prestopkov proti predpisu o ljudskem Štetju je v uradu g. ces. kralj, namestništvenega svetnika v polnem teku. Podpisano društvo je, ustrezaje svojim pravilom in svojemu namenu, natančno zasledovalo sedanje ljudsko štetje v Trstu in sliši sedaj vsak dan poročila o obsodbah, ki se izrekajo v imenovanem uradu na podlagi ovadeb slavnega mestnega magistrata tržaškega. Zopet enkrat torej skuša nagla kazenska represija nadomestiti, kar je zamudila administrativna prevencija. — Obljuba njegove prevzvišenosti, g. ces. kralj, ministra za notranje stvari, da bo čez 10 let bolje, je slaba tolažba, posebno za one, ki so sedaj kaznovani. Z velikim presenečenjem opaža podpisano društvo, če sme soditi po slučajih, za katere je zaznalo, kako malo se v uradu g. ces. kralj, namestništvenega svetnika vpo-števajo resnični vzroki navideznemu kršenju zakona in resnični motivi nekaterim ovad- I« hOoi gospodar m samo &*»* tucH izven bife srtuHu mfatofl Hrti. Staatka: KSS ^ni^t^ul. mai»ečnoSilca tudi žalil s žena je postala soc*lno-po%*n faktor ia stvenega svetnika, če mu že ne vspe, *p»"1 jjavo.. i kakor taka Je opečena zahteva« pol'tićno viti jih kar pred kazensko sodliče. . . „Jt „a i Podpisano društvo prosi, da nai to' in soctalto' enakopravnost * moCr'mi. U TrJ^Luln ^^JSSS^J ces. faaT™«tni*vo bagoviu sivar' na- Avstriji je bil te dni sklenjen nov društveni Trstu, vsaj kolikor se tiče pretivaistva J™»nr^h.* ^ nhJTAknn ti dala tudi žer^kam pravico, biti , . . . ..____. ,u h,w 3U> morebitne že izrečene ob-'zakon, ki dala tudi mega, ne vrtelo le okoli ene ^e o^l^J^ m ces. fcd!j. namestni-;članice polhih dmitev. To j« v naši več- trično preiskati, okoli narodnega prašanja, t vsemi cjcgo-f? vimi Škodljivimi posledicami, ne bi se vendar moglo trditi, da se je to ljudsko štetje izvršilo ravno v vzornem redu. Bistveni pogo; za to, da rs čin, ki v toliki meri zavisi o aktivnem sc delovanju vsega prebivalstva, izvrši gladko La redno, je vendar ta, da so Izvršilni organi povsem dorasli svoji nalogi, da admirist atlvni aparat vrši nalogo svojo do fos'ednjega kolesca z vso točnostjo n preciznostjo. Samo takemu aparatu s« udaja masa voljno in zaupno in je v stanju slediti njegovim zakonitim zahtevam: v nasprotnem slučaju pa se masa upira, mehpnizem zastaja. V sedanjem ljudskem šteiju tržaškem nista dva najvažnejša ;zvrsLna organa odgovorila označenim zahtevam. AUil mestni magistrat, niti hišni gospodarji — kajti za ljudsko Štetje fo tudi t'-le Izvršitei organi — niso napram prebivalstvu Izvršili n ti tega, kar je predpisano v splošnih vsem pristopnih uradnih poučflfh In kar tvori premiso za redno ljudsko štetje, ki bi morala bHi sploh izven vsake razprave. Neovižna resnica je, da 1) naznanilnice niso bi'e v rokah vseh hišnih posestnikov pred dnem 30. ^iec. 1910, 2) hišni posestniki niso dne 30. decembra 1910 razdelili naznan inic med svcje stanovalce ; in da vsled tega 3) tudi niso bile naznanice 3. januarja 1911 že zopet pobrane od hišnih posestnikov. Z ene strani je bila masa opozorjena na te termine, druge strani pa je masa v.-dela, da ravno oni, ki bi imeli na te termine pazit*, se jih ne držijo. Z ene strani še niso bile razdeljene naznanilnice, z druge strani je mestni magistrat že pričel z revizijo in jo je potem, da se ljudstvo Še bolj zbega, moral zopet ustaviti. Na mesto rednosti je stopila nerednost, na mesto točnosti netočnost in popolnoma dosledno seve tudi na mesto zaupanja in prostovoljnega sodelovanja, nezaupanje in upor In v uradu g. ces. kralj, namestništvenega svetnika se mirno in veselo naprej izrekajo obsodbe in diktujejo globe! Ali zares odgovarja namenom zakonodajalca in koristim državne uprave same, da se s takim kazenskim postopanjem še poglobuje v prebivalstvu utisek, da je to ljudsko štetje zares prava šiba božja ?! Ali odgovarja osnovnim zahtevam pravičnosti in humanosti, ako se kaznuje pojedince, ki morda ne znajo niti Čitati ne pisati, ki so vendar po svojih slabih močeh bili pripravljeni izpolniti zakonito dolžnost v polnem obsegu, ki v nevednosti, upravičenem nezaupanju in v umljivi razburjenosti niso izpolnili prav naznanilnice, ali je ne oddali o pravem času, ali na pravem mestu, ali se ne odzvali pozivu enega onih mladeničev, ki znajo v eni sapi Žaliti s psovko „ščavo" in stvenega svetnik* primerno poučiti. Trst, dne 18. marca 1911. Znamenja zistema. V Gorici, 18./III. 1911. Ko ooetovano kažemo ra nedostatke ' alimanj reakci^onarr! Av3-i-i v?2ea dogodek, gotovo mnogo važnejši, nego če bodo žen-j ske nosile jupe-culolte. S tem je bii pri nas ■napravljen prvi korrk na pod k politični enakopravnosti žeask. P:i tem sever'n ne | more in tudi ne ostane. Ako že smejo biti ženske član:ce poMi:č*rh drui:^v, nas.r-'a iz naši Nervom n se je dobro obnesla. y za ^ ^hjarJ: edinoJso_jV Storth^gu sedi za srdaj stcer samo en ženski posla lec ali pcs.anka, a1, polagoma temu imenovan, se ima z«hnalili r0d,&4 fSlfrft da so tou.l-etofcrto gotovo zvSa. V Avstriji, ki je možu ob S dovo-flije ra»e t-!! ena "»M poCasnr, dr- redne uc-^esti. Špom nlamo st, d-, mu je!iaT- žensL° gotovo ne dobe tako kmalu bito v naletu za rečeno mesto iz. no zi-ir lUne Pravice- Trf,)a fc? tu že ^npgo bo-bratj.no fcvufcvatje p Ivatno zdrava'Sko1 J**' Presno se oratre prmcip pobtifne ena- prak o. kakor tuoi sploli v.ako pjslovanjeT^'"11"" moS> h.m zens!t,h- X teorije ?azun iir.v>:rrta pf^entov v zavodu. 1 Pravita g°tovo <>Prav'cena- Ca-sl le bil raviate- vspn et rt pod-!A I313 se stvar obnese pri nas v Avstriji v I agi omer;e»»?h službenih ipisov, vendar ;Praltsl ~ t0 le drugo vprašanje. se nam zalrj'^e, r'a iznšme še vedno svc-jol Onai/nn haviVa privatno nra*ršo, a razim tega je še primar] [ UnOVilO flUViO©. bc?n!?nice usmillenih bratov in jej —B— Zvišanje kolkovine in pri-tudi zdravnik v zavodu gluhonemih .. . jstojbin. Govor finančnega ministra d.ra Pri vseh teh postranskih poslih ni čudo, | Mayerja o financijelnem načrtu vsebuje tudi ako novi ravnatelj mora zanemarjati svojo pripombo: „Koliko se more računati na poglavitno nalogo v umobolnici. j polju kolkov in pristojbin na zmožnost pre- Da bi bil materijelno prisiljen iskati si i makijivega glavničnega imetja". Kolkovine drugin postranskih zaslužkov, tega ne mo- j in pristojbine so v Avstro-Ogrski veče, nego remo verjeti, če vpoštevamo, da mu je de- j v mnogih drugih evropskih deželah. Vsi želni odbor nakazal 10.000 kron plače in;državni dohodki delujejo sploh občutljivo 2000 K stanarine na leto, v eklatantnem i na narodno gospodarstvo drŽave. Ti do-nasprotju z natečajnim razpisom, ki je dolo- hodki so bremena za vse državljane. Vpra- ----v, . šanje zvišanja kolkovine se giblje v smeri, da-li se kolkovina uvede pri tistih sodnih stvareh, ki so bile doslej proste od koleko- čal samih 6000 K ! Će daja deželni odbor norišničnemu ravnatelju, ki mu je psihijatrija španska vas, celih 12.000 K plače, sme že lahko zahte- vanja, in ali se naj tam, ki to obstoji. vati, da'se mož popolnoma posveti svojemu ■ zviša ? Nadalje je nastalo vprašanje, ali naj poslu. Privatno prakso in druga mesta pa se^ odpravi^ ugodnost nekolekovanja pri naj prepusti drugim zdravnikom, ki niso v sorodstvu z deželnim glavarjem. 2istem je že tak: Pettarin je še vedno deželni tajnik fn deželni odbornik ob enem. Ena in ista oseba izvršuje dve službi in vleče dve plači, tudi 12.000 K. Priznati treba, da je Pajer dobro pre-skrbel svoje sorodnike in prijatelje: s tisočakom na mesec! Volilna pravica žensk. Trst, 10. marca. Minolo nedeljo so se vršile, prirejene po socialni demokraciji, po vsej Avstriji manifestacije za žensko volilno pravico. Sicer imajo /enske tudi na tem polju nekaj pra- tožbah radi žaljenja časti, ali naj se kolkovina zviša pri sodnih prizivnih postopanjih ? To novo zvišanje študirajo sedaj. Ali bržkone v kratkem času nam prinese g. minister financij goiov načrt. Drugje in pri nas. Italijanska zbornica se peča z reformo volilnega reda. Odsek je na predlog posl. Bartolija sklenil, predložiti zbornici poročilo, da takojšnjo predložitev poročila o volilni reformi ne smatra za potrebno, ker bi s tem sedanja zbornica izgubila svojo avtoriteto. Socijalisti in radikalci (ki podpirajo vlado) pa so predložili dva predloga, v katerima se stavlja odseku gotov rok za predložitev poročila. Poročilo odseka je bilo vzeto na znanje z 265 prod 70 glasovom. „EDINOST" itev. 80 Ker je pa proti predlogu odseka glasovalo tudi nekaj poslancev, ki sicer podpirajo vlado, je vlada, kljubu temu, da so ti poslanci izrecno izjavili, da s tem, da so glasovali proti predlogu odseka, še nikakor niso hoteli izreci vladi nezaupnico, je vendar vseskupno ministerstvo podalo demisijo. Primerjajmo to postopanje Luzzattija s postopanjem Bienertha, pa dobimo takoj jasno sliko, kako umevajo ustavnost drugje in kako pri nas. Mestni svet tržaški. Včerajšnjo sejo je otvoril z običajno zamudo ob pol osmih podžupan dr. Richetti, ki je opravičil župana, da se ni udeležil seje, ker je drugje zadržan. Svet. Cerniutz je protestiral, da se občinskim svetovalcem pošilja vabila za udeležbo pri gotovih cerkvenih slavnostih. (Posvečenje Škofa). To da je žaljenje za svetovalce. Protestira tudi, da se pošilja k takim slavnostim ognjegasce in redarje. Ognjegasci so zato, da gasijo ogenj, a ne za cerkvene parade. Prešlo se je na razpravo o predlogu mestnega odbora, da se da iz razpoložljivih sredstev občine 100.000 K za nakup delnic nove banke, ki se osnuje mesto „Banke popolare". Dr. R y b a f pravi, da ne taji, da bi utegnila za gotove meščanske kroge biti taka banka potrebna. Ne smatra pa za potrebno, da bi se tako banko osnovalo s pomočjo občine. Ne more razumeti, kako se more govoriti o razpoložljivih sredstvih občine. Ako ima občina na razpolago v blagajnah denar, ga mora naložiti pupilarno-varno v avstro-ogrski banki ali slično, da more z istim vedno razpolagati, a ne v delnicah. Tak predlog bi bil v vsaki občini z redno upravo nemogoč. Za privatnega špekulanta je tak način naložitve denarja primeren, a nikakor ne za občino, ker se zamore vrednost delnic v enem letu toliko zvišati, kolikor znižati. Dokaz temu je pokojna „Banca popolare". Zato je popolnoma nedopustno, da bi občina na tak način nalagala denar. Toliko v gospodarskem oziru. Ali vprašanje ima tudi svojo politično stran. Propala „Banca popolare* je bila italijanska liberalna ustanova, a mi vendar, ko se je pojavila v isti kriza, nismo izrabili nesreče. Nismo ne v svojem časopisju, ne sicer delali ovir asanaciji banke, ker smo videli v ▼sem le nesrečo In ker smo mnenja, da se gospodarskih vprašanj ne sme izrabljati politično. A danes se gre za novo banko, ki bo služila interesom liberalne stranke. Govornik priznava, da italijanska liberalna stranka mora imeti na razpolago zavod, ki bo služil njenim interesom, to tembolj, ker sedaj ni v Trstu nobene italijanske banke. Vse banke delajo le s slovanskim in nemškim kapitalom. Tudi „Banca Commerciale" dela le z denarjem „Wiener Bank-Vereina". A italijanska liberalna stranka naj si osnuje banko sama, a ne z občinskimi sredstvi, h katerim morajo prispevati tudi Slovani. Čudi se zato, kako prihaja liberalna stranka s takimi zahtevami pred mestni svet. Gre se za ustanovo liberalne stranke, naj si jo torej tudi stranka sama osnuje. Govornik bi se v slienem slučaju sramoval prihajati za svojo stranko s takimi zahtevami pred javnost. Tudi liberalna stranka bi se morala sramovati, da ne more sama spraviti skupaj za to potrebni milijonček. (Hrup). Dr. Puecher vprašanja ne gleda z eni strani, kakor dr. Rybaf. Ne gre se tu za libtralno stranko, ampak za malo trgovino in obrt. Ker med proletard in malo buržoazijo ni tolike razlike (Ko se gre proti Slovencem prav nikake ! Ur.) bo glasovala njegova stranka za predlog. Predlaga pa, da si pridrži občina poseben vpliv na poslovanje zavoda, da se ne zgodi kakor pri »Banki popolare". Dalje predlaga ustanovitev občinske banke. D r. M r a c h se zahvaljuje dr. Rybaru za skrb, ki jo ima glede časti liberalne stranke a mu svetuje, naj se briga raje za čast lastne stranke. Omenja neke interpelacije, ki je bila stavljena od slovenske strani v državnem zboru. Italijani se niso takih sredstev nikdar posluževali. Nova banka bo pač italijanska, a ne liberalna. Tudi „Banko popolare" je pač osnovala italijansko-libe-ralna stranka, a zavod sam ni bil nikaka strankarska ustanova. Govornik je konečno rekel, da so govori slovenskih poslancev neopravičeni, ker je okolica pasivna. Dr. R y b a f pravi, da interpelacijo, katero misli dr. Mrach, ni stavil on (dr. Rybar). Kar se tiče trditve dr. Mracha, da je okolica pasivna, naj se jej da lastno administracijo, potem bo možno soditi, če je okolica pasivna ali ne. Pri glasovanju je bil predlog mestnega odbora seveda sprejet. Odklonjen je bil predlog dr. Puecherja glede kontrole občine. Dr. Puecher: Banka brez kontrole! Dr. M a r t i n i s: Zakaj glasujete za njo ? Prešlo se je na predlog mestnega odbora glede odobritve gradbene crte na z. knj. Št. 864—6 na trgu Goldoal v smislu prošnje viteza Parisija. Svet. B raidotti je ojstro kritiziral postopanje mestnega magistrata v tem vprašanju, ker se nI oziral na zahteve tehniškega urada. Predlagal je, naj se narod mestnemu odboru, da se bavi z vprašanjem razlastitve otoka hiš med trgom Goldoni in ulico Carducci. Potem ko so govorili še nekateri drugi svetovalci deloma za, deloma proti, je bil predlog Braidotti sprejet z 38 proti 26 glasovom. Podžupan dr. Richetti je na to ob 9 45 zaključil javno sejo, kateri je sledila tajna seja. ___ Domače vesti. Odlikovanji. Okrajni sodnik in sodni predstojnik v Puli Spiridion Peručić in okrajni sodnik pri višem deželnem sodišču v Trstu dr. Rudolf baron Rinaldini sta dobila vitežki križec Fran Josipovega reda. f Lastnik tiskarne Balestra. V nedeljo predpoludne je umrl tukajšnji lastnik tiskarne Ivan Balestra v starosti 78 let. Namestnik princ Hohenlohe se je podal na Dunaj, kjer je opasno obolel njegov stareji sin Alfred tako, da so ga morali operirati. Glasbena Matica iz Ljubljane priredi 25. t. m. velik koncert v Opatiji ob 9. uri zvečer v veliki dvorani hotela „Kvar-nero*. Pevski zbor * Glasbene Matice", sesto-ječi iz 190 pevcev in pevk, bo izvajal slovenske in hrvatske narodne pesmi in novejše moderne izvirne skladbe. Izvajala se bodo dela Adamičeva, Krekova, Ferjanči-čeva, Aljaževa, Jenkova, Juvančeva in Schwa-bova. — Sodeloval bo orkester kopališke godbe iz Opatije. Udeležniki iz Ljubljane se odpeljejo s posebnim vlakom ob 6. uri 25 min. zjutraj ter pridejo na Reko ob uri. Udeležniki se nastanijo v raznih hotelih na Reki. Popoludne bo vožnja s posebnim parnikom po morju. Zvečer ob 9. uri se bo vršil koncert, za katerega se kaže povsod veliko zanimanje. Po koncertu se vrnejo udeležniki s posebnim parnikom zopet na Reko, kjer prenoče. Dne 26. dopoludne je izlet na Trsat, kjer bo v župni cerkvi sv. maša, popoludne ob 1/24. pa koncert na Sušaku. Zvečer ob l/2S. povratek s posebnim vlakom v Ljubljano. Posebni vlak v Opatijo—Reko je ravnateljstvo, ugodivši želji odborovi, vozni red določilo tako: Vlak odhaja iz Ljubljane v soboto ob 6. uri 25 min., iz Postojne, kjer postane 1 minuto, ob 8. uri 28 min; iz St Petra, kjer postane 5 minut, ob 8. uri 52 min.; iz Matulj, kjer postane 1 minuto, ob 10. uri 16 min. ter pride na Reko ob 10. uri 31 min. Povratek iz Reke v nedeljo zvečer je ob 8. uri 55 min.; iz Matulj, kjer postane vlak 3 minute, ob 9. uri 23 min.; iz Št. Petra, kjer postane 5 minut, ob 11. uri; iz Postojne, kjer postane 1 minuto, ob 11. uri 20 min. ter pride v Ljubljano ob 12. uri 41 min. — Vozna cena iz Ljubljane do Reke in nazaj znaša za III. razred 6 K, za II. razred 9 K in za I. razred 12*— K. — Udeleženci smejo vstopati odnosno izstopati tudi na postajah v Postojni, Št. Petru in v Matuljah. Plačati pa je tudi tem udeležencem vso znižano vožnjo iz Ljubljane do Reke in nazaj, ali pa moralo vzeti redni vozni listek iz, odnosno do imenovanih postaj. — Pri»ave je pošiljati odboru Glasbene Matice v Ljubljani ali pa na trafiko gospice Dolenčeve v Ljubljani, Prešernova ulica. Tu sem je tudi prijavljati, ako žele izletniki prenočišča in obede. Odbor je zagotovil v raznih restavracijah na Reki v soboto in nedeljo opoludne za obede brez pijače csno po 2 K za osebo. Obed sestoji iz juhe, govedine z dvema prikuhama, pečenke s salato. PrenoiišČe stane po 3 K za osebo. Pri'ave glede vožnje, prenočišč in obedov je hkratu s pošiljatvijo dotičnih zneskov izvršiti nemudoma, ker za zakasnele prijave osobito glede prenočišč, odbor ne more prevzeti odgovornosti. Stavka mornarjev. Včeraj zjutraj so mornarji, kurjači in sploh nižji uslužbenci v tukajšnji luid usidranih ladij zapustili delo. Mornarji zahtevajo priznanje posredovalnice za nameščanje mornarskega osobja, katerega brodolastniki nočejo priznati. Več paniikov že včeraj ni moglo oditi z luke. Sinoči so imeli mornarji shod, na katerem so sklenili vstrajati v stavki, ter so si pridržali daljne ukrepe, ko pride odgovor brodo-lastnikov. „Dalmatia" je naznanila svojemu osobju, da pusti v slučaju stavke razpremiti svoje parnike. „Lloyd" najema na mesto stavkujočlh mornarjev drugo osobje. Občni zbor „Učit. društva za Trst in okolico" se je vršil v nedeljo 12. t. m. v slov. šoli na Acquedottu. Predsednik Ferluga je z navdušenjem pozdravil mnogoštevilne udeležence, posebno srednješolske profesorje, ki so vstopili v naše društvo, zavedajoč se, kako velikega pomena je skupnost Šolnikov v prospeh naše mladine. Razna poročila so bila vsprejeta s priznanjem. Posebno veselje je vzbudila vest, da pride »Zveza" letos o BinkoŠtih v Trst. — Izvoljen je bil odbor, sestoječ iz 37 članov, ki bo skrbel, da naši tovariši prebijejo par lepih uric med svojimi stanovsko zavednimi drugi. Novi odbor je tako-le sestavljen: Predsednik Ferluga Štefan, podpredsednik dr. Merhar Ivan, tajnik Germek Anton, namestnica Hočevar Pavla, blagajničarka Scheimer Ana, namestnica Martelanc Amalija, pevovodja skladatelj Adamič Emfl, knjižničar Fonda Fran, odborniki: Dimnik Slavoj, Furlani Ivan, SubotiČ Katica in Va-lentič Ciril; namestniki: Čok Amalija, Križ-man Nazarij in Šeme Anton; pregledovale! računov: Kleinmayer pl. Ferdo in Starec Ferdo; razsodišče: Pakiž Antonija, Valen-tič Anton in Vrščaj Ivan. Izobraževalno-socijalni odsek: načelnik dr. Merhar Ivan, namestnik Čok „ Andrej, zapisnikarica Gre-gorič Marica. Člani odseka: prof. Dolenc Mate, Marinček Fran, prof. Mirk Vasilij, Hočevar Pavla, Sabadin Iva, Kleinmayer pl. Ferdo, Šeme Anton, Sosič Edvard in Vrščaj Ivan. — Po razpravi raznih stanovskih vprašanj je zaključil predsednik to krasno vspelo zborovanje, gotov, da nam imena novih izvoljencev jamčijo, da naše društvo zavzame častno mesto med tržaškimi slovanskimi društvi. Nabiralniki družbe sv. Cirila in Metoda v upravi tržaške moške podružnice so dali v februvarju t. 1. sledeče dohodke: krčma pri Kosiču (NDO.) K 40 42 kavarna Balkan . . . . „ 18*46 kavarna Commercio . . „ 25*46 knjigarna Gorenjec . . „ 2.56 krčma „Pri Francu" . . „ 26*03 Krč. „Ex Grotta" Balkan „ 22-35 Pri gospej Biček . . K 11*56 Srčna hvala! Nevračljive poštne pošiljatve. — Tukajšnje c. k. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam je doposlalo seznam priporočenih in navadnih poštnih pošiljatev, ki so bile v mesecu februvarju 1911 v oddelku za nevročljive poštne pošiljatve odprte in ki so jim odpošiljatelji neznani. Ta seznam je bil priobčen v polnem obsegu v tukajšnjem uradnem listu „Osservatore triestino". Kolinska tovarna v Ljubljani je naklonila družbi sv. Cirila in Metoda velik dar, zato je narodna dolžnost vseh Slovenk, da kupujejo le Kolinsko cikorijo z ovitkom D. C. M. _ Tržaška mala kronika. Tat je imel smolo. Včeraj ob 7. uri zjutraj je bil na trgu pred Silošom na zahtevo Lovreta Narante, lastnika društvene krčme v Škorklji aretiran 31 - letni dninar Alojzij V. iz Tomaja, 31 let star, stanujoč v ljudskem prenočišču ul. G. Gozzi. Isti je pred dnevi vkradel krčmarju iz njegovega lokala jopič, škatljo za tobak in dva zvezka z dokumenti. Pri aretaciji je imel na sebi ravno vkradeni jopič. Kakor Freno... Predsinočnjim je bil aretiran trgovec z žaklji Libero Cuccagna, ker je razsajal po ul. Caserma. Na policiji je bil kaznovan na 36 ur zapora in začasno izpuščen na svobodo. Ko je odhajal, se je obrnil proti skupini redarjev in zakričal : Če bi imel revolver pri sebi, bi vas vse ubii. Prav kmalu bi storil kakor Freno. Seveda so ga takoj zgrabili in zopet vtaknili v luknjo. O ti regnikoli! — Včeraj ob 1. uri po polnoči so iz kavarne Tergeste odstranili 33-letnega čevljarja Cezarja Netto iz bar:"ske provincije, ker je razsajal. Poskusil je priti nazaj, ali posegel je vmas redar, ki ga je pozval, naj gre domov. Netto pa, mesto da bi ubogal, je planil proti redarju, mu raztrgal bluzo, ga udaril s pestjo in ga obrcal. Sele, ko je prišel na pomoč neki vojak 97. pešpolka, je bilo možno aretirati besnega Italijana. Neki Anton Burjanović iz Pule, ki je pri tem spopadu nastavil redarju nogo, da se je spotekel, je bil tudi aretiran. UzmoviČi v kavarni. Predsinočnjim sta dva uzmoviča vk/adla mornarju Štefanovih uro in mošnjiček z denarjem. Tatova sta bila aretirana. Roparski napad. Zločinec aretiran. Sinoči ob 6. uri je šel natakar Natal Ko-chelin, star 55 let, doma iz Benetk po ul. Crosada, ko ga je nenadoma napadel neki človek, ga večkrat s pestjo udaril po glavi in ga tako omamil. Nato mu je prebrskal žepe. Ko je pa videl, da ni imel siromašni natakar niti vinarja v žepu, ga je iz osvete vrgel na tla, in ga nato pošteno obrcal po trebuhu. Dovršivši ta „junaški" čin, je lopov zbežal. Toda kmalu so mu bili redarji za petami in kmalu po izvršenem napadu je bil lopov v rokah pravice. Ta „junaku se imenuje Ivan Cherson, je doma iz Trsta, star 36 let, težak in biva v ulici Crosada. Cherson taji. Kochelina so morali radi težkih poškodeb na trebuhu prepeljati v mestno bolnišnico. Koledar in vreme. — Danes: Benedikt, opat. — Jutri: Basil muč. Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne -I- 9° Cels. — Vreme včeraj: deževno. — Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno s posamičnimi padavinami. Zmerni vetrovi. Temperatura mila. Porotna sodišče. Včeraj dopoludne je pričela kazenska razprava proti Tuliju Fait radi zločina težke telesne poškodbe. Predsedoval je predsednik deželnega sodišča dr. Milovčić, votanta sta bila svetnik Parisini sodnik dr. Pollanz, za-nisnikar dr. Petronk). Obtožbo je zastopal namestnik dri. pravdnika dr. Zumin. Branil je obtoženca dr. Rossi. Oškodovanca je zastopal dr. Robba. Tulij Fait, rojen dne 5. februarja 1887 v Trstu, čevljar, neoženjen, že kaznovan, je obtožen, da je dne 10. septembra 1910 v krčmi Josipa Pavella v ul. Scalinata med 1-in 2. uro popolunoči zavratno od zadej napal krčmarja Josipa Pavella in ga s čevljarskim krivcem zabol v hrbet, ter na to s svojim bratom naglo pobegnil. Nekoliko minut prej je prišlo namreč med krčmarjem in Faitom ter dvema njegovima bratoma in njegovim prijateljim do prepira, ker je natakar takoj zahteval denar, ko je prinesel vino na mizo. Zdravniki so ugotovili, da je bila prizadeta rana nevarna in so morali Pavello operirati, ker so bila ranjena pljuča. Ranjenca so operirali dvakrat, na drugi operaciji so mu morali odstraniti pet reber. Zdravniki so ugotovili, da ranjenec nikdar več popolnoma ne okreva in da se nahaja Še vedno v smrtni nevarnosti. Obtoženec je priznal zločin in je rekel, da se kesa svojega dejanja. Potem je bilo zaslišanih več prič. — Informacije policije označajo obtoženca kakor nasilnega človeka, ki je bil že radi javnega nasilstva kaznovan na dva meseca ječe, razen tega je bil radi drugih prestopkov kaznovan še petkrat. — Ob 2.30 uri pop. je bila razprava prekinjena in je potem nadaljevala ob 4.30 uri popol. — Na večerni razpravi sta govorila državni pravdnik in zagovornik. Sodišče je obsodilo Faita na 7 let težke Ječe. Društvene vesti. Čitalnica pri Sv. Jakobu. — Pevska vaja bo danes v torek točno ob 8. uri zvečer. Ker nastopimo v soboto, naj se vaje udeleže vsi. Pevski zbor „Učit. društva" ima pevsko vajo v četrtek, dne 23. t. m. v navadnih prostorih in sicer samo za ženski zbor. Vaja za sopran se začne ob 5*15, za alt ob 5 30. Prihodnjo nedeljo ne bo vaje, ker bo g. pevovodja odsoten. Pevski zbor „Glasb. Matice" v Trstu. Danes, v torek, zvečer pevska vaja za moški zbor. Ker je že prihodnjo nedeljo „Jenkov večer", prosim polnoštevilne udeležbe. Torej vsi tenori in basi. Pevovodja. Tržaško koles, društvo „Balkan" bo imelo v nedeljo 26. t. m. ob 2 30 IV. redni občni zbor v prostorih ul. Stadion štv. 19, I. Odbor ima zaključno sejo jutri v sredo 22. t. m. ob 8. uri zvečer ravnotam, kamor so vabljeni vsi gg. odborniki. Predsednik. Slovanska Čitalnica priredi v zaključek letošnjih zimskih društvenih zabav in prireditev v petek, dne 24. t. m. ob 8. uri in pol zvečer v svojih prostorih „jour-fixe*. Preskrbljeno bo za domačo družabno zabavo. Ob enem se naznanja, da se običajne plesne vaje letos ne bodo več vršile. Zveza jugoslov. železničarjev vabi na društveni shod, ki se bo vršil jutri v sredo, 22. t. m. ob 7. uri zvečer v društvenih prostorih v Trstu, ulica Lavatoio št. 1. Dnevni red: 1. Poročilo o avdijenci pri železniškem ministru. 2. Delavni red za prometne delavce južne železnice. 3. Razno. Osrednji upravni odbor. Delavsko konsumno društvo pri Sv. Jakobu vabi vse zadružnike na volilni sestanek, ki se bo vršil v petek 24. marca ob 8. uri zvečer v društveni gostilni. Nadzorništvo. Pevsko društvo „Trst" ima danes ob 8. uri zvečer vajo. Prosi se točne in polnoštevilne udeležbe. Rojanski odsek „Trž. Sokola" je imel v soboto občni zbor, ki je bil dobro obiskan. Izvoljeni so bili: starosta Birsa Fran, podstarosta Slejko Fran, tajnik Šemole Ivan, blagajnik Mavric I. in načelnik Gruden Fran. Novoizvoljeni odbor se zahvaljuje br. dr. Rekarju za krasne besede, ki jih je spregovoril o sokolski ideji. Ljudski koncert na čast gostom Nar. del. org. priredita v soboto 25. t. m. v dvorani Nar. doma pri Sv. Ivanu šentjakobska Čitalnica in veselični odsek N. D. O. Svirala bo vojaška godba. Začetek ob 630 zvečer. Po koncertu se bo vršil slavnostni komers. Učiteljsko društvo (izobraževalno-socijalni odsek) ima svojo sejo v sredo 22. t. m. ob 5. uri pop. v društvenih prostorih, ulica Galatti 14. Načelnik. Učit. društvo. Odborova seja je v četrtek 23. t. m. ob 5. uri in pol pop. v društvenih prostorih. Presednik. Nar. del. organizacija. Nar. del. organizacija priredi občni zbor delavcev iz Lloydovega arsenala v petek, dne 24. marca t. 1. ob 8. uri zvečer v prostorih NDO pri Jakobu. Dne 25. in 26. marca t. .1. se bodo vršili pogovori med odposlanci naših pose-strim jugoslovanskih dežel o enotni socijalni stanovski organizaciji za vse delavstvo, kakor tudi o izberi v to primernih sredstev. Prigodom teh pogovorov (konferenc) obiskali nas bodo odlični možje iz vseh naših krajev, demokratičnim duhom prepojeni rodoljubi, ki jim je pred očmi želja, dvigati naše od dela svojih rok živeče ljudstvo prosvetno in socijalno na višjo stopinjo. V želji, da st teh prireditev stori deležne tudi širše sloje, sestavil se je za prireditve 25. in 26. marca 1911. sledeči vspored: I. sobota, dne 25. marca (praznik): a) ob 10. uri predpolud. v dvorani N. D. O. (ulica Lavatoio 1, I. n.) V Trsio 21 marca 19)1 > EDINOST c št 80 tlD m Otvoritev sestanka. Konstituiranje. Poročila : 1. Sinteza socijalno-političnih razmer v jugoslovanskih deželah. — Narodno delavstvo. — Rokodelstvo in mala obrt. — Gospodarske in kulturne potrebe našega delavstva. — Potreba skupne organizacije. — 2. Ustroj skupne organizacije. 3. Prehodna določila. 4. Naše strokovno časopisje. — b) Ob 3. uri pop. v dvorani NDO (ulica Lavatoio 1, L): Nadaljevanje sestanka, c) Ob 6. in pol zvečer: ljudska veselica na čast jugoslovanskih delegatov v Nar. domu pri sv. Ivanu. — Komers. II. nedelja dne 26. marca: a) Ob 10. uri predp.: velik javen manifestacijski s h o (J v gledališčni dvorani „Nar. doma" v Trstu, na katerem nastopijo govorniki iz vseh jugoslovanskih dežel. Dnevni red: Socijalno-stanovski interesi jugoslovanskega delavstva in njih skupna obramba, b) Ob 3. uri pop. v dvorani NDO (ulica Lavatoio 1, I. n.): Nadaljevanje sestanka. — Rezolucije. —Zaključenje sestanka. — c) Ob 8. uri zvečer: Slavnostna predstava v slovenskem gledališču v Trstu na čast jugoslovanskih delegatov. — 1) Proslov. Krasnoslovi režiser slovenskega gledališča g. L. Dragutinovič. 2) „Beneški trgove c* tragedija v 5 dejanjih od W. Shakespeara. Trst, dne 10. marca 1911. Odbor N. D. O. Naše gledališče. Zahvala. O priliki najine benefice sva prejela od vseh strani tržaškega občinstva toliko dokazov simpatij, da si štejeva v čast se tem tem potom najprisrčneje zahvaliti vsem onim, ki so na ta ali oni način pripomogli, da je najina benefica tako sijajno uspela. Posebno se zahvaljujeva velečastitim damam, ki so se tako požrtvovalno zavzele za naju in sicer : milostljivi gospej Barteljevi, dr. Slavi-kovi, dr. Gregorinovi, dr. Ry bare v i, Ponik-varjevi in Štrekljevi, gg.: Srečku Bartelu, Engelmanu in g.ci Veri Poličevi; nadalje slavni intendanci „Dramatičnega društva", ki nama je dovolila benefico, dasiravno to ni bilo pogojeno, potem igralskemu osobju, pev. zboru, gg. Kompari, Povhu ter g. Bičkovi in sploh vsemu občinstvu, ki je do zadnjega kotička napolnilo gledališče. Će ima biti nedeljska benefična predstava nekako merilo za simpatije, potem sva ponosna nanje in obljubujeva, da bova tudi vse svoje skromne zmožnosti posvetila napredku slovenskega gledališča. Štefanija in Leon Dragutinovič. * * * Danes zvečer ob 8. uri zvečer vaja za ženski zbor „Dramatičnega društva". TRŽAŠKA GLEDALIŠČA. VERDI. — Predsinočnjim je bila četrta predstava glasbene drame „Mrak bog ov" (Gotterdammerung). Velikanska sila Wag-nerjeve računajoče glasbe poslušalca, ki z razumevanjem sledi številnim motivom, njih menjavi, predelavi, njih vsakikrat utemeljenem vstopu itd., utruja, mu izčrpa skoro vse duševne moči. Vendar pa Človek gre od predstave skoro s praznim srcem, saj filozofska g-lasba največjega glasbenika vseh časov, Wagnerja, ni spontan izraz njegovih afektov, temveč z mravljično pridnostjo in vedno računajočim fenomenalnim znanjem ustvarjena stavba. Zlasti „Mrak bogov", kakor zadnji del „Prstana Nibelungova", je iztrgan iz ^se tetralogije, težko umljiv, ker ga veže z ostalimi deli cikla tisoč vezi. Nepripravljen poslušati to delo je nespametno in nudi predstava le malo užitka. Človek se čudi mogočnosti dela, a ne prodira v njegove zanimive poedinosti, ki šele dajo vrednost vsemu. Hiša je bila popolnoma razprodana in predstava krasna. Solisti, v prvi vrsti seveda tenorist Borgatti (Siegfried) in Burchi (Brunhilda) pridobivajo občinstvo od predstave do predstave bolj. Tudi „Norne" in „Hčere Rena" so izvrstne solistke. Niti zboru ni kaj očitati. Nad vse pa je krasno izšolan orkester. Ferrari izvabi iz njega vsak motiv tako plastično, da se ti zdi, da ga kar vidiš. Višek doseže v kolosalni žalobni koračnici, po kateri, nasproti Wagnerjevi zahtevi, nastane pavza, ki pa se zdi po slišanem neobhodno potrebna. Tudi scenerija je bila lepa in brezhibna, Malenkost, da ie Brunhilda s po nesreči ugaslo bakljo prižgala grmado, ne prihaja v poštev. Motilo me je pa, da ljudstvo na odru, ko mrtvi Siegfried dviga svojo žu-gajočo desnico s prstanom, ostaja popolnoma hladnokrvno in ob tem strahotnem trenotku mirno gleda po ložah. Pa končno tudi to ne more zmanjšati tragičnega dejanja in velikega uspeha vsega dela. Zdi se mi, da se zamore malokje dati „Mrak bogov" v taki popolnosti. Prihodnja predstava danes zvečer. E. A. POL. ROSSETTI. Včeraj je bila prvič uprizorjena jako ukusno inscenirana opereta „Hans, godec na piščala* od Gaune-a, Id se danes ponovi. EDEN. Varijetetaa predstava. Gospodarstvo. Občni zbor delničarjev Jadranske banke v Trstu. Kakor smo že sporočili, vršil se je v [soboto, dne 18. tekočega meseca ob 6.30 uri zvečer v prostorih banke V. redni občni zbor delničarjev gori navedenega zavoda. Zborovanje je otvoril v odsotnosti predsednika g. Ivana Man-koča, podpredsednik gosp. dr. Gustav Gre gori n, ki je konstatira!, da je bil občni zbor pravilno sklican in da je z ozi-rom na zastopano število delnic (5840 delnic s 378 glasovi), sklepčen. Gospod podpredsednik je pozdravil navzoče delničarje, ki so se v obilnem številu udeležili občnega zbora, predstavil zastopnika c. k. vlade, c. k. okrajnega glavarja g. Ed. Fa-bianija, in c. k. notarja gosp. dr. G. Zencovicha ter poročal o poslovanju banke v minolem letu. Iz tega poročila raz-vidimo da je Jadranska banka o minolem letu povišala delniško glavnico od Kron 3,000.000 na K 4,000.000 in v tem letu od 4,000.000 na K 6,000.000, kateri znesek je že danes popolnoma vplačan. Obe dve emisiji sta imeli izredno lep vspeh, kar najbolje priča o zaupanju merodajnih krogov v ta naš zavod. Filijalka v Opatiji dobro vspeva in tudi glede filijalke v Ljubljani, ki je bila to leto ustanovljena s tem, da je naš zavod prevzel poslovanje „Trgovsko obrtne banke" v Ljubljani, je pričakovati, da bo dobro izpolnjevala svojo nalogo. Ustanovljenje naše filijalke v Ljubljani je bilo od merodajnih krogov ljubljanskih navdušeno pozdravljeno in g. podpredsednik citira tudi tozadevna poročila glavnih ljubljanskih listov, ki se izražajo zelo simpatično o „Jadranski banki". Avstrijsko parobrodno društvo „Dal-matia", pri katerem je „Jadranska banka" že od začetka sodelovala, je stopilo lansko leto v novo ero. Posrečilo se je, dobiti od vlade, ki si je ob enem zagotovila večji vpliv na upravo podjetja, nove ugodnosti, spremeniti popolnoma statut društva in sanirati društvo tako, da je pričakovati že to leto lepega vspeha in kmalu tudi dobrega obrestovanja delniške glavnice. Moramo tudi naglasiti, da je vlada imenovala našega ravnatelja, gosp. Maksa A n t i ć a, predsednikom društva Dalmatiae" in je s tem tudi dokumentirala zaupanje merodajnih državnih krogov v naš zavod. Tudi šped. in kom. družba „Balkan" lepo napreduje in se spremeni to leto v delniško družbo s kapitalom K 500.000. Omeniti moramo tudi, da je bila „Jadranska banka" oficijelno vsprejeta v konzorcij za oddajo 4 odstot. avstrijske kronske rente pri vseh emisijah leta 1910 in tudi to leto pri emisiji K 118,695.000. Skupni promet v minolem letu znaša K 756,459.897-64, čisti dobiček pa Kron 349.541 92 (nasproti lanskemu za Kron 91.726 20 več) kar odgovarja 83/4°/0 obre-stovanju delniške glavnice. Rezervni fondi so narastli z dotacijo iz čistega dobička za leto 1910 na K 338.000 — in se povišajo z ažijom V. emisije delnic za približno nadalj-nih K 100.000'— Podpredsednik g. dr. G r e g o r i n je zaključivši svoj nagovor prosil navzoče delničarje, da ohranijo svoje prijateljstvo in simpatije našemu zavodu tudi za naprej in da podpirajo s tem delovanje upravnega sveta in ravnateljstva. V smislu pravil je imenoval g. podpredsednik kakor skruiinatorja delničarja gg. Candolinija in Kokalja, kakor ve-rifikatorja zapisnika gg. Hariovića in K a 1 i s t r a in kakor zapisnikarja podrav-natelja banke g. Skorkovskega. Na predlog delničarja g. Kalistra se letno poročilo — z ozirom na to, da ima že vsak delničar poročilo v roki —, ni čitalo. Čista bilanca 31. decembra 1919 izkazuje sledeče številke: Aktiva: gotovina v blagajni K 233.43083, menice Kron 2,895.86910, vrednosti papirji K 641.630 20 konzorcijalni posli K 95.999*65, dolžniki K 11,354.959-50 bančno poslopje K 257.449 67, inventar K 48.925-58 skupno K 15,428.264 53. P a s s i v a: delniška glavnica Kron 4,000.000 rezervni fondi K 266.987 50, vloge K 3,504.187 98, upniki K 6.877.84695, transitivne obvesti K 55.165 44, trate K 374.489-74, neodvignjena dividenda K 481, čisti dobiček K 349.541*92 skupno Kron 15.428.264 53, Član nadzorstvenega sveta g. UI čaka r je poročal, da je nadz. svet bilanco točno pregledal in jo našel v popolnem redu. — Predlagal je, da se podeli upravnemu svetu absolutorij in da se vsprejme predlog istega glede razdelitve čistega dobička. Ta predlog se enoglasno sprejema, vsled česar se izplača za 1. 1910 6. odstotna divedenda t. j. K 24*— po delnici, pričenši od 1. prih. meseca t. I. Občni zbor je tudi ednoglasno sprejel predlog upravnega sveta glede pomnožitve članov istega od 10. na 11. Na volitvi, ki Nova, moderno urejena pekarna. — G. Dominik Milanič je odpri te dni v Trstu, via Antonio Canova št. 7 (vogal ul. Pieta), svojo novo, moderno urejeno pekarno. Priporoča se za obilen obisk. POHIŠTVO SOLIDNO: in : ELEGANTNO IC PO ZMERNIH CENAH "M RAFAELE ITAUA TRST . VIA MALCANTAM . TRST Mnenje g. dr.a V. Poledniček-a zdravnik civilne bolnišnice „Hoch- u. Deutschmeister Braunseifen" G. J. SBRRAVALLO Trst. Zahvaljujem se Vam za poslano ŽELEZNATO KINA-VINO SER-RAVALLO (Vino di China Ferruglnoso Serravallo). Rabim ga že več let v bolnišnici in v praksi z dobrim uspehom. BRAUNSEIFEN, 9. sept. 1909. Dr. V. POLEDN1ČEK. VELIKI KINEMATOGRAF „BEL VED ERE" TRST — ulica Belvedere štev. io — TRST = V torek 21., sredo 22. in četrtek 23. marca: = 1. Dva mala borilca, po naravi. - 2. Lov na slone, a Čudežno mazilo. =5 4. Prah hitrosti, komično. — v petek dramatičen večer, traja 1 uro. Na obroke! TRST jaKOB DUBINSKV Na obroke ! ulica deli' Olmo Stev. 1, II. nadstropje — Trst Vela izta iiotoM oblek za psoođe in iifaRiu Map ter moške in ženske suknje. 107 UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE. Cene brez konkurence. tPtPcPdPdPdP TRVDKA Adolf KostorisL ■ ■ « 8 skladišče oblek za moške In de(ke izuiranj© zobov hr82 Tr8t' i6> L IS vsake bolečine (zraven restavracije „Cooperativa" ex Hacker) ja*t L; ifi »g T" L Fr Jaja na mesečne ali teden, ebroke Jr"J berniaj< V- Tuschf3r obleke in površnike za molke zstež&rasrsik koncesij. sobai kbaS? Pf,^loitd PO dogovornih cenah, j f^erm/st 13, n. n. POZOR'. Skladišče m v pritličju, ampak v i. nad @—W_IM - . 1-1.—n—~— 0 Velika klobučarna Romeo Dopltcher Klobuki iz klobučevine prvili tovarn. Specijaliteta: trdi angleški klobuki Emporlj kap za potovanje in za sport. ^Ceneni^ br^zjcotikur^ Velika zaloga z manifakturnim blagom ulftoa Vam it. 31, 7t|tl oL lunro, • podrtutmioo aL ». Liuui ». ti dovollnjo otortttt «Uv»o o»li—>■ to mtfo ee»jw* «4fW><»> da jo poMnošiU «oojo a*, logo fatoTtHđi t«M0 oacgoco frfrnhrinn uto, 4a Kupljeno M b nI ugajalo, ae aamaatfa trn m pistvmtdtntf vrlfotL Čevljarska zadruga v JKirnn - pri Gorici ========== Prodajalni«! fevljev v Trsta via Barrlera veechla 38 naznanja P. N. občinstvu v mestu in okolici, da ima vedno v svoji prodajalni VELIKO IZBERO vsakovrstnih čevljev za gospode, gospe in otroke. Dobi se tudi močne čevlje za delavce in težake vsake vrste in lastnega izdelka. Sprejemajo se naročila po meri In tudi vsakovrst poprave. Zadru izdttajt četlje tndi za c. hr. fojno armado y popolno afegjjm Goljufija v blagu in izdelovanju Je izključena. ' Priporoča se torej slavnemu občinstvu in okolici v slučaju potrebe, da ne zamude priti v nje prodajalno. 78 Btran IT V Trstu, dne 21. marc.* 1911 je sledila temu sklepu, je bil izvoljen v upravni svet banke g. Josip S p i t k 1 s k y, ■amestnik prvega ravnatelja Živnostenske banke v Pragi. Na predlog delničarja g. Kal i str a so bili za leto 1911 zopet enoglasno izvoljeni isti gospodje v nadzorstveni svet banke. Predlog upravnega sveta za povišanje delniške glavnice na K 12,000.000 in s tem spojeni predlog glede spremembe pravil, sta bila enoglasno vsprejeta. Ob enem je pooblastil občni zbor upravni svet, da izvrši povišanje kapitala po lastni razsodnosti ali deloma, ali na enkrat in da sam določi pogoje tozadevne emisije. Ker ni bilo nobenih drugih predlogov je podpredsednik g. dr. Gustav Gregorin zaključil zborovanje in se ponovno zahvalil gg. delničarjem na zanimanju za zavod. DAROVL — Omizje v rojanskem „Konsumnem društvu*f slaveč imendan Jožefov, je nabralo za drugi kamen 10 kron. — Za Ciril - Metodov ples so nadalje darovali: Dr. Ferdo Černe, Koper, 10 K, Milena Žagar, Lokev, 2 K, Ivan Šuman, Skedenj, 2 kroni, Andrej Godina, S edenj, 4 krone, Ivo Foretić, Korčula 10* kron, Fran Ponikvar, Sv. Ivan, 10 kron, Milka Peternel, Trst, 4 krone, Fran Brnčić, 20 kron, Raim. Marinković, Komiža, 2 kroni, dr. J. Giaconi, Trst, 5 kron, Ivan Tomašić, Trst, 6 kron, Ivan Levičar, Trst, 6 kron, dr. Fran Kos, Gorica, 5 kron, Vicko Mar-dešić, Komiža, 2 K. Vesti iz Goriške. x Prvi dami v hlačnem krilu v Go- zraka. Kakor čujemo, se Rožič pogaja z neko angležko tvrdko radi uporabe patenta. SI HALI 06LA7I 113 MALI OOLASI m račntujo po 4 sto t. besedo. Mutno tiskane besede se računsjo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 stoti nk. Plača se takoj Ins. oddelku. IMlafiOlliit ^ let Btar< P" kakem miauonib trgovcu tndi z majhno plačo. Naslov pove ina. oddelek Edinosti. 509 |XXa eQ dober mizarski delavec loto OC Ulica Ferriera 30, mizar. za pohiStvo. 508 Velika zaloga praznih buteljk TRST, Via delle Ombrelle štev. 5. — Telefon štev. 21, Romano II. GUIDO e UGO COEN 100.000 buteljk od iamp&njoe za refofk. Prodajajo in kupujejo se buteljke vsake vrate za refošk, Sampaojc, bordeai, rensko vino, konjak itd. — Velika zaloga buteljk od pol litra ln 1 in pol litra. Domjane ln atokla opletene. Prevzamejo se dopošlljatve oa deželo. Kupuje razbito steklo V9ake vrste. |/|,Aun 6 let staro, veliko a teletom, 20 lepih ■Vi d V U belih, amerikanskih golobov, priprave za trgovino jestvin, stelaže, male in decimalne tehtnice z uteži, posode za olje, več steklenih omar za testenine in kolonijalno blago, banke itd., dalje veliko kletko 160X'«>0X50 cm v narodnih barvah za ptice, mal voz na 4 kolesa, razne stroje in orodja za mehanike, kovače, kleparje, kakor: veliki strojni svedri (torno, trappano), preše, strojne škarje, kovaški meh, naklava itd., dalje motocikel skoro nov, eleganten, lahek, l*/4 HP z užiganjem na magnet in star bicikel — prodam po ugodnih cenah. Angelj Martelanc, Barkovlje, Kontoveljska cesta št. 791 ali pa Trat, ulica Carradori 15. 511 Naznanila od M. Skrebole iz Konto vela nisem dobil ob Času, ker je sedaj moj naslov: Ivan Grl, M on te Fiascone št. 208, Kolonija pri Trstu. 5C6 Pcnn moon VBak dan aveže> 5 kg govejega OCIlU HlGOU, mesa, teletine ali ovčjega mesa samo 4 krone franko po povzetju, strogo solidna postrežba, ker reflektujem na stalne odjemalce. Meso je tekom 24 ur na vsakem kraju. Al ter H. M. Kerincse, Ogrsko. 417 Takoj se odda meblirana soba v ulici Giovanni Boccaccio št. 16, I. nadstr. X rrvi učtmi v macnem Krnu v U0- UH2 Ca4.a««C I« HhUm |Mbl2 T««i rici sta se pokazali v nedeljo pri koncertu! ROS lOIOSHl JB AIHOII JBtKIC, TrSI, mestne godbe v ljudskem vrtu. Obe sta bili iz modne trgovine Steiner. Množica je radovedno ogledovala novo modo, a vzdržala se je vsakega sovražnega čina ne samo, ampak je gospici celo aklamirala. Goričani smo flegmatični ljudje; vsakemu puščamo osebno svobodo, da se oblači kakor hoče, in če se mu zljubi, lahko hodi tudi po glavi... x Akademija glasbene Sole. P. in gl. dr. bo v „Trg. doma" redom. Via delle Poste 10. — GORICA, gosposka ulica 7. Izdelki odlikovani na vseh razstavah. - Le zaupno k njemu. 315 ppfifln CO 96 v najem mala go- ■ rUli« 90 stilna, zraven velike vojašnice, v kateri se prodaja domaČe vino in Dreheijevo pivo. Nasiov pove »Edinost" pod št. 490. 490 Dekle za gostilno se išče. Ul. delle scuole nu ove gostilna Alla citta di New-York št. 22. nedeljo 2. aprila v dvorani j Večletni Bto«?23EVJS!2[ Ob 4. uri pop. S krasnim VSpo- jgfcj 8lužbe kot posiovodja ali skladiščnik pri večji trgovini. Dopisi pod „Poštenost 478" na inser. odd. --Edinosti. 478 Razne vesti. Znamenita iznajdba Hrvata. Poroč-jvia nik trgovske mornarice, bivši gojenec nav-i Botegi Via del Ki za staro pohištvo in izgotovljene obleke se radi bolezni takoj proda, ivo 12. 495 in za prodajalno jestvin in g. stilno ; zahteva tične šole v Bakru, Viktor Rožič, je te dni Igpo Co vnHitftlia dobil od angležkega patentnega urada pa- 15 - , , J<1 „ . tent 7H nekn i7nairiho ki Jp nnlHirann r1» 86 Plavanje slovenskega m italijanskega jezika, leni za neKO iznajaoo, KI je poklicana, da j dobra Bprjčevsla in garancija. Ponudbe in informacije se se zelo razširi V mornarici. Gre namreč ; na odbor „Zadruge za kmetovalce in delavce" v za instrument, ki določa točko, kjer se la-iBertokih (Istra). 498 dija vsak čas nahaja, ne da bi trebalo za rJ liail"ia>. . . lI™za;|/«niwniii Rn^riiU z» 8eme 96 dobi to obširnih preračunjevanj. Aparat označa j ■VrUlilJIlr fiUZIIIK nizki ceni. Via Ferriera na morski karti pot, ki jo je latjija res na-: st. 31. Zvanuti & Sluga. 494 pravila, z navedbo vsakega gibanja ladije in j ImI_ „ to Cisto avtomatično, brez pomoči od zunaj ! „OKRAJNA POSOJILNICA U KOMHO ulavna prednost tega aparata, ki ga ie Ro- j žic nazval „Dromograf", je ta, da je popol- 1 reglstr' zadluga z neomejeno zavezo noma neodvisen od magnetne igle. Neki mornarski strokovni list opisuje novi aparat sledeče; „Dromograf" izgleda kakor podoba. V okvirju je morska karta, na kateri označa j svinčena konica pot ladije. Konica je pritr- j jena na poševni palčići, katero spravlja v\v sredo dne 29 - marca 1911 ob 5• url P°P• vabi na redni občni zbor ki se bo vršil „KODAK" Bogato Izbera foL aparatov vsake vrste. = ZAIiOGA----- aparatov films, stekla za fotografirale itd. glasovite svetovne tvrdke KODAK. R. BUFFA - Trst, Corso it. 2. EDINI ZASTOPNIK GLASOVITE TVRDKE „LA IAJM3NOSA" V GENEVI. - ZDRAVNIK- dr. D. KARAMAN specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (grlo in nos) ordlnuje na svojem stanovanju v Trstu Corso št 12 od 11V2 do IV2 in od 4V2 do 51f2 popoldne. TELEFON 15/IV. 35« ANTON BARUCCA MIZARSKI MOJSTER Trst, ulica San francesco 8'^ssisi 2. Specijalist za popravljanje ronlet na oknih. Na 2eljo se menjajo pasovi In zmetl. Jas čl za ptpolso del« ie »e ne boji konkurence. Slovenci! »t hočete se obleči BV po ceni ? Obrnite se do dobroznane trgovine z oblekami ALLA CITTA' Di TRIESTE" Trst, ulica Siosiie Carincci it. 40 (prej Torrente) kjer dobite velik Izbor Oblek ln ankenj za moike, dedke in otroke za nastopajočo sezono po Bledečih cenah: Obleke Iz poluvelne ln Kamgarna za mo^ke od K 15—52 Obleke „ „ „ „ „ dečke „ „ 10—30 Obleke „ „ za otroke......, „ 4—16 Suknje, kožuhi z ovratnikom iz prave kožuhovine za dečke, pelerine iz Lodna po cenab, da ae nI j bati nlkake konkurence. — Zaloga blaga ta- in inozemskega. - Izvršuje ae delo tudi po mori« Velik izbor potrebnih predmetov za delavce : hlače, srajce, pletenice itd. itd. Postrežba solidna. ALLA ČUTA' Dl TRIESTE Trst, ulica Giosne Cardncei ste?. 43 (prej Torrente) gibanje zistem vijakov in kolesec v nekem zabojčku zaprtega mehanizma. Aparat je j možno obesiti na poljubni steni; ko je j enkrat dobil svoje mesto, se svinčeno konico postavi na iočko, ki odgovarja natančno kraju, kjer je ladija nastopila svojo vožnjo in potem se spravi v gibanje mehanizem, ki začenja takoj funkcijonirati. Med vožnjo se ni treba dalje brigati za dromo-: OPAZKA. Ako bi ob 5. uri pop. občni zbor v prostorih istega društva. DNEVNI RED: 1. Odobritev računa za leto 1910. 2. Volitev nacelstva. 3. Voliiev nadzorstva. 4. Slučajnosti. ne bil sklepčen, se isti vrši ob 6. uri v smislu § 39 zadr. pravil z istim dnevnim red0m- NAČELSTVO. £ngelj JRartelanc Trst-Barkovlje tovarnar s izurjen strokovnjak priporoča svoje priznano izvrstne sardine v olju. naročila na sklep. Simić l Co. - Crst ul. 3. Anastasio 8-10 — OBAVLJA . . PASTIUE ZA PRSA 3=b= „JCič več kašlja" sa bo edino sredstvo proti kašlja, prehlajenju, zagrljenosti in vsem boleznim dihalnih organov. škatlja z navodilom 70 atotiak —— se dobi samo v lekarni ■ Pr&xmarer„AI DUEMORI'* Trst (mestna hi§a) Tel. 377 G. De Vecchi 8 L Skerl nasledniki A. FONDA Trst, ulica del Bosco št. 17, Trst zaloga • ovsa klaje in. otrobom. SENO prve vrate po 7 K. Oves Ben po 17 K. Detelja po 7-50. Ogrski oyea po 19 K. Otrobi „V*- po 15-50 K. — Po 100 kilogramov ca malo za razprodajo. Dr. Fran Korsano Specijalist za sifilitične in kožne bolezni ima svoj AMBULATORIJ III v TRSTU, v ulici San Nicclo štev. 9 (nad Jadransko banko). Sprejema od 12. do 1. in 5.i/a do 6.V2 pop AL Bepič - Tmt ulica Madonnina št. 5. ;81 Rvt. meh. delavnka za upeljavo vode in plina. Brizgalnice in posebni aparati za preskrbo s pitno vodo na pritisk (brez vsake pripomoči), zaloge za dvorce, zdravilišča, in sploh za kraje, kjer manjka npeljava vode na pritisk. - Prodaja mrežic in cilindrov. - Sprejemajo se vsakovrstna kleparska dela. Delavnica za popravljaoje. — Načrti ia preračuni na zshtevo po nliklh eenab. ■ M. German cvetličar, Trst, Via Pontcrosso 3 VSE VRSTE mf somea, čebulo, sadik, cvetlic kakor tsdl gnojil. mmil Fmo blvSi urar ▼ Seiaai ima svojo novo prodajalno fiestaurant :i Wurschinger — (ex Leon d oro) — Trst, ulica Stadion štev. 10. Najboljše priporočen. — Dunajska kuhinja. — I.a Dreherjevo pivo. — Pristna vina. — Dobra postrežba — Senčnat vrt. — NAVADNE CENE.- V nedeljo koncert. — Abonament na hrano dnevno K 2-—. t TKSTU ul. Tine. BeMiui Ste?. 13 .. naaproti cer k. sv. Ant. nov. VERIŽICE po tov. cennh Menita za clulllsfe in solake. . Franjo Polanec v Trstu, via S. Glacomo (Corso) 6, H. n. Priporoča ae slavnem občinstvu in vojaStvu za vsakovrstna dela. Blago prve vrste, delo solidno, cene zmerne. grafa ; kadar se v brezzvezdnatih nočeh, ob oblačnem nebu, megli in viharju, hoče doznati, kje se ladija nahaja, zadošča en pogled na aparat. Svinčnik je zaznamoval črto, ki po dolgosti in meri natančno odgovarja j napravljeni poti in kjer se svinčnik nahaja, je točka, kjer se ladija nahaja, točka, katero je možno doznati iz čitanja zemljepisne Širine in dolžine. Kakor že rečeno, deluje ta instrument popolnoma avtomatično in k tej lastnosti prihajata še njegova popolna neobčutljivost za zemeljski magnetizem in neodvisnost od buzole, v čemer je ravno nje- j gova izredna popolnost. Kakor hitro je karta popolnoma izrisana in jo torej treba izmenjati, naznanja to poseben signal. Na- ; domestna karta mora biti poljubno velika,' ker skrbi posebna, na zabojčeku prirejena ■aprava za primerno regulacijo. Ženijalnost-in popolnost iznajdbe je možno po zaslugi; oceniti še-Ie, če se pomisli, da na zaznamo-; valnih kartah, ki so v rabi pri plovitbi, po-; staja oddaljenost med dvema paralelnima krogoma tim večja, čimbolj se približuje ; polu, s čemer nastanejo premembe v kotih1 in dolgostih. Rožičev aparat pa izravnava: vse Jo sam po sebi; on zoay kdaj se ladija' . . a . .. približuje polu in kedaj ekvatorju in kedaj AOBRtUrSKe 10 KOmiSIJII. DOSlS prehaja tega. Velike koristi bo aparat tudi ' 3 , _, . za podmorske čolne, katerim se bo treba le »»vi se s proa*jo Koionu&iiiega za to dvigniti na povržje, da bođo zajemala blaga lil nakupom dež. pridelkov. Velika izbera vsakovrstnih čevljev za moške, ženske in otroke. — Blago iz- ■ B I..- Novo pogrebno podjetje v Trstu Corso st. 49 (vogal Plazza C. Goldoni) Telefon 1402 Popolnoma preskrbljeno z vso potrebno opravo za izvršitev pogrebov vsakterega razreda. Ima na izbero monomentalne voze s steklom in električno razsvetljavo, črno-zlate črno-srebme, belo-zla te itd. Prevaža mrliče na vse dele sveta. — Umetna oprava za postavljanje mrt vaSkfli SOB in ODROV. Prodaja razne krste, sveče, vence iz umetni, svežih cvetlic, porcelane, perle, metala VSE MRTVAS&E PREDMETE. - Cene ugodne. [revljarniea „Alla Sartorella% Trst 1 ^--VIA VBOOHU *T. f (IAIF10T1 " »^ĆlCAME OATT1) - - 77 vrstno in cene zmerne. I