„Mladoslovenec“ izhaja vsak drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje ter velja za celo leto 2 K. Naročnina se tudi na pol in na četrt leta plačuje in se mora poslati naprej. — Dopisi dobro došli in se sprejemajo zastonj. — Rokopisi se morajo najdalje poslati do pondeljka pred izdajo dotične številke.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani. — Cena oznanil je za eno stran 64 K, za ’/a strani 32 K, V» str. 16 K, '/s str. 8 K, V16 str. 4 K, Vsa str. 2 K, lj6i str. 1 K. Pri večkratnem oznanilu je cena posebno znižana. — Za oznanila (inserate) uredništvo in upravništvo ni odgovorno. — C. kr. pošt. hran. račun št. 76.249.
Štev. T.
V Ljubljani, dne 18. novembra 1906.
I.
leto.
Mirno in trezno naprej!
V enem dnevu ni Bog’ sveta ustvaril - v enem hipu tudi „Mladoslovenec“ ne more doseči svojega smotra. Zato se je poprijel pravega sredstva, delati mirno in trezno — uspeh mu potem ne izostane. Kdor se v delu prenagli, ta ni dobro delal —- kdor ne dela trezno, ta dela v svojo škodo. Kakšno delo pa si je naprtil „Mladoslovenec“? Najprej hoče zidati slovensko stavbo — slovenski narod — narod, ki bo nadah-njen slovenske misli, samostojen v mišljenju, močan po svojej kulturi. Hiše pa ni pričeti zidati pri strehi — tako tudi naroda slovenskega ne moremo preustrojiti v zgoraj omenjeno moč, če ne bomo pričeli pri temelju. Temelj naroda pa so najširši sloji. V najširših slojih moramo začeti z zidanjem iim-damenta in stavba se bo pojavila kakor palača. Vedno in vedno moramo imeti pred očmi, da je zaman ves napor, dokler nimamo izobraženih najširših slojev. „Mladoslovenec“ je prevzel to gotovo lepo nalogo, za ktero mu bodo še-le v teku let hvaležni oni, ki bodo po vednem in vednem pritisku tako-rekoč primorani pospeti se duševno. Tedaj še-le bo v vedno ostrejših potezah zrcalila se samozavest, ponos in sila, stoprav takrat bo „proletarec“ spoznal uničujoč upliv „Štajerca“ in listov, ki ga branijo izobraževati se. Takrat še-le bo z gnjevom zaloputnil vrata pred politikastri, ki kopljejo grob slovenskemu narodu s samim slovenskim jezikom, ki ga tirajo v naročje tujega kapitala in njemu sovražnega naroda. Še-le prebujen v slovenskem duhu bo naš kmet, naš delavec član prave slovenske domovine, ker bo zanjo čutil, nanjo mislil, zanjo delal!
Ko se bo to zgodilo, takrat bodo najširši sloji — spregledali res-n i c o.
Danes pa vlada še mogočna tema. Sem pa tj e se zabliska, toda luč bliska brzo zgine. V temi tavamo najširši sloji, puščamo se od časa do časa izrabljati od te ali one stranke, od tega ali onega ljudskega voditelja — hasni pa od tega nimamo nobene. Pojavijo se v časih na obzorji lepe ideje, dela se na orga-
nizacijah toda vedno in vedno ostane pri besedah — dejanja pa trdovratno izostajajo, in kdo bi se temu čudil?! Ce za osamosvojo potrebujem sodelav-nosti celega naroda, tedaj moram v prvi vrsti vedeti, da celi narod tudi živi za lepo misel. Ta pa zanjo ne živi, ker mu nisem dal prilike, da bi se z njo podrobno seznanil, da, če sem ga celo odvračal od pozitivnega dela, zanemarjajoč ga v izobraževanju, napeljujoč ga vedno in vedno le k nabožnemu življenju, kot edinemu sredstvu - za časni blagor!
Zidarji smo doslej vedno slabo pričeli svoje delo — odslej nam je pričeti na nasprotnem potu. Najprej moramo skrbeti, da se narod prične zanimati za čtivo, da se začne zavzemati potom čtiva za slovensko stvar, da se uživi v misel, da je on tisti, ki daje značaj naroda.
Lepo se sliši v zadnjem času poziv: Kmetje, skupaj! Toda, zakaj še-le tako pozno in vedno še prezgodaj. Ali je že pripravljeno polje? Ali je zavednost med slovenskimi kmeti tako velika, da lahko racunimo na samozavestno in
v
vztrajno delo?! Zalibog še-ne. Mnogo in mnogo nam je še v tem oziru storiti, dolgo moramo še klicati: Izobražujmo najširše sloje! Dokler ni izpolnjen ta predpogoj — ostane vsak glas upijočega v puščavi.
Našim prijateljem pa ponovno in toplo priporočamo: Na delo! Izobražujmo se! Delajmo vztrajno, potem pričnemo z realnim delom, potem namreč, ko se nam ne bo več bati, da ostane ideja samo ideja — pač pa se bo le-ta lahko uresničila, obrodila mnogo sadu, dvignila slovenski narod na njemu pristojno višje mesto. Da se to zgodi -- delajmo mirno in trezno!
Mojstrska bolniška blagajna- (KO»,C0
Redni Slani so vsi tisti obrtniki, ki pripadajo h kaki obrtni zadrugi, za katere je ta pri svojem očnem zboru storila sklep, da z vsemi svojimi člani obligatorično pristopi k bolniški blagajni. Kot prostovoljni člani smejo tudi pristopiti k blagajni rodbinski člani samostojnih bortnikov, če so zdravi in za delo sposobni, če
so že dopolnili 18. leto svojega življenja in niso prestopili 60. leta.
Prostovoljni člani se morajo pri zglasitvi izkazati z zdravniškim izpričevalom.
Sprejemnina (vpisnina) članov znaša enkrat za vselej dve kroni, potem vsako leto, in sicer prvikrat z vpisnino vred, pozneje najkasneje v teku prvega četrtletja prispevek za upravne stroške, ki znašajo za leto 1906. 1 K. Za članovno knjigo je plačati 20 v.
član, ki oboli, dobiva bolniško podporo po naslednjih treh razredih: v I. razredu po 1 K 50 v., v II. razredu 2 K in v III. razredu po 3 K na dan.
Če član umrje, se izplača njegovim svojcem pogrebščina, ki znaša v I. razredu 50 K, v II. razredu 75 K in v III. razredu 100 K.
V pokrivanja teh blagajničnih izplačil morajo člani vnaprej plačevati prispevke, ki znašajo na mesec za I. razred 1 K, za II. razred 1 K 40 v. in za III. razred 2 K.
Vsak član si sme prostovoljno izvoliti kateregakoli zgoraj navedenih razredov ter ga mora pri vstopu k blagajnici naznaniti načelstvu.
Do bolniške podpore imajo člani pravico šele z dospelim rokom četrtega mesečnega prispevka, če pa član oboli vsled nezgode, se mu mora plačevati podpora že pred tem rokom.
Bolniška podpora se plačuje od prvega dne, ko oboli član, vendar le tedaj, če traja bolezen dalje nego tri dni in če vsled nje ne more bolni član opravljati svojega poklica ali obrta.
Bolniška podpora se plačuje, dokler traja bolezen, vendar najdalje 13 tednov po začetku cela in nadalje 13 tednov polovična.
Članice dobivajo ob porodu po pravilih določeno bolniško podporo za 9 dni.
Članice, ki niso zavezane pristopiti, imajo šele po preteku enoletnega članstva pravico do te podpore. Za vse bolezni, ki nastanejo vsled poroda, se ne dovoljuje nikakršna podpora.
članom, ki niso plačali šest mesecev prispevkov, gre zopet bolniška podpora šele po šestih mesecih od tistega dne, ko so plačali zaostanke.
Člani, ki so zavezani pristopiti, pa od njih ni moč iztirjati prispevkov, izgube vso pravico do bolniške podpore.
Članu, ki oboli, je dano na voljo, da si izbere zdravnika in si priskrbi zdravil in ločilnih pripomočkov, ter mora sam plačati zdravnika, zdravila in lečilne pripomočke.
Član, ki oboli, imä to takoj naznaniti načelstvu bolniške blagajne.
Bolniška podpora se ne plačuje, če si je član dokazano nalašč nakopal bolezen ali s pretepom ali s pijanostjo, če ga ne zdravi zdravnik, če ni svojo bolezen naznanil načelstvu, potem če se bolni član zaloti pri opravilih ali pri delu, če biva zunaj hiše ali če se nahaja zunaj občin, v kateri domuje in ima svoje obrtovališče.
Opozoriti moramo le še zadružna načelstva, da se pri sklepu za pristop k bolniški blagajni

točno ravnajo po zadružnih pravilih in da sklep za odobritev naznanijo pristojni obrtni oblasti ter da za vsakih 20 zadružnih članov izvolijo enega zastopnika k občnemu zboru.
Bolniška blagajna je začela svoje poslovanje s 1. oktobrom.
Blagajnično načelstvo je upravičeno, vsak čas nadzorovati svoje člane po svojih v to postavljenih osebah in članom, ki so si s simulacijo prizvijačili podporo, naložiti plačevanje dvojnih zavarovalnih prispevkov za toliko časa, dokler se ne poravna blagajnici storjena škoda.
Da bo pa bolniški blagajni mogoče uspešno delovati in svojim članom v resnici koristiti in si pridobi zadostno število članov, je odvisno v prvi vrsti od obrtnih zadrug.
Dolžnost načelstva obrtnih zadrug je torej, da opozore svoje člane na važnost in potrebo bolniške blagajne in da jih pridobe do tega, da se sklene obligatorični pristop k blagajni.
Vsled tega apeliramo na vsakega posameznega samostojnega obrtnika na Kranjskem, da s svojim pristopom k bolniški blagajni pripomore, da se ta ljudomila naprava, ki je vele-važnega pomena za vsakega samostojnega obrtnika in za ves obrtni stan čimprej uresniči in služi svojemu namenu. V slogi je moč in čim večje bo število obrtnikov pri bolniški blagajni, tem lažji bo njen obstanek.
S Koroškega.
Prijet vlomilec. V Stadelhofu pri Gospi sveti je letošnje poletje bil izvršen predrzen vlom. Vlomilca so šele zdaj aretovali v osebi Jožefa Osla iz Št. Jurija pri Celju.
Umor in samomor. V Celovcu je obesila BOletna tobačna delavka svojega Bletnega otroka, potem se je obesila še sama vsled žalosti, ker jo je zapustil ljubček, oče njenega otroka.
Z vilicami se je zabodel. Posestnik Janez Laznik v Kotičah je v zmedenosti radi pijanosti 1. t. m. hotel svojo ženo s sekiro pobiti. Zena mu je ušla. Nato seje zabodel z vilicami v prsa, tako da je kmalu potem umrl.
Truplo nekega utopljenca je našelnaprodu Drave pri Zgornji vasi na Zgornjem Koroškem neki železniški čuvaj. Obraz in desna roka sta bila že zelo strohnela. Ker je obraz popolnoma ’ spačen, se ne more spoznati kako starosti da je utopljenec. Spoznati se tudi ne more kdo da bi bil, ker pri njem niso ničesar našli v žepih. Ležal je kake tri do štiri tedne v vodi. Na za-tilniku je bilo še nekaj las kostanjeve barve ter en del rujavih brk je bil ohranjen. Ali se je izvršilo hudodelstvo, nesreča ali samoumor, se ni moglo dognati.
LISTEK.
Hrvaški spisal Šandor Gjalski. Prevet Ivan Podolski.
Že zdavnaj sem slutil, da je moj tovariš Pero zelo nesrečen. Res tega ni nikomur razodel, ker je bil molčeč in tih, a kdor je večkrat ž njim občeval, ta je kmalu čutil, da je prevzela dušo tega človeka silna bol. Vse njegovo bitje je razodevalo neizrazno otožnost — otožnost, ki se ne da z ničemur prikrivati, ker se je takorekoč vsesela v celo telo, ter se celo noge in roke le s težavo pregibljejo.
Nekoč sva se skupno izprehajala ob obrežju Donave v bližini D . . . Bila je topla poletna noč. Prijazno so se svetlikale srebrne zvezde in mimo meseca jadrajoči oblaki v temnih valovih. Od vasi sem je prinašal veter glasove goslij, veseli odmev dupel, od one strani pa, iz grmičevja, se je glasilo petje slavčevo. Spodaj je šumela voda, in iz črne, nerazločne daljave se je čulo ropotanje mlinov. Nekaj prijetnega, domačega je prevevalo tihi večer. Zdajci je zadonelo od nekod — iz mlina ali čolna — petje svežega dekliškega glasu. Pero se je zdrznil ter obstal kakor priklenjen. Tresel se je kakor trst tam sredi valov. *Njena pesem
Umrije Boštjan Ražun, posestnik v Goreči vasi pod Škocjanom. Pokojnik je bil vrl narodnjak, ki je v narodnem duhu odgojil rodbino in bil ves čas svojega dolgega življenja (dosegel je častitljivo starost 79 let) vsem svojim sorojakom vzgleden rodoljub. Njegova smrt je narodna zguba za ves okraj. Lahka mu zemlja!
Štajerske novice.
Požar v Šoštanju. Dne 9. t. m. ob pol štirih zjutraj razvnel se je velik požar v srednjem delu tovarne Franc Woschnagg in sinovi sredi trga Šoštanj in je vničil kakih 8000 izdelanih kož ter nekaj strojev. Škode je prilično 800.000 kron, koja je večjidel po zavarovalnini pokrita. Vse prebivalstvo brez vsake izjeme se je potrudilo pomagati pri trudapolnem delu, preden so došle zunanje požarne brambe. Prišle so na pomoč in sicer kot prva mlada požarna bramba iz Šmartna na Paki, dve požarni brambi iz Polzele, del požarne brambe iz Mozirja in del mestne požarne brambe iz Celja. Vse te prišle so na prvi poziv brez ozira na to, jeli gori nemška ali slovenska hiša, zvesti svojemu načelu, da se pomaga vsakomur, kojemu preti nevarnost. Cisto drugače vedla se je nemška požarna bramba iz Velenja, pod vodstvom gospoda Priboschitza, o kojem se trdi, da je poprej prašal, predno se je odločil, da pošlje svoje ljudi na pomoč, je li gori nemška ali slovenska tovarna in če bi bilo sploh treba priti. Posledica tega je bila, da je došla požarna brambe iz 10 km. oddaljenega Šmartna na Paki za pol ure prej, kakor v dvoprežnem vozu sedeči z britkim mečem opasani Vinko.
Bojeviti dragonci. V Mariboru je nastal boj, ki ga je provzročil znani pretepač Franc Holzknecht. Izzival je v gostilni dragonce, ki pa sprva niso bili nič kaj voljni se pretepati, zato so odšli s pozorišča, ker so pa civilisti metali za njimi kamenje, so se vrnili in Holz-knechta vsega obsekali s sabljami po nogah, da je ves krvav obležal. Nato so dragonci z golimi sabljami udrli za civilisti in bili bi jih pošteno naklestili, da niso zbežali pred njimi. Ker je med tem gostilničar, kjer so prej pili, zaprl gostilnico, razbili so bojaželjni vojaki 12 šip. Tudi sta morala mož in žena, ki sta prišla ' mimo njih po cesti, teči, sicer bi bila čutila vojaško razjarjenost.
Samomor. V Gornjem gradu si je prerezal z nožem žile na levi roki prevžitkar Matija Glojek. Mož je bil star 76 let. Bil je svoj čas posestnik hiše, katero je pred leti prodal in živel od skupička. Pa tega je zmanjkalo in mož je moral stradati. Bil je preponosen, da bi prosjačil, zato je šel raje v smrt. Našli so ga v
— njena pesem!“ je vzkliknil zbegano in ni hotel dalje. Tako sva ostala na istem mestu in poslušala, tako dolgo, da je pesem v večerni temi ponehala. Slednjič se je obrnil od reke, prijel me za roko ter začel pripovedovati, ne da bi ga bil za to prosil . . . Bila je to povest njegove nesreče. Tu je takšna, kakor mi jo je pripovedoval :
— — — Na njo mislim in ves se stresem od boli in hrepenenja, od sladkega spomina in od grozovitosti onega dogodka. Željno se domislim vsake črtice njene krasne postave, skoraj se mi ukrade z bolestno sladkim šepetanjem njeno ime na ustnice, kakor da bi jo hotel poklicati in vendar vem, da je ni več. Kajti v duhu jo vidim pred seboj, svojo ubogo, ubogo Najo, to lepo kmečko deklico iz slavonskega sela. Kako je bila lepa — besede tega ne morejo popisati. Danes še, po tolikih letih, se mi zdi, da tako velikih, temnih očij, takega ovalnega, od črnih las obrobljenega lica, na katerem sta tako lepo združena resnoba in veselje, tako gibčnega telesa nima nobeno bitje na božjem svetu. In vendar je nisem ljubil — vsaj mislil sem tako — dokler je nisem izgubil — izgubil za vedno — o veliki, kruti bog!
Prvič sva se sešla v gozdu. Šel sem na lov na prepelice, a vročina me je prisilila, poiskati si za nekaj časa gozdno senco. Stala je ne daleč od svoje živine, ki jo je pasla, in ši-
postelji mrtvega. Po storjenem delu se je viegel v postelj in se dobro pokril.
Zaradi poneverjenja je bil obsojen v Mariboru organist J. Feusch iz Trbonjega na 3 mesece zapora. Feusch je dobil od posestnika Kogelnika 30 K 40 v, da plača s tem zneskom zaostale davke. Feusch je vzel denar in Ko-gelnik jo mislil, da ga je tudi res poslal davkariji. Šele ko so Kogelniku rubili in ko so mu pozneje hoteli zarubljeno kravo tudi prodati, seje pokazalo, da je organist denar poneveril. Ko-gelnik je moral davke plačati, organista so pa obsodili.
Ponarejevalec vina. Johann Schwarz, trgovec z vinom v Grubtalu pri Ljubnem je bil od okrajnega sodišča obsojen zaradi ponarejevanja vina na en mesec zapora, 100 kron globe in na objavo obsodbe v dnevnih listih; vrhu tega so mu zaplenili sumnivo zalogo „vina“. Prizivno sodišče je to obsodbo potrdilo.
Celjski sleparji. Johan Lampi v Celju je Juliji Lileg prodal za 20 v. docela neužitnega in smrdljivega konjskega mesa. Bil je obsojen na 14 dni zapora. Johan Antolitschitsch pa prodaja premog, a daje tako slabo vago, da ga je v neki vreči manjkalo kar 13 kg. Tudi njega so zašili za 14 dni. Revež mora tako vse dražje plačati, ker kupuje na drobno, potem pa še pride v roke takim brezvestnim pijavkam in odiralcem.
Gorelo je v Poberžu pri Mariboru na dveh krajih naenkrat in sta pogoreli dve gospodarski poslopji do tal. Škode je precej. Zažgal je na vsak način hudoben človek.
Ozkotirna železnica od Slov. Bistrice do postaje Slov. Bistrica se bode zidala spomladi. Vlak bo gonil bencinov motor. Da bodo mogoče zveze tudi z brzovlaki, bodo vozili ti vlaki po tirih južne železnice do Pragarskega.
Hotel se je vtopiti. V soboto je skočil pod kapucinskim mostom v Celju nek A. Bader v Savinjo, ker je bil že dolgo brez dela. Neka perica ga je rešila.
V Leitersbergu pri Mariboru se je naselil lesotržec g. Ivan Lampreht, vrl Slovenec, ki se ne sramuje javno kazati svoje narodnosti. Slovenski napis nam pove dovolj! Mariborski Slovenci, podpirajte ga!
Nepoboljšljiva je Terezija Horvat iz Velike Nedelje, ki je bila lani izpuščena iz begunjske kaznilnice. Sedaj je radi tatvine dobila pred graškimi porotniki zopet 8 let težke ječe. —
Zaklalo se je živine v mestni klavnici od 21. do vštetega 28. oktobra 1906: 84 volov, 7 krav, o bikov.
Z britvijo si je obrezal roko 301etni Pavel Vabič v Mariboru iz jeze, da domačih prepirov ni bilo nikoli konca. Moral je v bolnico.
vala je pridno neki temni predpasnik, jopo, ali kaj je že bilo. Kakor priklenjene so obstale njene oči na njej. Bil sem popolnoma poparjen in prepričan sem bil, da še nisem videl take lepote. Skoraj sem se bal, dekleta ogovoriti. Po dolgem molčanju sem se vendar osmelil. In rekel ji nisem nič predrznega ali neumnega, kar se o takih prilikah navadno zgodi. Neka resnost, ki jo je obdajala, mi je branila, obnašati se njej nasproti tako, kakor proti kateri drugi. Vprašal sem jo le, kakor se mi zdi, kje je pot, ki vodi v vas.
Prvič mi ni nič odgovorila. Poglobila se je še bolje v svoje delo, ne da bi me vsaj površno pogledala. Ponovil sem svoje vprašanje, na kar mi je kratko in prijazno, bolj z roko kot z besedami, povedala, kod naj grem.
„Ali je to vročina!“ sem začel ter snel klobuk z glave ter si obrisal pot s čela. Puško-risanico sem vzel z rame ter se vsedel na bližnji štor.
Deklica je storila, kakor bi me sploh ne bilo.
„Kdo si ti, deklica?“
Ni mi odgovorila, samo malo naprej je šla, kakor da hoče pogledati, kam je šla živina.
„Presneta stvar, zakaj ne odpreš ust?“ sem začel popolnoma kmetski, „zakaj ne poveš svojega imena?“
Steklega psa so ustrelili v Gotovljah. Pes je obgrizel dva človeka in 7 psov. V želodcu so mu našli les, lase in koruzo. — V okolici Konjic so stekli psi ogrizli pet ljudi.
Poskušena samoumora. Dne 3. t. m. sta hotela v Mariboru dva nesrečna končati svoje življenje. Prva je bila Alojzija Gojznikar, žena železniškega ključavničarja. Pila je fo-sforovo raztopino, in ko je prišel opoldan mož domov, jo je našel nezavestno ležati na tleh. Prenesli sojo v bolnico. Vzrok obupnemu dejanju so domači prepiri. — Isti dan zvečer si je z brivno britvijo prerezal žile na levi roki 301etni brezposelni pomožni delavec Pavel Babič. Našli so ga še pravočasno in oddali v bolnišnico. Umreti je hotel zaradi prevelike bede.
V konkurz je prišel v Ptuju vinski trgovec Fr. Kaiser, soustanovnik in glavna zaslomba nemškutarskega Štajerca. Za konkurznega upravitelja je imenovan dr. Jurtela.
Svetovne vesti.
Deset dni pod zemljo. Angleški častniki iz Afrike pripovedujejo, da je neki Fakir prosil, naj ga živega zakopljejo. Ušesa in nosnice si je zamašil z voskom, zaprl oči in zasukal jezik tako, da je zaprl sapnik! Kmalu nato je nehal dihati ter je zapadel v letargijo. Vrgli so ga v vrečo, jo zašili in zapečatili, potem jo zabili v zaboj, ki je bil močno okovan ter ga spustili v obzidan grob. Grob so zasuli z zemljo, na vrhu pa posejali ječmen. Nastavili so stražo, ki je noč in dan pazila na grob. Cez deset dni dni so odprli grob. Fakirju srce ni več utripalo, samo z glave se je čutila toplota. Potem so postopali ž njim, kakor z obešencem. Kmalu je začelo srce zopet biti in pomalem se mu je začelo vračati življenje. Končno se je Fakir pretegnil, odprl oči, se zasmejal ter začel hoditi. Pravil je, da je imel vseh 10 dni pod zemljo nebeške sanje.
Boj med menihi in roparji. Samostan sv. Duha je naj bogatejši na otoku Siciliji. V samostanu je zbirka posode, tkanin in pletenin neprecenljive vrednosti. Največ pa je vreden križ, ki je posut z dragim kamenjem. Večja družba razbojnikov je vsled tega sklenila, da napade samostan ter ga oropa, a menihe pobije, ako bi se hoteli zoperstavljati. V temni noči so prihajali pred samostan ter zahtevali naj jih spuste noter. Ker jim vratar ni hotel odpreti, so začeli rušiti zid. Toda menihi so se zbudili, pograbili puške ter leteli na kraj največje nevarnosti, ker se je pričela prava bitka. Dva roparja sta že padla težko ranjena, ko je začel mežnar zvoniti plat zvona, nakar so prihiteli kmetje iz okolice ter prepodili roparje.
„Kaj vam hoče to? Tu iz vasi sem“ — mi je odgovorila ter hotela oditi. Nehala je delati, ter klicala živino, ki se je razkropila na vse strani.
„Kaj mi to hoče? No, pri kristjanih je vendar navada, da si medsebojno povemo, na katero ime smo krščeni. Toraj povej; ali si Tejka ali Miljeuka, ali si Mara?"
„Ah ne, jaz sem Naja Toše Nedeljkoviča.“
Pri tem je postala popolnoma rudeča ter zbežala proč.
„Vrag vzemi ves lov!“ sem si mislil ter ubral v tisto smer, kjer je izginila deklica, v tihi nadi, da jo zopet najdem.
Odslej sem bil vsaki dan v gozdu in vsaki dan z Najo skupaj. S početka se me je deklica bala in se me ogibala, postala je celo surova, če sem se hotel z njo pošaliti, kakor kmetski fant. Postal sem skoraj boječ; morda se je deklica baš vsled tega navadila na mojo družbo. Postala je s časoma popolnoma zaupljiva in rekla je, da sem čisto drugačen kakor drugi „gospodje.“ Razodela mi je domače skrbi, pripovedovala o vaških dogodkih, pravila, kako so fantje prisiljeni, ker neče več hoditi v predilno sobo in ker ne pleše več „kola.“
„In zakaj nečeš?“ sem jo vprašal.
„Kaj vem? Ne ljubi se mi, in veste, kaj pravijo meščani? V predilni sobi se tako marsikaj sprede, in potem mora deklica jokati, ker se je v prejšnjem letu smejala. Toda jaz se
Ranjenca so menihi obvezali ter ju izročili policiji.
Ameriški samomor. Louis grof Almeida v Rio de Janeiri, znan vsled svoje originalnosti, je priredil neki dan svojim prijateljem sijajen obed. Ko je prišel na mizo šampanjec, so prinesli služabniki kletko s tremi levi. Gostje so mislili, da jim napravi grof zopet originalno šalo, začeli so živahno ploskati. Grof pa je odprl kletko ter vstopil med leve. Tedaj je nastopil grozovit prizor. Levi, razdraženi in lačni so planili na grofa ter ga v hipu raztrgali. Grof si je v svoji originalnosti izbral tako smrt, ker je izgubil pri igri vse svoje premoženje.
Poskušen samomor 17-letne soproge. V Trstu se je ustrelila 17-letna Ana Kovač. Strel ji je šel skozi jetra in je torej malo upanja, da bi mlada žena ostala še pri življenju. Kovačeva je omožena 18 mesecev, a je živela že tri meseca ločena od moža. Vzrok poskušenega samomora so baje prepiri z moškim, ki je njen ljubček.
Roparji otrok. Prijela je newyorška policija 19 z bodali in revolverji oboroženih Italijanov. Sumijo, da so kradli Italijani otroke, s kterimi so izsiljevali visoke odkupnine.
Železnica pod morjem. V Trentonu se je ustanovila družba „Transalaska and Imperial Kompany“ s 6 milj oni kapitala, da zgradi podmorsko železnico med Alasko in Sibirijo.
Na ražnju pečen pes. V Oriveu je zbolela žena viničarja Javorja. Nekdo ji je svetoval, da bo ozdravela, ako je mast pečenega psa. Mož je brž vlovil starega psa, ga ubil, zaklal, odrl ter ga začel peči na ražnju. Medtem pa sta prišla dva -uslužbenca ondotnega poštarja ter vprašala Javorja, kaj peče. Javor, ki se je najbrž sramoval povedati resnico, je odgovoril, da peče jagnje. Slugi sta se brž ponudila za gosta, in ko je bilo „jagnje“ pečeno, sta sedla v travo ter se začela mastiti. Javor je namreč z nekim izgovorom odšel brž v gozd, da bi mu ne trebalo jesti. Ko se je vrnil, ni našel skoraj drugega, kakor obrane kosti. Sedaj preži na drugega psa, da ozdravi ženo.
Zenski detektiv. Gospića Hewitt, lepa, mlada dama iz čislane newyorske rodbine, je bila pri milijonarju Perkinsu privatna tajnica. Zadnje čase je milijonar prišel na sled, da se mu redni dohodki zelo krčijo ter je zaupal svoji tajnici, da ga gotovo kateri uradnikov goljufa. Ker detektivi niso mogli priti nepoštenju na sled, ponudila se je gospodična Hewitt prostovoljno za detektiva. Svoj posel je izvrševala z velikim uspehom ter je v svojih poročilih razložila vsak dan jasneje, da je blagajnik Bird tat. Na podlagi njenega materijala so hoteli v soboto blagajnika aretovati. Toda v soboto ni bilo Birda
šalim, ali moj oče pravi, da mi kmetje res nimamo vzroka smejati se. On meni, radi novega merjenja zemlje.“
„Ah, ti meniš komasacijo?“
„Nekaj takega, — toda povejte mi, gospod“ — in začela me je izpraševati o „pravu in postavi“ ter o „novem merjenju.“ Nisem ji mogel dovolj povedati. Slednjič sem prekinil njena vprašanja: „Kaj ti je toliko na tem ležeče, Naja? Zato naj skrbe možje, a ne deklice.“ „To je res. Saj pa govorim tudi samo z vami o tem, z drugimi bi itak ne. Toda slišala sem, in vsa vas govori o tem, da sta se naš pop in Žolnir zmenila, da pripade staro pokopališče deloma graščaku, novo pa hočeta daleč ven nekam v gozd premestiti.“
„No, in kaj ti tu ni všeč?"
„Ej, kaj mi tu ni všeč? Naši predniki, naši stari in praočetje so tam pokopani, pravi moj oče. Vas ima to pokopališče še od onega časa, ko so se naši predniki iz Bosne priselili tu sem. In sedaj naj graščak goni svojo čredo tja, mi pa naj bomo pokopani sredi gozda, kjer bivajo volkovi in lisice?!“
Začuden sem jo pogledal. Postala je popolnoma bleda in v tem trenotku me je spominjala popolnoma na Čermakovo „črnogorsko deklico.“
(Dalje prih.)
v urad, a zmanjkalo je tudi gospodične Hewitt, pač pa je poslala pismo, v katerem je naznanila, da se je tekom opazovanja zaljubila v blagajnika ter ga vsled tega ne more izročiti policiji. Se le čez več dni se je izvedelo, da sta zaljubljenca odpotovala v Vera Cruz pod imenom župnika Smitha in soproge. Milijonarju sta odnesla 80.000 funtov šterlingov.
Spomenik roparju. Mestni očetje v Shel-donu (Vermont) so si dolgo belili glave, kaj naj počno s 500 K, ki so jih našli pri nekem roparju, ki je bil pri izvrševanju svojega poklica ustreljen. Nihče ni izpoznal trupla in ker se sorodniki niso oglasili zanj, so ga na ana-tomičnem oddelku raztelesili. A kaj s 500 K? Končno so modri mestni očetje sklenili, da postavijo roparju za njegov denar lep spomenik z napisom: „Nepoznanemu možu, ki je bil v noči 13. oktobra 1905. ustreljen, ko je skušal pri tvrdki Gennison odpreti blagajno." — Pozabili pa so bili skleniti, ali bodo spomenik slovesno otvorili.
Leteča osa je zdaj najnovejše konštruiran zrakoplov, ki je razstavljen na razstavi v Bru-selju. Zrakoplov ima obliko velikanske ose s krili od oljnate svile. Motor, ki ima 70 konjskih moči, giblje krila in cela priprava leti tako dalje. Zrakoplovci imajo svoj prostor v truplu ose, od koder gledalo v svet skozi štiri okna. Praktično zrakoplova še niso poskusili.
Kak je sedaj Port Artur. Neki nemški trgovec je hodil nedavno po Vztoku in se mudil tudi par dni v Port Arthurju. Tam se je sestal z ljudmi tvrdke, ki je imel z njo posla. A poslovanje je bilo nemogoče, ker so zgoreli vsi zapiski in vse druge knjige. Morje je po zalivu še vse polno jarbol, ki mole iz dna potopljenih ladij. Po gričih okrog je vse polno najrazličnejših krogelj, ki so bile izstreljene ob času bojev. Trgovec je posetil par utrdb, ki so do tal razrušene od krogelj. Te pokrivajo vso bližnjo okolico. Japonci jih vozijo na ladjah domov, a jih je še vedno dovolj. Istotako leže po tleh še človeške kosti, rokavice, kape, črevlji, kosi obleke — vse to je seveda umazano s črno krvjo. Zanimiv je bojni muzej, ki so ga postavili Japonci v Port Arthurju. Tam se nahajajo vse vrste bojnega orožja, ki se je rabilo v zadnji vojski.
Moderni zakon ene ure. Zgodilo se je to v Norristownu, malem pennsylvanskem mestecu. Na magistratu sta sklenila mlada zakon. Sledila je pijača v bližnjem restavrantu. Mladi mož je bil zakona tako vesel, da je bil čez četrt ure popolnoma pijan. Mlado ženo je to tako razburilo, da je letela na magistrat zahtevala in dosegla ločitev zakona. V eni uri je bilo končano vse, zakon in ločitev.
V cerkvi je zblaznel. V cerkvi na Pla-cuti je zlaznel v nedeljo 281etni Josip Pavletič iz Gorice. Prepeljali so ga v bolnico.
Vsled veselja je umrla v Berolinu 52-letna vdova Hols. Sin ji je namreč pisal, da se povrne s prihodnjim vojakšim transportom iz Afrike domov.
Medved tat. Posestnica Popovič blizu Sofije je prodala kos svojega zemljišča nekemu železniškemu društvu za 8000 frankov. Denar je shranila v omaro. Ko se je zvečer spravljala spat, zagledala je vsa prestrašena, da je pred omaro medved. Tiho se je splazila iz sobe in poklicala hlapce, ki so prihiteli s sekirami nad medveda. Tedaj pa je medved padel na kolena ter začel s človeškim glasom prositi za milost. Potegnil je obenem kožo z glave in pred hlapci je klečal gospodinjin svak, ki se je hotel na ta način polastiti njenega denarja.
Občutki pri umiranju. Zanimivo je, kako je profesor dr. Nothnagel opisal občutke človeške, kadar umira: Ako je zadet človek od kroglje, umira brez bolečin. — Utopljenci, katere so umetnim dihanjem zopet vzbudili, pravili so, da so čutili med tem nekaj prijetnega. Pač pa so oni, ki so se utapljali v morju, tožili, da so čutili pri utapljanju nek težak čut v prsih, kateri izvira od slane morske vode. — Osebe, ki so padle iz višine v propast, trdile so, da niso čutile nobene bolečine ob slučaju padca, niti kadar so se ob čem treščile. — Najhujše muke baje provzroča smrt od trganja divje
zverine. Ljudje, ki so zverem utekli, pravijo, da niso čutili pri napadu nobenih bolesti, temveč je naskok živali napravil jim takšno omotico, da niso čutili ničesar več. Po izkrvavenju so moči pošle, kakor pravijo brez bolečin. — Po razlaganju dr. Nothnagelna je resnično telesno umiranje plašljivo ali strašno le v malih slučajih, to pa najbolj pri požaru ali drugačnemu mučenju. Ta pogled na okoli, da baje napravi na umirajočega najhujši utis, kateri ga zaboli najbolj v srce. — Toliko pripoveduje sloveči dr. Nothnagel, kateri se je v zadevi nalašč mnogo brigal in učil.
Nenavaden voznik. V Bleackwoodu (Mi-nesota) je nenadoma umrl priljubljeni kovač Porter. Na pokopališče so ga spremljali skoraj vsi vaščani. Proti sprevodu je pridirjal avtomobil, vsled česar sta se splašila konja, ki sta vozila mrtveca. Voznik je padel z voza, konja pa sta s krstjo na vozu divje bežala preko njiv in travnikov, dokler ni izginil pogrebcem voz iz vidika. Dobro uro pozneje pa se je pripeljal mrtvaški voz nazaj v vas, na kozlu pa je sedel — pokojni kovač. Konja sta namreč na begu padla z vozom vred v jarek, krsta se je razbila, in kovač, ki je bil le na videz mrtev, se je vsled udarca prebudil, uravnal konja in voz ter se pripeljal domov.
Kaj vse je na Nemškem mogoče. Pretekli teden se je dogodilo v Kepeniku na Nemškem, blizu Berolina — res nekaj špasnegu. čisto navaden čevljarski pomočnik, ki ni nikoli vosil vojaške suknje, se je preoblekel za stotnika (hauptmana). Blizu Berolina se je ravno vračal oddelek vojakov od vaje domov. Ta stotnik jih sreča ter jim naroči, naj gredo ž njim. Vojaki rekruti so mu sledili, on naprej, vojaki za njim. Prišli so v Kepenik. Tam se napotijo naravnost v občinsko hišo, h županu. Zahteval je od njega vso občinsko premoženje, katero so mu tudi brez vsega obotavljanja izročili. Bilo je blizu 2000 gld. Navedeni stotnik dal je ob enem župana in občinskega blagajnika po vojakih odpeljati v zapor v Berolin, sam pa se je zgubil med tem časom z denarjem. Pozneje so komaj zvedeli, da je bil stotnik — goljuf. Goljufa so iskali po vseh kotih — on pa je lepo sedel v Berolinu, ter se gostil z denarjem, katerega so mu izročili. Te dni so ga vlovili. Bil je to čevljarski pomočnik V o g t, ki je že sedel 7 let v ječah. Blažena Nemčija, ki ima take junake!!
Neurje v centralni Ameriki. Nad sto oseb je utonilo pri orkanu v osrednji Ameriki in Zahodni Indiji. Ognjenik Hula je bljuval velike množine žveplene vode, ki je preplavila mesto Pauchianalco. Mrtvi so malone vsi prebivalci. Tudi drugi kraji so poškodovani.
Uradnik, ki že dve leti spi. Klinično-zdravniška revija iz Berolina poroča, da v Berolinu neki magistralni uradnik že spi nad dve eti, od 20. junija 1904. leta sem. Tega dne je padel iz tramvaja na tlak in je tri ure po padcu zaspal. Od tega časa se ni zbudil več. Ne real gira proti ubodljajem šivank, močni svetlobi, mrazu in gorkoti. Hranijo ga, jedi prebavlja počasi in avtomatično. Oči ne odpre in ne iz-pregovori ničesar. Zdravniki menijo, da se bo kedaj zbudil nenadoma.
Gimnazijec pred krstom iginil. V Klo-sterneuburgu je 141etni Alber Goldenberg na skrivnosten način izginil. Deček je bil sirota in e opetovano izrekel željo, prestopiti h krščanstvu. V nedeljo bi se imel vršiti krst. Deček je šel zjutraj s součenci k sveti maši, po maš pa je izginil brez sledu. Policija išče, kaj tiči za tem skrivnostnim dogodkom.
Na španskega kralja so zopet nameravali izvršiti atentat. Preko ceste v Madridu, v kateri se je hotel kralj peljati z avtomobilom, so našli preprežene železne žice. Anarhisti so hoteli s tem povzročiti, da se kraljev avtomobil prevrne, nakar bi kralja ustrelili z revolverji.
Umor med blaznimi. Reka, 22. oktobra. Tu e neki Petrovič v blaznici smrtnonevarno ranil s sekiro Ivana Benzana in lažje ranil Antona Piccoluttija. Ti trije blazni so bili v reški blaznici zaradi pomanjkanja prostora v eni sobi skupno nastanjeni.
Raznoterosti.
Sadovi ponemčevalne šulferajnske šole. Zgodil se je zopet žalosten dogodek, ki jasno priča, kam dovedejo ponemčevalne šole otroke. Nemški listi seveda o takih dogodkih molče. List „Čech“ piše sledeče: Nedavno je v Trnavki umoril češkega dečka učenec tamošnje ponemčevalne šulferajnske šole. Ta zločin je v globino duše pretresel vse prave prijatelje omike, zakaj iz tega slučaja se jasno vidi, kakšna škoda in zlo se napravlja človeštvu, ako se otroci duševno mučijo v šolah, katerih učnega jezika ne razumejo. Vzgoja in pouk je seveda tudi v takih šolah za nič. Žalibog, krvavi slučaj tr-navski ni osamljen. Iz Čeških Budjejevic prihaja poročilo, da je učenec nemške šole, petnajstletni Janovsky, v Adamovu ustrelil s flobertovo puško češkega šolarja in siroto trinajstletnega Bogomila Skalickega, ki je s svojo sestrico obiskoval češko šolo v Rudolfovem. Sirota Ska-licky je že daljši čas moral prenašati surovosti od Janovskega, ki je v nemški šoli posurovel. Kadarkoli je Janovsky srečal Skalickega, zmerjal ga je in tepel. Tako je bilo tudi omenjenega jutra v ponedeljek. Sirota Skalicky s svojo sestro je šel v šolo; na potu je srečal tri fante z njihovim tovarišem Janovskym. Suroveži so ga takoj napadli in začeli tepsti. Jokajoč je šel ubogi Skalicky dalje in je samo rekel svojim napadalcem: „Le to si zapomnite! Bog vam bode vrnil, kar ste meni storili. To bom povedal v šoli g. učitelju.“ — Te besede so v nemški šulferajnski šoli odgojenoga Janovskega tako razkačile, da je planil na jokajočega Skalickega in ga je s flobertko ustrelil v glavo. Nesrečni češki deček je smrtno ranjen padel na tla. Surovi in brezvestni morilec je zbežal v gozd. Uboga žrtev suro veža, smrtno ranjeni Skalicky, ves krvav se je zvijal v bolečinah na tleh. Na vpitje njegove sestrice so prihiteli ljudje in prihitel je tudi orožnik. Pogled na nedolžno, s smrtjo se borečo žrtev, je bil srce pretresujoč. Vse, tudi orožnika so polile solze. Poklicani zdravnik dr. Huller je spoznal, da je dečkova rana smrtna. Namesto v šolo so spravili reveža v budjejeviško bolnišnico, kjer je v kratkem umrl. Nesrečni deček je sin vdove, ki je polagala vanj velike nade. Bil je priden, tih, miren, pobožen deček, ki je v šoli zelo dobro uspeval. Revež je postal žrtev suroveža, ki v ponem-čevalni šoli ni bil niti vzgojen niti omikan. Takšne krvave uspehe rodi surovo nasilje nemško, ki se trudi polastiti se duš drugih narodov in jih pelje na kriva pota in v pogubo.
Gospodarske vesti.
Štajerskim trgovcem.
Velikanske važnosti trgovskih organizacij v stanovskem oziru in nadaljnem razvoju našega življa na Štajerskem nam na tem mestu pač ni treba opisovati, zadostuje, če zabilježimo dejstvo, da je Nemčija le s pomočjo organiziranega in s tem tudi visoko naobraženega trgovstva mogla prekositi cvetočo trgovino Francoske in da se s pomočjo trgovstva že danes na svetovnem trgu postavlja po robu nad vse podjetnemu vzor-trgovcu Američanu in „gospodarju sveta", bogatemu Angležu.
In dalje, vsi na višku svojega ugleda in moči stoječi narodi so uvideli, da jih more le trgovec vzdržati na tej višini in manjši, v razvoju se nahaja,]oči narodi gledajo zopet na trgovca, kot pijonirja njih boljše bodočnosti — kratko in malo — vsi kulturni narodi, brez izjeme, negujejo in podpirajo svojo trgovino z vsemi sredstvi in silami!
In mi štajerski Slovenci? Kaj smo dose-daj storili za svojo trgovino? — Bore malo, ali pa bolje rečeno — nič! Niti gesla „Svoji k svojim" nismo realizirali v isti meri, ki bi nam mogla zagotoviti uspehov. — In kar je še hujše, zanemarili smo v pravem pomenu besede mladi trgovski naraščaj, pustili smo ga tavati v njegovem nad vse ozkem duševnem obzorju, nobena roka se ni zgenila, izpregovorila se ni niti ena beseda, katere smoter bi bil, vsaj deloma
zajeziti rapidno prodiranje nemčurstva v vrste našega trgovskega naraščaja.
To je velik naroden greh, storjen nad našo bodočnostjo!
A tudi trgovci sami do danes niso uvideli ali pa niso hoteli uvideti velike važnosti lastne stanovske organizacije. Raztreseni po deželi, brez energičnega, svoje naloge zavedajočega se vodstva so vedno brez boja prepuščali polje nasprotniku in posledica tega je: da danes, v za trgovstvo toli važni korporaciji, v kateri bi morali imeti celo vrsto svojih mož, — v Trgovski in obrtni zbornici v Gradcu — nimamo niti enega glasu,
A, — do tu in ne dalje! mora biti od sedaj naša parola! In če ni ljubezen do naroda le hlimba in stremljenlje po gospodarski osamosvoji le humbug, — pesek v oči samemu sebi, — potem se mora zganiti na stotine, da, na tisoče rok, ki bodo podpirale „Slovensko trgovsko društvo v Celju“, čigar naloga je: zbrati razbite in raztresene dele slovenskega trgovstva v lepo enoto, ter potem tako z združenimi močmi zastaviti vse sile v povzdigo svojega stanu, to pa ne le v svojo korist, temveč v korist vsega ostalega štajerskega Slovenstva !
Da, to hočemo in moramo storiti!
(Pride še.)
Pokvarjena živila.
Hranil ne vživamo vedno svežih, ampak ona stoje delj ali manj časa pri prekupčevalcu, ali pa tudi v hiši sami. Skoraj vsa živila so pa izpostavljena počasnemu pokvarjenju. To zlo se pojavlja tem hitreje, čim gorkejši je prostor, v katerem se hranijo živila in cim nesnažnejša so živila sama.
Lepo opisuje tako pokvarjenje živil profesor Maks Rubner v svoji zelo zanimivi brošuri „naša živila“.
„Pokvarjenje živil“, pravi Rubner, „obstoja skoraj izključno v tem, da se okuži vse, kar jemo in pijemo potom prahu, potom doti-kavanja s posodami, vodo, rokami in orodjem. Pod okužbo se razume to, da prihajajo iz nečistimi stvarmi najmanjša živa bitja z dotičnim živežem v dotiko in ta živa bitja se potem velikansko razmnožujejo.
Iz malenkostne infekcije, z malim praškom, kojega s prostim očesom niti opaziti ne moremo, nastane v kratkem času toliko živih bitij, da se živež temeljito izpremeni. Plesen na kruhu nam drastično kaže resnico te trditve. Iz najmanjšega trosa, kateri pride na kruh, se napravi pri primerni vlažnosti cela odeja črez kruh. Te rastline imenujemo plesnobne gnjivice. Ako iztisnemo grozd in pustimo mošt stati, se napravi vino samobsebi. Prah, kateri leži na grozdju, hrani v sebi gljivice, ki provzročajo vrenje t. j. izpreminjajo sladkor v ogljikovo kislino in alkohol. Enake izpremembe so pojavijo tudi pri mesu. Kakor hitro prične mesar svoje delo, dotika se s svojim nožem neštetokrat mesa, prenaša nanj vse polno malih živih bitij, tu se ista razmnože in meso se polagoma pokvari. Mleko prihaja čisto iz mlečne žleze, toda nesnaga na vimenu, v golidah, cedilih, na rokah dekel in pa prah, kateri se nahaja v hlevih, okužijo mleko in samo tako mleko se potem skisa, ter se koj razvijejo bakterije mlečne kisline.
Plesni, kvasnice in bakterije so toraj pri večini slučajev uzroki, da se živila sama pokvarijo, S tem se pa tudi izpremeni zunanja kakovost, okus in vonj. Živila postanejo nezdrava in večkrat slede zavživanju takih živil hude bolezni, zastrupljenja ah smrt. Plesnjiv kruh je grenak in neužiten. Premalo s sladkorjem vkuhano sadje prične vreti, sadje z ranjeno kožo porjavi vsled plesnij; meso se usmradi vsled bakterij in tako meso provzroča zastrupljenje.
Najbolj klubujejo takemu pokvarjenju razne zeljenjave kakor kapus, zelje, repa in tudi krompir. Mleko se skisa, maslo postane žarko i. t. d. Kadar poganja krompir, tvori strup imenovan s o 1 a n i n.
Ker pridejo živila večkrat v dotiko z nesnažnimi rokami, se jih vekrat okuži z bolezenskimi kalmi. Živil bi prodajalec ne smel hraniti v omazanih prostorih ah celo v spalni sobi, pač pa v zelo snažnih prostorih. Nadalje
je varovati jedila prahu in muh. Muhe, katere iščejo svoje hrane na mrcini, odpadkih in po straniščih, prenašajo te ostudne in večkrat bolezenske kali na svojem telesu in lahko mnogokrat prenesejo provzročitelje bolezni na hranila. Naj ostane še tako malo snovi na muhinem telesu, vendar lahko provzroči o priliki veliko škode, ker provzročitelji bolezni rastejo in se množe liki seme, katero pade na rodovitna tla.
(Po „Kneipovcu“.)
Klavnica za kunce. Na Francoskem je meso kuncev ali domačih zajcev jako priljubljena jed, a v Avstriji in posebno pri nas ga ljudje prav nič ne cenijo, akoravno se „pohani“ zajčki skoro tako dobri kot piščanci. Ker se meso vedno bolj podražuje, tako, da revnejši sloji skoro ne bodo mogli več kupovati, se poskuša na Dunaju upeljati rejo in klanje kuncev v večji meri in s tem preskrbeti revežem ceno in dobro meso. Društvo, ki se je zavzelo za to stvar, je dobilo od merodajnih krogov dopise, ki potrjujejo važnost in korist podjetja. Do sedaj so prodajali na Dunaju kunce na trgu žive; tisti, ki jih je kupil, je moral živalice sam zaklati, odreti in razkosati, kar da seveda mnogo dela, zato so prodali malo. Društvo ima sedaj začasno urejeno večjo štacijo za rejo kuncev, tu ima že več kot tisoč živalic; tudi na deželi imajo že 50 štacij. Te dni pa bo pričelo z zidanjem velike klavnice in uzorne štacije za rejo kuncev. Kilogram mesa bo veljal približno eno krono. Drob kuncev se da uporabiti za krmo perotnine, posebno racam izvrstno prija, kožice so kot krzno jako priljubljene in dajo tudi fino usnje za rokavice. Društvo, ki ustanavlja novo podjetje, namerava po zgotovljenji poklicati več francoskih kuharjev, ki so mojstri v pripravi' tega mesa, da pokažejo Dunajčanom, kaj se da narediti iz te zaničevalne živalce. Obiskovalci klavnice bodo za poskušnjo brezplačno dobili porcijo mesa. Z rejo kuncev se lahko peča vsakdo, ki ima nekoliko prostora. Krme se računa na dan en vinar za živalco, kunec dobre pasme tehta v treh mesecih 1V2 kilograma. Tudi pri nas naj bi se reja kuncev upeljala!
„Pavliha44.
Raztresenost. Učitelj: „Ti malopridnež, ti, takoj pojdi sem! Saj še vreden nisi, da bi sedel med poštenimi součenci. Tu boš sedel'pri meni, dokler se ne poboljšaš.“
Podedovanje.
Jezična žena, mati še bolj jezične hčere reče nekoč nevoljna svojemu možu: „Ljubi bog, kako hudoben jezik ima najina hči, rada bi vedela od katerega izmed naju ga je podedovala, od mene ah od tebe?“
Mož jej mirno odgovori: „Od tebe gotovo ne, ti ga imaš še sedaj! “
Iz veronauka. Pri veronauku je pripovedovala mala Lizika poglavje „Jezus in Samaritanka“. In Rebeka mu je pomolila vrč vode, rekoč: „Pij, gospod, potem bom napojila še druge kamele.“
Na plesu. Nekdo je pozval mlado damo na ples. „Toda vi nimate rokavic,“ je dejala go-spica drzno. „Nič zato, si bom že potem roke umil."
Nezadovoljneža. B: „Ali ni to grozna nesreča, moja soproga še tako lepa in mlada, pa je vedno bolna?“ C: „To še ni najhuje, moja pa je že stara kot zemlja, pa je vedno zdrava. “
Vse kar vidi, hoče imeti. On: „Moj tovariš je pa res čuden človek, vse kar vidi hoče imeti." Ona: „Daj, daj, pa mu predstavi najino hčerko.“
Tolažba. Janez (pri slovesu predno gre: k vojakom): „Treza nič ne jokaj, le potolaži se. Meni ne bo nič hudega, saj bom hitro lahko drugo dobil.“
Listnica uredništva in upravništva.
Nekaterim gg. sotrudnikom:	„Mladoslo-
venca“ ne bo nikdo speljal na led; tudi ne bo hodil po kostanj v žerjavico, ker ima dovolj hvaležnejšega dela. List je od vseh strank popolnoma neodvisen, pač pa napreden. Tudi „farške svinjarije“ ne bodo naroda rešile. Kdor je pošten politik in mu je mar izobrazba našega ljudstva, bo držal z nami in nas rad v vsem našem stremljenju podpiral. Naš namen je vzvišen, toraj — brez zamere! — G. Podolski: Velja!
Dotično prejmete prilično. Pošljite. — Prosimo, naj nam kdo izmed naših sptrudnikov pošlje eno zaplenjeno štev. „N. Sl. St.,“ kjer se baje nekaj piše o nas. Tudi za prvo štev. „N. L.“ prosimo. — G. naročnik iz Vidma: Pač nepotrebno razburjenje in stroški. -— G. V. v P.: Na Vaši dve dopisnici odgovorimo: velja, saj smo tako objubili. — G. V. v L.: Kakor vidite, lepo napredujemo, torej le ne se prenagliti. Dalekovidni politik je mož na pravem mestu, to bomo vedno upoštevali. Na zdar!
Novost!	Efektno!
6 pozlač. angelji, SCfcm vis. Nastavek na vrhu nezlomen.
Jamstvo za brezhibno delovanje.
Napvejši Id najlepši atrasek za bolno drevesce!
Naj ga ne manjka v nobeni krščanski družini!
Od treh sveč proizvajana gorkota vrti gonilno kolesce, na tem kolescu viseče krogljice udarjajo na tri zvonce in na ta način nastane tako prijetno doneče zvončkanje, da napolnuje mlade in stare neko skrivnostno božično veselje.
Gena s kartonom in navodilom za uporabo Iranko proti predplačilu za komad
K 1*50
3 komadi K 4’—
6 komadov „	7'50
12	„	„ 13-50
Proti povzetju 20 v. več.
Če komu ne ugaja, dobi denar vrnjen!
Naročiti je pravočasno pri tvrdki
Haitis š&onrad
prva tovarna za ure v Brüx-u št. 2075, Češko.
Moj 200 strani obsezajoč glavni katalog s 3000 podobami se pošlje na zahtevo vsakemu zastonj in poštnine prosto.

N
^1 Raznovrstne poljedeljske stroje, kot 1^
mlatilnice, slamoreznice, pluge itd.
pripoča
FR. STUPICA * LJUBLJANA
Marije Terezije cesta št. 1., poleg „Figabirta“.
------- Ceniki brezplačno. -
K
%
%
Izvirni Singerjev! šivalni stroji se dobe le pri
Singer Ko.
akc. družba za šivalne stroje (los)
Ljubljana, Sv. Petra cesta
MT Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce pred šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom ,izvirne Singerce1. Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovoem, obstoje taki „izvirni Singerjev! stroji“ k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kakega poroštva, niti doposlati posamnih delov.
V o C' I~* «11” J> C’“ ITT i n o !
Glinaste peči
Štedilnike, banje ja popeli, J^aJ^or tudi kipe, vaje in druge glinaste izdelke v vseh barvah,
trpežne in poceni priporoča
\vgu5t 2)rel$e
prva in največja tovarna peči glinastih izdelkov v Ljubljani.
(Hi)
Iran Zeman • Sjubljana |

Pijanska cesta 24 in v tovarni <S> pri živinskem sejmu <2«
Skladišče hvalno znanih <|epeljnov, slamoreznic, mlatilnic, klinj, motorjev' za žage in mline, tromb in cetfij za vodovode ter vseh potrebščin
===== za kmetijstvo. ===
Nizke cene! Zajamčeno blago!


Kjnila
iz ševiota, lodna in sukna, jopiči, perilo za dame, nogavice in trikot perilo
1
Kožuhovina.
Najnovejše ovratniki, mufi, kolijeri, otroške oprave. ——----
^23
Najboljši izdelek po najnižji ceni.
1
331
Mlinski liker in | UI UVF rastlinska grenčica ^	n
sta sestavljena iz najzdravilnejših planinskih rastlin, podpirata in pospešujeta prebavo, krepita želodec in z njim celo človeško telo ter sta vsled teh svojih odličnih . lastnosti najboljša izdelka te vrste.
Edini izdelovatelj:
Anton Jelenec v Idriji
imetelj rastlinske destilacije „Jelen“.

Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Podružnica v Celovcu. Akcijski kapital 2 milijona kron. *1« Podružnica v Spljetu.
Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. —- Denarne vloge sprejema v tekočem računu ah na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.	V in kulu j e in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije.
Eskompt in inkaso menic.	Borzna naročila.	Promet s čeki in nakaznicami.

(glasbeno orodje) izdeluje in razpošilja
prva sissčka tovarna tamburic
X Stjepušin
Sisek (ftruaško)
Ta tovarna je bila odlikovana na Pariški razstavi leta 1900. in na milenijski leta 1896.
Razven vsega glasbenega orodja so tudi vsakovrstne sekirice (note) za različne inštrumente v zalogi. Priporočajo se izvrstne gosli, citre, kitare, mandoline, harmonike in okarine.
V isti tovarni izhaja tudi strokovni list
„Tamburica“
po enkrat na mesec ter stane za celo leto 8 kron z glasbeno prilogo vred.
Za vsak inštrument se jamči.
Velik cenik s slikami se pošlje na zahtevanje zastonj in poštnine prosto.
Krap vzbujajoče!
Namesto
88 SC
samo
7 K
Krasna remontoir-Gloria-
srebrna ura
s B močnimi pokrovi, bogato gravirana, natančno tekoča, 3 letno jamstvo, proti povzetju
samo 7 kpeii.
Tovarna žanre: J. König, Dunaj VIL, Westbahnstrasse 36-203.
Ustanovljeno 1.1870.	Lastnik Fr. Benque.
Sel). Unterhuber
Tovarna cementa v Weissenbachu. — Tovarna cementnih izdelkov in umetnih kamnov. — Podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov.
Glavna tovarna
w Beljaku, Schulstrasse 21
Filijalka: v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 73
nasproti topničarske vojašnice.
----- (Telefon št. 273.) --
se priporoča v izvršitev vseh kamnoseških del iz umetnega kamenja (v različnih imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone, grobne spomenike i. t. d. Stopnice po naročilu narejene z železno sestavo, cementne cevi (rore) z vloženo žično pletenino za napravo vodotokov, vodovodov itd. itd. Plošče iz cementa (metali que) preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjih itd. Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta. — Portlandcement in romancement iz Wei-ssenbaeha. — Proračuni stroškov zastonj in poštnine prosto.	(106)
timm
L
Ü
>
(D
Doktorja pl. Trnköczy-ja, svetovno znano redilno varstveno sredstvo, ki je bilo na razstavah odlikovano z najboljšimi pohvalami, dobivaše pristno pod marko
pri vsakem trgovcu. Po pošti se razpošilja najmanj 5 zavitkov za K 2.70. Lekarna Trnkoczy v Ljubljani. Ponarejale! se sod-nijsko kaznujejo.	(HO)
VIDMAR
izdelovalec dežnikov in solnčnikov
naznanja slav. občinstvu, da je otvoril dne I. okiobra t. 1. svojo
liano prodajalno dežnikov in solnikov M šHjo šib. is,
obdrži pa svoji dosedanji prodajalni na Starem trgu št. 4 in v Prešernovih ulicah št. 4 kot podružnici. Nahajav se v zalogi vedno najnovejše in v to stroko spadajoče blago.
Preobleke in popravila točno in ceno. (ii?)
Pre-
redno J
Zahtevajte zastonj
in poštnine prosto moj bogato ilustrovani glavni cenik s čez 1000 slikami o nikelnastib, srebrnih in zlatih uralt, marke Ros-kopf, Hahn, Omega, Schaff-hausen, Glashütte, kakor tudi o vsakovrstnem solidnem blagu v srebrnini in zlatnini po originalnih cenah.
Nikelnasta remontoir - ura K 3’—, sistem Roskopf, črna jeklena ura K 4’—, sistem Roskopf, patent-ura K 4'—, švicarska original sistem Roskopf patent K 5'—, goldin remontoir-ura „Luna“-kolesje K 7‘50, srebrna remontoir-ura „Gloria“-kolesje K 7’60, srebrna remontoir-ura z dvojnim pokrovom K 11'50, srebrna sklepna verižica s takozv. springringom 15 gr. težka K 2'40, ruska Tula nikelnasta anker-remontoir-ura „Luna“-kolesje K 9'50, ura-kukavica K 8'50, budil-nica K 2'90, kuhinjska ura K 3-—, schwarz-wälder ura K 2'—.
Za vsako uro triletno pismeno jamstvo!
Nobene rizike. Zamenjava dovoljena, ali denar nazaj!
Prva tovarna za ure
Hanns Konrai ? lostn (Brni) št 651, Češko.
mosrt .
s kojimi se napravi
dobra domača pijača
Cena za en polovnjak, to je 283 litrov, T kron 80 vin.
Edina razpošiljalnica: ÜU Hiiniigfg Gradec (Štajersko), Kepplerstrasse 36.
r

Ceno češko
posteljno perje!
5 kg novega skublje-nega K 9 60, boljšega K 12-—, belega jako mehkega skublje-nega K 18'—; K 24'— snežno belega, mehkega, skubljenega K 30' — , K 36.—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt Sachsel, Mes 198
pošta Plzen na Češkem.
^lovenci
pijte grenčico
.Florian’!
Ta res pomaga.
Dobi se edino iz rastlinske destilacije „Florian“ v Ljubljani.
a» e©,
Prešernove iilice, I -j vi 1 >1J

(123)

Najboljši in najfinejši čaj na svetu! Melange iz najfinejših in najmočnejših čajev iz Kine, Ceylona in Indije; dobiva se v boljših špecerijskih, delikat, trgovinah. Na debelo pošilja:
Indra Tea Import Compani, Trst.
Pekarija, slaščičarna
in kavarna
g )>. /Lalajni/^ |
JLjUbijana * Stari trg štev. 21.
šilijalke: =- (134)
Glavni Ir g 6, $v. Petra cesta 26

KAREL PLANINŠEK
Prva ljubljanska veležgal-nica za kavo z elektriškim obratom ter specijalna trgovina za kavo in caj
v Ljubljani, samo na Dunajski cesti
sasjroti Kavarne „Europa“, posiaiaiiiCe cestne železnice
priporoča vsak dan na stroj sveže žgano kavo; najfinejše vrste in preizkušene zmesi po najnižjih cenah. -------Po pošti razpošiljam vsak dan.-
Nfijljhrini]lt peči s trajno gorljivostjo.
Velikanska kurilna moč. Najfinejša regulacija. Cenovnik zastonj.
Chr. Garms v Podmoklih (Bodenbach)
tvoraica, železnih f>eči.	(132)
Tvorniško zalogo ima v Ljubljani ŠTEFAN NAGY M Mllitafill! {P[JU 5.
Ivan Jax in sin
Sjubljana
Dunajska cesta 17.
* #
Priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev in voznih koles, glasbenih avtomatov’ in pisalnih stroječ. por)
i®

Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta!
Naj cenej a, naj večja eksportna tvrdka!
H. Suttner, urar, Ljubljana (D
IVlestrai 'ti'g', xxasjDfoti i'oto v^n, jü'cy v KLi^aryvi
== priporoča svojo veliko, izborno zalogo finih ==:
švicarskih ur
briljantov, zlatnine in srebrnine v veliki izberi po najnižjih cenah.
V dokaz da Je m°je blago res fino, dobro in ceno,
---------J je to, da ga razpošiljam po celem svetu.
Na stotine pohvalnih pisem je vsakomur prostovoljno na ogled, da se lahko sam prepriča.
Prosim, zahtevajte veliki novi cenik, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto.
Čudovita zbirka sveta!
50 kom. za samo gšd.2'50
1 sprelepa večkrat z uradnim pat. varovana anker-remontoir - žepna ura s pismeno fab-riško g-araneijo za dober in natančen tok, 1 fina oklepna verižica iz double-zlata, 2 prstana iz amerik. double-zlata z imit. briljanti (za gospoda in damo), 2 gumba iz double-zlata za zapestnice (ostaneta vedno nova), 3 naprsni gumbi, 3 gumbi za zavihane ovratnike, 1 fin žepni nožič z napravo, 1 zelo lepa svilena ovratnica, svetla ali temna, 1 dražestna igla za ovratnico s simili-briljantom (doubli-rano), 1 dražestna broža za dame, zadnja novost, 1 krasno toaletno zrcalo, 1 dražestna koristna denarnica, 1 par bontonov z amerik. briljanti, prist. sreb. sekiricami, 1 f. nikelnasti pisalnik, 1 pat. vremenski barometer, 1 garnitura 20 komadov različnih pristnih inozem. pisemskih znamk, 1 fini cigaretni odrezalnik (nikel), 1 pat. držalo za ovratnice, 1 album naj lepših razgledov sveta. — Vse skupaj z elegantno anker-remontoir - žepno uro, koja sama je dvakrat toliko vredna, velja gl. 2-50. Dobi se, če se denar naprej pošlje ali po povzetju pri centralni zalogi patent, ur in dragulje»
S. Urbach, Krakow št. 58.
NB. Pri naročilu dveh paketov se pri-dene 1 prima angl. britev zastonj. Neuga-jajoče se zamenja ali denar vrne, in je torej vsak riziko popolnoma izključen.
Stauje hranilnih vlog nad 19 milij. kron
Stanje rezervnega zaklada nad 650.000 kron
Mestna hranilnica ljubljanska
V Prešernovih ulicah, v lastni palači
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervn. zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c, kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 43/40/o na leto. — Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred n. pr. v 38 letih, tedaj mora plačevati na leto 6%
izposojenega kapitala.
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.
Suhe jedilne gohe
kupuje v vrečah po 20 do 25 kg
Albin Sehanil, Sunaj it
Hauptstrasse 67.
Za ponudbe z navedbo cene in vzorcev se prosi!
Hočete li zaslužiti lahkim potoni denar?
potem zahtevajte zastonj in poštnine prosto ilustrirani cenik ur, zlata in srebra, kitajskega srebra, furnir ter orodja in glasbenega blaga
F. Pamm, Krakov (Avstrija)
Zielonagasse 3,
£a»retižič | Somieelj
Ljubljana, Dunajska cesta št. 32.
Žitna trgovina, agentura, komisije, koncesijonirana reklamacijska pisarna
za železniške voznine.
(109)
Zastopstvo tržaškega mliaa „Lšioraie**.
f
Nakupuje moknate iu ofroh-naie vreče.
30 dni nn o ^ 1 o d.
Po pogojih mojega cenika, tedaj brez nevarnosti naročevalca, pošiljam jaz po poštnem povzetju mojo harmoniko „Volksfreund“ št. 663, da zamorem vsakega o izvrstni kakovosti te harmonike prepričati. Ta harmonika ima patentirano nezlomna zavita peresa ne samo za tipke, ampak tudi za base in za zaklopnice, potem 10 tipk, 2 registra, dvoglasna, 48 glasov, 3 vrste trobent, mahagoni barvno politirana, črni robi z barvnimi portami, dvojni meh z niklastimi ekovi, velikost 31-j-15 cm in stane 7 K.
Navodilo, po katerem se lahko vsak sam nauči igrati, priložimo zastonj.
Ceneje in manjše harmonike za učenje, posebno za otroke po K 2'20, 3’50, 4'40, 5'50. Finejše harmonike po 9, 10, 12, 14, 16 kron so razvidne iz' mojega cenika. Imam v zalogi tudi gosli, flavte, citre i. t. d. Na mojih harmonikah ni colninskih. izdatkov, ker so češki izdelki. Prosim, se ozirati na to! Nobena rizika! Zamenjava dovoljena ali denar nazaj. Pošiljanje po poštnem povzetju od „Erzgebirgisches Musikwarenversandhaus“
Hins tarii v lostn (Bris) št. 652, Češko.
Velik ilustrovan cenik, obsegajoč nad 1000 slik, se pošlje na zahtevanje vsakemu zastonj in franko.

".-•v-.-'’.,-;	''A;a‘N.,vN.;
NVv.-";7	' .	iR.--.1	.-A ■; - :: 'N :
«*>
'V/
*/
«i
£
*>
*>
>#>
*>
«
S
o
S
♦
*
I
S
Prali zobobolu io zob
izborno deluje dobro znana
iliii iislna in sein roii
katera utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz nst.
1 steklenica z navodom K !•—.
Melusine zobni prašek
1 škatljica 60 vin.
Razpošilja se vsak dan z obratno pošto.
Edina zaloga.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medieiualnih vin, specijalitet, najfinejših parfumov, ki-rurgienih obvez, svežih mineralnih vod itd.
v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1
poleg novozgrajenega Fran Jožefovega jubilejnega mostu. (114)
*
♦
*
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
f
t
t
fr
*
fr
fr

Najeen. in najhitrejša vožnja v Ameriko j e s parniki ,SeveronemškegaLloyda‘
z Bremna v New Varli
$ * $?* * *?*+***^??****? *«
s cesarskimi brzoparniki „Kaiser Wilhelm II.“, „Kronprinz Wilhelm“, „Kaiser Wilhem d. Grosse“.
Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni.
Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v L.JUEJL.jANI edino le pri
Sdvardll Tavžariu, Kolodvorske ulice št. 35
« " nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tišlerjn“.
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se tičejo potovanja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, Californijo, Arizona, Utah, Wioming, Nevada, Oregon in Washington nudi naše društvo posebno ugodno in izredno ceno črez (lalveston. Odhod na tej progi iz Bremna enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimora in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Colombo,
Singapore v Avstralijo itd.	(113)
O
O
•-s
öd
<*D
Poljedelci, pozor!
Poljskih delavcev vsak dan bolj primanjkuje in kmetovalec danes že brez pomoči poljedelskih
sšrojev polja obdelovati in pridelkov obdelati več ne more. Kdor si pa e kupi stroj, naj si omisli zanesljivo dobro blago. Najboljše in naj zanesljivejše stroje,
o isti niče, proste in najboljše, kakor tudi
posebno pa sl£tnxoce25nice priporoča
Trgovina z železnino „MEKKUR“ P. Majdič v Celju.
jezile posod Än mlelco. — Posebni ceniki strojev brezplačno. — Tcaverze in cen^ent. Nepremočljive vozne plahte.

Vašo Petričič
priporoča svojo veliko zalogo
O eito in neelno.
HajvečjaHapoilvajedjiljii
Ivrilliai.DOipilnallBiiajslimli
Toraj ne zamudite te redke prilike.
Cela hišna oprava od
100 gid
Dobro delo. Solidne cene.
Ustanovljeno leta 1832.

Priznano
najboljše
oljnate barve
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočijo z jako majhno množino pobarvati veliko površino,
razpošilja po nizkih cenah
j^dolf Hauptmann
v JLjubljani
prva tovarna oljnatih barv, firneža, laka in
----------steklarskega kleja. -----
Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov.
llustrovani ceniki dobe se brezplačno. ^
w
wi
0
Ü
P
u.
3
3
&
0 —*
3
0
FILIP FAJDIGA
zaloga pohištva	(io?)
Ljubljana, SV. Petra cesta štev. 19
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega
O El-1 ti V po najnižjih cenah.
1-va.všelca. ii.'isil.

trgovina železnine na drobno in debelo
Ljubljana, Dunajska cesta št.16.
priporočata po najnižjih cenah vsakovrstno železnino in stroje za poljedelstvo in obrt.
--- Slovenske cenike brezplačno in franko. -
———------------oc------------—
9 Engelbert Skušek ?
Ljubljana
Prva modna trgovina za gospode
<*)> Pred škofijo 19 Dobro bla£o * Nizke cene
_________ Vzoi-ce po«ilja zastonj. ---------
Iv. Seunig
pec i usnjem na drnlmn in Hnl(
v Ljiljani, M trs štev. 7
priporoča
dosedaj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin, brez konkurence, brez vsacega duha po najnižjih cenah na drobno 1 kg. po 60 h, na debelo po 50 h.
JfOVO! Patentirano J(0D0!
za počrnenje rujavih čevljev, usnja itd.
SÖSSäSSäSSSäSSKSSSSSBäSS
je moja pristna švicarska sistem Ros-kopf-patent anker-ura z masivnim, solidnim, antimagnetičnim kolesjem, pristnim email-kazalom (ne papirnatim), z varstveno plombo opremljenimi pristnimi nikelna-stimi obodi, šarnirni pokrov čez kolesje, tekoča 36 ur (ne pa 12 ur), krasni pozlačeni kazalniki, natančno regulirana s 3 letnim jamstvenim listom, komad K 5’—, 3 komadi K 14'—, s sekundnim kazalnikom K 6’—, 3 kom. K 17'—, v pristnem srebrnem obodu K 10'—, 3 kom. K 28-—, s sekundnim kazalcem K 12'50, 3 komadi K 35'—.
Zamenjava dovoljena, ali pa se denar vrne brez odbitka. -
Pošilja proti povzetju prva tovarna ur
Hanns Konrad y Mostn (Brni) Češko. št. 650,
Bogato ilustrovane cenike z več kot 1000 slikami se na zahtevanje pošlje vsakomur zastonj in poštnine prosto.
SS2S52S92SRSS5SSS3SS2
Prva slovenska domača pivovarna
Ustanovljena leta 1854.
G. S\uer-jevih dedičev
V JLjubljani, Wolfove ulice Štev. 12	Številka telefona 210.
priporoča slav. občinstvu in poštovanim gostilničarjem (139)	svoje izborno
marčno pivo v sodcih in steklenicah.
Lastnik in izdajatelj „Narodni konsorcii Mladoslovenec“.
OrlcrrivTorn? rtroHrtilr Tvro-r*	o.-»