Pouk in zabava
Modrost v pregovorih domačih in tiijih.
Nič.
Iz nič ni nič.
Iz nič je Bog svet ustvaril.
Nič ne rabi skrivališča.
Kdor nič nima, mu vojska ne vzame.
Kdor nič nima, se tatov ne boji.
Kdor nič  nima, mu nič ne  zmanjka.
Kjer nič ni, cesar pravico izgubi.
Nič je dobro za oči.
Od nič do nekaj je velik korak.
Boljši nič ko krivični nekaj.
Nič ni tako slabo, da bi za kaj ne bilo
dobro.
Nič ni brez vzroka. Nič rie dokaže, kdor preveč dokazuje. Nič čez dobro vest. Nihče ne more nič in nihče vsega.
Reki.
Na nič spraviti. Na nič priti. Pod nič iti.
V  nič devati.
V  nič prodati.
K nič biti, za nič biti. Človek k ničemur. Ta nič!
Drobiž.
V. Steska: Sprehod po Ljubljani.
(Kažipot  našim  šolarjem-izletnikom.) (Dalje.)
Na Vodnikovem trgu stoji še hiša, ki je bila zidana za hotel. Tu je bil 1.1848. rojen španski pretendent Don Carlos. Pozneje je Mahr uporabil hišo za ugledno trgovsko šolo.
Na desni strani Vodnikovega trga vidimo Mestni dom, sedež gasil-cev in reševalne postaje, v Streliški ulici pa Ljudski dom.
Na Poljanski cesti je prva hiša s e -dež delegacije finančnega ministrstva, druga nekdanje Alojzijevišče, kjer se je od leta 1846. do 1919. vzgojilo na stotine slo-
venske duhovščine. Sedaj je tu bogo-slovno učilišče. Nekoliko dalje je Realna gimnazija z licejsko knjižnico. Za tem poslopjem zagleda-mo cerkev sv. Jožefa in jezuit-ski kolegij (samostan). Samostan so zgradili 1.1897., cerkev pa so stavili v 1.1912. do 1914. in 1921. Posvetili so jo 19. marca 1922. Ta cerkev je bS^A m dolga ter je najdaljša cerkev ljub-ljanske škofije. Zvonik je visok 63 m.
Pred šentpetrskim ruostom sto.ji kamenit križ, kigaje 1622 po-stavil škof Tomaž Hren.
Na desni je Lichtenthurnov z a v o d , šola z internatom za dekli-ce: nekoliko dalje Marijanišče z ljudsko šolo in konviktoin za dečkc in dijake (ustan. 1881) in vojašni-ca kralja Petra, prej sedež de-želne brambe; še dalje je mesina klavnica (1881) in prisilna delavnica Q847), sedaj umobolni-ca. Odtod gre cesta v Štepanjo vas, kjer je od 1.1653. kapelica božjega groba.
Ko pridemo na Kodeljevo, zagleda-rao na desno Codellijev grad Turn  z  lično kapelico M. B.
Na levo stran nas prenese betoiiski raost preko Ljubljanice na Zaloško ce-sto. Tu vidimo proti sredini Ljubljane stopaje deželno bolnico, celo skupino poslopij, na nasprotni strani pa zdravilišče Leoninum in gln-honemnico.
C e r k e v s v. P e t r a. Na mestu je stala inorda že pred tisoč leti ena pr-vih cerkva v naših krajih. Bila je župna cerkev za vse kraje ob porečju Ljubljanice. Segala je od Save do Go-doviča. Iz nje je nastalo pozneje okoli 50 župnij.
Sedanjo cerkev so zidali v 1. 1730. do 1733. Na pročelju je kip sv. Petra (1850) in mozaik: Sv. Peter sprejema ključe nebeškega kraljestva. Cerkev je baročna s tremi ladjami in kupolo. S freskami jo je okrasil Franc Ilovšek (1731—1736), ki je naslikal tudi podobo
46
sv. Družine (1734) in bržkone sv. Mag-dalene. Vse druge oltarne slike je iz-vršil \alentin Mencinger (1735—1745), samo sv. Tereziko je napravila Helena Vurnik (1926). V svetišču je s^cjie po-slikal Jos. Kastner. Oltarji sn vsi iz 1. 1734.—1743., samo kameniti veliki oltar in oba oltarja v prečni ladji so delo Feliksa Tomana.
Nedaleč odtod je cerkev Jezu-sovega srca in samostan misijo-narjev sv. Vincencija Pavljanskega (lazaristov). Cerkev so zidali v got-skem slogu od 1879.—1883. V njej je kapela sv. Cirila in Metoda.
Pot nas vede mimo hiralnice sv. Jožefa nazaj na cesto sv. Petra. Na križišču z Resljevo cesto zagleda-rno na levi onstran Ljubljanice J u -goslovansko tiskarno in na desni moško in žensko učiteljišče. Na koncu te ceste zagledamo pred se-boj cerkev Marijinega ozna-n j e n j a in frančiškanski samostan. Cerkev je zidal na svoje stroške v 1. 1646.—1660. Konrad baron Rus pl. Rus-senstein. Veliki oltar je delo Francesca Robbe (1736), oltar sv. Treh kraljev pa Mihaela Cusse (1691). Za velikim oltarjem je lavretanska kapela. Cer-kev je na mokri omet poslikal Matej Langus (1848—1855). Po potresu so sli-ke popravljali Jos. Kastner, Jos. Klei-nert in Anton Jebačin. Prva dva sia napravila tudi nekaj novih slik. Ol-tarne slike so: Marijino oznanjenje (Ant. Jebačin po Kremser-Schmidtu), sv. Trije kralji (A. Herrlein), Srce Je-zusovo (Jos. Kleinert), sv. Jožef (Jos. Kastner), sv. Frančišek Asiški (Fric Kunz), sv. Agate, Apolonije in Lucije (Jos. Ferd. Fromiller), sv. Valentin (Val. Mencinger). Na zunanjem proče-lju je slikal Janez Wolf: Sv. Rešnje Telo in p. Aleksander Roblek sv. Fran-čiška As. in sv. Antona Padovanskega.
Pred frančiškanskim mostom stoji Prešernov spomenik (Ivan Zajc, 1905). Z Miklošičeve ceste vidimo deželno sodišče in pred ii.jim Miklošičev    spomenik    (1926).
Po Prešernovi ulici pridemo mimo pošte na Aleksandrovo cesto. Na desno
sto ji veliko poslopje Kreditne b a n k e , malo dalje na levi o p e r -no gledišče, na desni Narodni d o m iu zadaj protestantska cerkev. Pri Narodnem domu se pri-čenja Lattermannov drevo-red, ki vodi do Tivolskega gradu: odtod je pot na Rožnik s prijazno cer-kvico iz 1.1746.
Od opernega gledišča na levo ob Bleiweisovi cesti vidimo N a r o d n i m u z e j z lepimi zbirkami in proti koncu Bleiweisove ceste p a 1 a č o velikega župana ljubljanske oblasti.
Od opere gremo po Aleksandrovi ce-sti in Šelenburgovi ulici do drevoreda Z v e z d e in Kongresnega trga. Tu vi-dimo Filharmo n ijo, univer-zo, realko, Kazino in uršu-linsko cerkev z uršulinskim sa-mostanoni. Uršulinke so prišle v Ljub-Ijano iz Gorice I. 1702. in so 1. 1705. odprle dekliško osnovno šolo. Sedaj vzdržujejo osnovno in meščansko šolo ter učiteljišče.
(Konec prihodnjič.)
Uganke,  skrivalice in drugo. 1. Ribe.
(P. N,, Kočevje.)
Kaj povedo te črke v okviru? Pazi kani so ribe obrnjene in koliko jih je!
47
K.aj uaiu govore svetniki, katerili godove obhajamo ob zgoraj omenjenih dnevih ? Pritncri abecedni imenik svetnikov in go-dov v Moh. koledarju 1927, str. 28 !
3. Križaljka.
(Miroljub, Vižmarje,)
\odoiavno: 1. domača ptica, 5. del sobc. 5. morska prikazen, 7. član družine, 8, /uželka, 9. rudnina, 11. del ograje, 13. lov-ska priprava, 15. niorska žival, 1". poljska rasilina, 19. del soda, 21. svetopiscmska oseba, 22. nadavek, 23. svetloba, 25. jeza, 27. posoda, 29. kača, 31. del glave, 35. prejme prosjak, 35. del voza, 36. žensko ime, 37. sve-topisemska oseba, 38. čut, 39. del glave.
Navpično: 1. domaea ži val. 2. domača živsil, 3. rokodelec, 4. dolina, 5. sknpina hiš, b. orožje, 10. del glave, 12. pesniški proiz-votl, 14. pozdrav, 15. poslanec, 10. oiožje, 17.mesec, I8.posoda, 19. vedno hiti, 20.mera,
24. del dneva, 26. mesto na Tirolskem, 28 turška utež, 29. senčen kraj, 50. gozdno drevo, 31. zver, 32. del drevesa, 33. dcl drevesa, 33. del tedna, 34. zver.
Reillci in imena rešilcev — ki se sprejeraajo le lelotn 10 dni po izidu lisfa in se objavljajo le imena onih rešllcev, ki bodo rešili   vse   zagoneilte   —   i   prihodnji   Meiilki.
Rešitve i. štev.:
1. Križaljka »Netopir«.
N a v p i č n o :
1  sok,
2  hči,
3  oko.
4  les.
5  Emil.
6  Mara,
7  ia,
8  ave.
V o d o v a v n o :
9  počitek.
10  mak.
11  Ela.
12  ar.
13  Ivan.
14  ne.
2. Magični mozaik.
48
3. Vžigalice.