Jože Toporišič
Filozofska fakulteta v Ljubljani
ŠE K TEORIJI BESEDNIH VRST, POSEBNO PREDIKATIVA
1. Novejše jezikoslovje pri nas' uveljavlja za slovenski knjižni zborni jezik 9 besednih vrst: 5 predmetnopomenskih (samostalniške, pridevniške, glagolske, prislovne, poved-kovne), 3 slovnične (predložne, vezniške, členkove) in še medmet^
Te besedne vrste imajo tudi svoje besednozvezne (stalne in nestalne/sprotne) ustreznike, poleg tega pa še stavčne. Najprej besedne zveze:
I SAMOSTALNIŠKE črno zlato ptica pevka sedež modrosti vladar brez kraljestva človek, ki se je izgubil
staro in mlado ogenj in voda ponižani in razžaljeni to in ono
ti pa jaz pa zidana marela
II PRIDEVNIŠKE dobrega srca dober kot kruh sit življenja bel prebel od hudiča
živ in zdrav
bodi stara bodi mlada
tak ali drugačen
živ ali mrtev
bolj živ kot mrtev
m GLAGOLSKE potegniti kratko vršiti popravila delati greh dati vetra gledati skozi prste prositi za odpuščanje hoditi po prstih biti bog in batina biti zraven biti tako
IV PRISLOVNE lepo počasi na veke vekov po (vsej) sili na debelo
lepo, da ni mogoče povedati
še in še zlepa ali zgrda nikoli in nikdar tu in tam tako ali drugače
V POVEDKOVNIKOVE-
ne krop ne voda
živ in zdrav
po godu
pri srcu
malo čez les
nor na kaj
VIII ČLENKOVE
na videz
po vsej priliki
po mojem mnenju
čisto mogoče
brez dvoma
po vsej verjetnosti po pravici
' Jože Toporišič: obravnave besednovrstnih vprašanj v Slovenskem knjižnem jeziku 1 (19651, 2 (1966) 3 (1967) in 4 (1970); Kratko oblikoslovje slovenskega knjižnega jezika, SSJLK, Informativni zbornik, 1974, 29-50; Samostalni-ška beseda, Linguisüca XI1/1972 (izšlo 1974), 301-314; Besednovrstna vprašanja slovenskega knjižnega jezika, JiS 1974/75,33-39; Slovenske zaimenske besede, JiS 1974/75,117-119; Esej o slovenskih besednih vrstah, JiS 1974/75, 295-395 (bilo napisano za komisijo mednarodnega komiteja za proučevanje slovnične strukture slovanskih jezikov in izšlo v ustreznem zborniku v Makedoniji); SS 1976 v obhkoslovju in nauku o frazah (besednih zvezah). - O Jra-zeoloških vrstah prim. K izrazju in Upologiji slovenske frazeologije, JiS 1973/74, 273-279. = Ta deUtev je po moji volji uveljavljena v F. Žagarja Našem jeziku 8, Založba Obzorja 1978, str. 72-73.
201
VII VEZNIŠKE kjub temu da ne glede na to da tudi če če prav potem ko zato da
ne le - ampak tudi tako - kakor tudi
VI PREDLOŽNE
s pomočjo ob priliki v svrho iz razloga po načinu glede na z ozirom na
IX MEDMETNE bog nebeški jq prejoj strela gromska
n PRIDEVNIŠKE (človek) ki je zgubil prepričanje (misel) da ni več izhoda (vprašanje) ali/če je res tako (negotovost) kdo je vsega kriv (on) ki je sam bil ljubi moj (misel) zakaj je to storil (človek) s čigar sinom si se srečal (volja) napraviti vse po svoje
V POVEDKOVNIKOVE
(Leto je bilo) kot si ga je le želeti
(Ščuka je) kar je v gozdu volk
K MEDMETNE
oh,
juhuhu dober dan da bi ga vrag strela vendar
Ponazoritve stavčnih (tudi polstavčnih) zvez:
1 SAMOSTALNIŠKE kar je res (je res)
česar se oči bojijo (to roke storijo) da ne smem (si ukazala) če boš to vedel (bo dovolj) kaj se je zgodilo (nisem vedel) ali je res (ni tako važno) (Ni vedel) zakaj je to storil hoteti napraviti vse najboljše je ...
IV PRISLOVNE kjer je sloga (je moč) ko se je znočilo (je prišla megla) čeprav vem (ti ne povem) da bi jo spet videl (bi ...) če pomislim nanj (me strese) kot bi mignil (so vse pojedli) ker sam nimam (ti ne morem pomagati) sedeč za mizo (je bral časopis)
VIII ČLENKOVE ne (to ni res) da (tako je bilo) strinjam se (da greste vstran) oporekam temu (da bi bilo res) prepričan sem (da je tako) seveda.
se razume (da bom šel) čisto mogoče je (da je tako) po pravici povedano
2. Zlasti pri mnogooblikovnem glagolu se ponuja v razmislek vprašanje, zakaj toliko oblik in kaj so v razmerju do drugih (v glavnem predmetnopomenskih) besednih vrst Ali so morda le njihove delne množice?
V nekaterih primerih odgovor na zastavljeno vprašanje sloh ni težak: glagolnik je splošno priznano samostalniška beseda." - Deležniki (v našem pojmovanju, tj. kot besede, ki so lahko treh spolov in nastopajo v šestih sklonskih obhkah, načeloma tudi v treh številih) so gotovo pridevniške besede, le da temu ne ustreza opisni deležnik na -I (in enako »skri-
' Stolpčna ureditev pri samostalniški besedi: prvotni (netvorjeni ali tvorjeni) samostalniki, nato zaimenski in na koncu izpridevniški konverzni; analogno pri drugiii besednih vrstali. Pri povedkovnikih so na začetku samopovedkov-niki nato tudi povedkovniki (zadnjim bi kazalo dodati še tip tema, mraz); pri predlogiii so po razmiku nepravi.
Tisti iz glagolov, ki se vežejo s tožilnikom, so nasoproti drugim glagolskim oblikovno zaznamovani tudi s spremem-bo vezave: delali/delal/delam greh - delanje greha. i
202
ti« trpni opisni na -n/-t).^ - Kaj sta torej opisna deležnika, ki nimata sklonskih oblik razen imenovalniške za vsa tri števila? Odgovor: opisna deležnika' sta predikativa (povedkov-nika), tj. besedna vrsta, ki se da rabiti samo ob pomožnih glagolih kot povedkovo določilo. - Če pa povedkovnik določamo tako, nam je dan odgovor tudi na vprašanje, kaj je ne-določnik: povedkovnik, samo da ob drugih pomožnih glagolih, t. i. naklonskih (moram i oditi) in faznih (začnem peti). Po konverziji (sprevrnitvi) pa nedoločnik nastopa tudi kot; samostalniška beseda (dobrega jesti in piti, Govoriti/Govor je eno).'' - Tako nam ostaneta j še namenilnik in deležje: recimo, da sta prislova:* Grem pomagat, Prepevajoč so šli skozi ; vas. (Precej deležij so postali pravi prislovi: vsi na -e (ne tudi na -aje), od onih na -v(ši) pa [ npr. skrivši, prihuliv ipd.; da to niso deležijski prislovi, se vidi po tem, ker nimajo več glagolske vezljivosti.) Na ta način vse glagolske besede lahko razvrstimo v osnovnih 5 pred- j metnopomenskih besednih vrst: I
I
ilovek
delanje (delati)
II
star -a -o; -ega-e -ega
delajoč -a -e,- -ega -e -ega usahel -hla -o; -ega -e -ega bivši -a -e,- -ega -e -ega seseden -a -o,- -ega -e -ega nabran -a -o,- -ega -e -ega
III delam
IV daleč
kupovaje
kupujoč
delat
(vede)^
(skrivaj)
V všeč
delal -a -o nabran -a -o delati
To se z drugimi besedami reče, da se je neka pomenska besedna enota, ki jo imamo za prvotno glagolsko, usposobila za obstajanje tudi v drugobesednovrstnih oblikah, to pa zato, da je ustrezne posebne naloge le-teh sploh lahko (ali lažje) opravljala; res včasih tudi govorimo tako: glagolski samostalnik, glagolski prislov - recimo torej še glagolski povedkovnik.
3. In če na glagolske oblike gledamo tako, se nam naenkrat zastavi vprašanje, ali nimajo tudi druge besedne vrste enakih možnosti, tj. da se pojavljajo enkrat v svoji prvotni obliki, vlogi in namembnosti, z obrazili pa se nato usposabljajo za drugobesednovrstne vloge. Odgovor na zastavljeno vprašanje je pritrdilen. Oglejmo si to:
I
I dom -a>°
II domač -a -e; -ega
III domujem
IV doma
V (doma)
II
staro -ega star -a -o; -ega
starim staro star -a -o
III
delanje
delajoč -a -e; -ega delam
delaje/delajoč/' -vši delal/-n -a -o
IV zadostnost
zadosten -tna -o,- -ega
zadostiti
zadosti
zadosti
V
I potreba -e
II potreben -bna -O; -ega
' O tem primerjaj SS 1976, 298-299, paradigmatika glagolskih oblik. - Med pridevniške besede je uvrščen tudi opisni deležnik na -I v Slovenskem knjižnem jeziku 2, 1966, 186-187; seveda pa se to mnenje opira samo na imeno-valniško spolsko in številsko pregibnost in je v tem posebnost.
' V SS 1976 (str. 299) sem imenoval opisni deležnik tudi deležnik na -n/-(, kadar s pomožnikom tvori trpnik. ' Mogoče bi se dalo zagovarjati tudi mnenje, da je nedoločnikova prva vloga samostalniška, v povedkovnik pa bi se sprevračal po vzorcu tema -e — lema Ce bilo). Vendar je to dejansko malo verjetno: prim. lepo govorili = lep govor je eno ...
' K tej misU sem se deloma nagibal že v SKJ 2, 1966, str. 90, kjer piše: »Četrto skupino besed tvorijo nepregibne besede: prislovi, predlogi, vezniki, medmeti, nedoločnik, deležja, tj. nesklonljivi deležniki (giedoč, grede, lekši). Namenilnik lahko prištevamo k prislovu: Grem domov (tja, kosit).« - Pozneje sem to plodno misel (na podlagi rokopisne kritike tega dela moje slovnice v zapuščini J. Šolarja) opustil, tako da se sedaj to mesto glasi tako: »prislovi, členki, predlogi, vezniki, medmeti, predikaüvi«. Pri glagolu pa so navedene vse t i. ožje glagolske oblike: delam -aj, -aje/ajoč, -ati, -at, -avši, -al -a -o in -an -a -o.
' Oblike v oklepaju so čisti, tj. samo izglagolski prislovi, druge oblike pa so glagolski prislovi. Polkrepko tiskana enota je prvotna, izhodiščna.
203
III potrebujem
IV potrebno
V (po)treba
Pri glavnih predmetnopomenskih besednih vrstah (sam., prid., glag.) so možni prehodi v vse besedne vrste neposredno, pri stranskih (prisl., povdkn.) pa si besedne vrste med seboj pomagajo, pri čemer je zlasti ustrežljiv pridevnik (prim. zadosten -» zadostnost, potreben -» poliebnost, poleg    potreba).
Načeloma se lahko sprevračajo predmetnopomenske besedne vrste tudi v slovnične, zlasti npr. v neprave prislove: konec -nca konec vasi itd. Sprevrženje v medmet, večinoma preko zvalnika, ki tudi ni drugo kot samostalnik v medmetni vlogi:" ježeš (in dalje ježešna). Tudi medmet se udeležuje teh sprevrženj, posebno v smeri glagola: jav javkati, ah -* ahati.
Nakazali smo le možnosti, podrobna raziskava bi pokazala obseg in pogostnost takih prehodov.
4. Posamezne besedne vrste opravljajo prvotno - in neprvotnobesednovrstne vloge [prvotne so: za samostalnik - osebek ali predmet; za pridevnik - prilastek; za prislov - prislovno določilo; za povedkovnik - povedkovo določilo; za glagol - povedek (ali njegova vez)] s pomočjo posebnih skladenjskih položajev in oblik. Za primer vzemimo samostalnik: ime-novalniška oblika levo od glagola nakazuje prvotno vlogo (osebkovo), desno od njega pa povedkovno: Janez je kovač; ujemalni imenovalnik desno od samostalnika nakazuje pri-lastkovno vlogo (ptica pevka), to pa tudi v katerikoli obliki desno od samostalnika (hotel Turist, hotela Turist) - to je pridevniška vloga; neimenovalniški samostalniki desno od glagola so - kot rečeno - predmeti (bojim se te vloge, čudim se tvojemu sovraštvu, zazeblo me je), in sicer tudi v primeru, ko ima glagol s predlogom izraženo prehodnost (Vaš hodi za sosedovo ->*zahaja sosedovo; prim. lazi za sosedovo ->¦ zalezuje sosedovo), v drugih primerih pa je predložni samostalnik prislovno določilo, to tudi v tipih bilo je lepega dne ali tiste dni je bilo.
5. Konverzni (sprevržni) prehodi v povedkovnik morajo biti dokazljivi, vsaj v nekaterih primerih oblikovno (formalno), sicer pa si jih razlagamo po sorazmernostnem načelu, z neko upravičenostjo celo s pomočjo drugega jezika, ki ima prehod formaliziran. Prim. za prvotni samostalnik: In nato je bilo vsega konec = se je končalo proti Konec je bil lep. Ali: Tema je bila velika proti Bilo je zelo (ema.'^ - Da je pridevniška beseda v vlogi povedko-vega določila dejansko povedkovnik, se deloma vidi že iz tega, da je v tem položaju možna samo nedoločna oblika tistih pridevniških besed, ki ločijo dve obliki, lepo pa se to vidi v nekaterih drugih jezikih, ki imajo povedkovnik oblikovno laže spoznaten, npr. v nemščini, kjer imamo ein schönes Haus/das schöne Haus (in analogno za druge spole in števila), v povedkovnikovi vlogi pa samo ein/das Haus ist schön (Häuser/die Häuser sind schönj.
Iz povedanega sledi, da je povedkovnik lahko spolsko in številsko določen ali pa ne: Janez je danes tih (Ančka pa tiha) proti Janez/Ančka je danes tiho (molči). To imamo tudi pri glagolu: Jaz/Ti/Janez veliko govorim/-š/-o (sem/si/je veliko govoril -a -oj proti Vehko dežuje (je deževalo). S tem razmišljanjem deloma popravljam svoje mnenje," da je povedkovnik nepregibna besedna vrsta, to pa v tem smislu, da je nepregibna v sklanjatvenem
" To misel bi vsekakor bilo treba še formalno dokazati.
" O vpUvu povedka na samostalnik in pridevnik prim. /. Kozlevčait-Černeličj prispevka O pomenskih kategorijah samostalnika v povedkovi rabi, JiS 1968, 11-15 in O pridevniku v povedni rabi, JiS 1969/70, 210-215. " Misel o povedkovniku kot posebni hiesedni vrsti se je postopoma uveljavljala v delih J. Toporišiča; V SSKJ se še zmeraj imenujejo prislovi.
204
in spregatvenem pogledu, ne pa nujno tudi v spolskem in številskem. Obenem je s tem odpravljena nenaravnost, da bi bilo povedkovnikov v primeri z drugimi besednimi vrstami v jeziku sorazmerno zelo malo. (Nedvomno mesto med povedkovniki pa zavzema tudi "prislov" rad -a -o, ki že s tem, da je možen samo v imenovalniku vseh števil, kaže, da gre za povedkovnik, ne pridevnik (ki bi se tudi sklanjal) in ne prislov (ki se ne pregiba ne po spolu ne po številu).'"
Nepregibna oblika povedkovnika je srednjega spola (Deževalo je = Temno je bilo) v glavnem tedaj, ko ni osebka; ali pa je t. i. ničtega pregibanja (kar nam potrjujejo primeri kot Film/Soseda mu je bil/bila všeč-0^/-0j). Taki primeri bi bili še Ančka je tiho, Janez/Ančka lahko gre, ravno na podlagi primera Janez/Ančka rad/rada gre.
Ali je kje formalni dokaz za misel, da bi bili vsi samostalniki v vlogi povedkovega določila (v imenovalniku ob glagolu biti) sprevrženi povedkovniki (torej ne samo v primerih, ko je to očitno že v slovenščini: Bilo je tema/mraz, ampak tudi v obliki ßj7a je tema/Bil je mraz.)? - Tako je v grščini, ki v povedku rabi samostalnike brez člena, na kar je opozarjal že Hjelmslev'' kot na posebno oblikoslovno kategorijo.