39. številka.
U LJubljani, v sohoto. II februarja 1906.
XXXIX. leto.
izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto *6 K, za pol leta i3 K, za četrt leta 6 K 60 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leti 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi eam pouj, plača za vse leto 2t K, za pol leta 11 K, za četrt leta & K 50 h, za en mesec 1 K h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. - Na naroČbe brez istodobne vpošiHatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila se plačule od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Knaflovih nlicah št. 6, in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. —   Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
Uredništva telefon št. 34.
Posamezne številke po 10 h.
Upravništva telefon št 85.
P. n. volllcem za trsov, in obrtno zbornico u LjuMjani.
V sredo, dne 21. t. m. izvrše se d o p o 1 n i 1 n c volitve za t r g o v-s k o i n obrtno zbornico naše dežele Nadomestiti je po vseh kategorijah tako trgovskega, kakor obrtnega odseka po enega ali več zborničnih svetnikov.
Volilci! Ko so se pred štirimi leti vršile splošne volitve v našo trgovsko in obrtno zbornico, smo opozarjali na izredno važnost te stanovske korporacije za velo našo kronovino in izrekali nadejo, da možje, ki smo Vam jih obenem priporočali za kandidate, bodo tudi zares v zbornici vestno in uspešno zastopali koristi domačega trgovskega in obrtnega stanu. Nismo se  varali kajti   trgovska in
obrtna zbornica, ki se je bila nato po naših moželi in našem programu iz velike večine sestavila, je razvijala vsestransko živahno delovanje in storila vse, kar je le zamogla storiti v korist posameznih interesentov, kakor tudi v prospeh vsega deželnega trgovstva j in obrtništva. Ne da se tudi tajiti, da je naša zbornica ravno vsled svojega obsežnega delovanja bodisi po svoji pisarni, bodisi po odsekovih in j denarnih sejah, kakor tudi po svojih delegatih pomnožila si  svoj ugled jako izdatno.
Vsem rodoljubom, ki računajo z boljšo bodočnostjo naše domovine, mora biti do tega, da se naša trgovska in obrtna zbornica v tem duhu in z isto pomlajeno močjo razvija dosledno Uidi naprej. Se prav mnogo dela nas čaka. da Kranjska naša dežela izkoristi svoj ugodni gospodarski položaj v neposredni bližini morskih pristanišč in da postane to. v kar je poklicana, namreč dobičkauosno torišče trgovskega in industrijskega prometa. Pri izvršitvi tega, za našo deželo in naš narod pre-važnega programa mora in hoče na čelu stati naša trnovska in o-
brtna zbornica, a podpirati jo morajo vsi rodoljubni, za napredek vneti faktorji.
Volilci! Naša narodno-napred-na stranka, ki je že uspešno odbila marsikateri napad na Vaš stan in ki hoče tudi v bodoče trgovskemu in obrtnemu napredku posvečevati vso svojo pozornost, vabi Vas tudi pri sedanjih dopolnilnih volitvah, da oddaste svoje glasove možem, o katerih je prepričana, da bodo v zbornici branili in pospeševali Vaše stanovske koristi, s tem pa delali za splošni blajior dežele. Pri izberi kandi-datov se je stranka ozirala na vse izražene želje, zlasti na to. da bodo izven Ljubljane zastopani vsi drugi deli dežele, kolikor je to sedaj pri zelo omejenem številu razpoložnih mandatov mogoče. Kandidatje, ki jih je stranka določila sporazumno z Vašimi zaupniki, so deloma dosedanji zbornični svetniki, ki so se s svojim delovanjem že izkazali vredne Vašega zaupanja, deloma pa novi, od katerih lahko istega pričakujemo.
Prosimo torej, da po posameznih kategorijah in po danem navodilu zedinite v Vašem stanovskem in v splošnem interesu svoje glasove na naše kandidate, ki so naslednji:
V trgovinskem odseku:
I. kategorija (rdeče glasovnice):
Fran Kolmann,
trgovec v Ljubljani.
II. kategorija (rjave glasovnice):
1. Feliks Urbane,
trgovec v Ljubljani. 2. Viktor Rohrmann,
trgovec v Ljubljani.
III. kategorija (modre glasov. •
i. Leopold Fursager,
trgovec v Radovljici.
2. Josip Fajdiga,
trgovec v Kamniku.
V obrtnem odseku:
II. kategorija (bele glasovnice;:
Ivan Sehrey,
pekovski mojster v Ljubljani.
2. Filip Supančič,
stavbenik v Ljubljani.
3. Ivan Rakovec,
tovarnar v Kranju.
III. kategorija (zelene glasov.):
l. Josip Vidmar.
dežnikar v Ljubljani.
2. Simon pl. Sladovič,
lekarnar v Novem mesta. V Ljubljani,   15.  febr. 1906
Za izvrševalni odbor narodno-napredne stranke:
0i\ Karel Bleiweis vitez Trsteniški.
Pismo Iz Hrvatske.
(Reška konferenca. — Prehod v Belgrad so jim zabranili. — „Osječki tjednik". — O Star-viću.)
V Zagrebu, 15. febr.
Na veliko veselje vseh protivnikov naše narodne politike se misli, da se za nekaj dni odgodi reška konferenca, ki je bi1 a določena na ponedeljek 19. t. m., ako bo baš tega dne sklicana seja ogrskega parlamenta, na kateri se ima proklamirati razpust državnega zbora. Vsakomur pade v oči, da so dunajski krogi izbrali za razpust parlamenta baš dan reške konference, ko bi se imela sestati madjarska in hrvatska opozicija, da resite sporna vprašanja, ki obstoje med obema narodoma, državnopravno tako vezana drug na drugega, in da se dogovore, ako se posreči, o skupnih sredstvih zajedniške borbe.
Ko to pišem, se še ne ve ničesar avtentičnega o odgoditvi reške konference. Že včeraj je odpotovalo iz Zagreba več odposlancev koalirane opozicije. Danes so imeli na Reki prvi sestanek. Na Reki se namreč snidejo še pred konferenco z madjar-skimi politiki ne samo ona sedmorica, ki ima voditi v odboru pogajanja, nego vsi odličnejši naši opozicijonalni
politiki. Ko se sestanejo vsi, tudi oni iz Dalmacije, se skliče seja, na kateri se bodo končno formulirala vprašanja, zahteve in garancije, ki se bodo predložile v razpravo hrvatsko-ma-djarski konferenci. To bo gotovo najtežja stvar, ker se na teh sejah moraj«* zediniti tudi v detajlih vse opozicij onalne hrvatske in srbske frakcije, ki stoje na stališču reške in zadarske resolucije. Hrvati in Srbi morajo stopiti pred Madjare kot en mož, ker drugače ni upanja, da bi se jim posrečilo kaj doseči. Dasi se zbero na Reki sami pošteni rodoljubi, vendar mislim, da se te priprave ne bodo gladko izvršile. Med njimi bo namreč brez dvoma še dokaj mož iz stare šole, ki mislijo, boječ se frankovske in klerikalne agitacije, da je treba na tej konferenci radikalno licitirati z narodnimi zahtevami, ne da bi bilo treba iskati sigurnih pogojev našemu svobodnemu razvoju in napredku. Z nasprotne strani se že sedaj pripravljajo napadi na neodločne elemente in Stadlerjev sarajevski ^Hrv. Dnevnik" že sedaj grozi s prokletstvom onim, ki bi na konferenci ne zahtevali od Madjarov, da se Bosna in Hercegovina združite s Hrvatsko! Prav tako prete tudi madjaroni, ki so dosedaj dovoljevali, da je madjarska vlada kršila določbe hrvatsko-ogrske nagodbe, ki so Reko prostovoljno izroči1'. Madjarom. da so si tamkaj utrdili stališče — in ti madjaroni zahtevajo sedaj od opozicije, naj od opozicijo-nalnih Madjarov dobi nazaj Reko! To so tako prozorni manevri, a vendar pri tem tako demagoški, da je treba zares mnogo krepke volje in energije, ako se jih hoče zajeziti z realno resno politiko.
V tem oziru prav umestno zaključuje „Pokret" današnji svoj uvodnik, odbijajoč napade madjaronov, frankovcev in klerikalcev s temi-le besedami: „Temelje našeg ustavnog narodnog života ruše svagdanjim svojim radom baš one skupine, koje sad prema Magiarima hoće da licitiraju sa sto većim državopravnim zahtjevima. Ono malo, što imamo, tlače i uništuju, a da to mogu činiti i nadalje,  traže  od nas,   da  letimo po
zraku, pa da M spotaknemo <» kamen, koji nam oni nastave.   Nije li t<> zla boga prozirno?"
*
Komu služi naša vlada, J€ /.upet pokazala vsemu svetu - IVOJO smešno odredbo, da ne sme naše akad. pevsko društvo „Mladost - v Belgrad, kjer je nameravalo prirediti koncert na korist Strossmaverjevcmiii spomeniku. „Mladost- j»- l>ila v Belgradu ob priliki kronanja kralja Petra, ind^j jo je pa pozvalo v Belgrad urljrfm akad. pevsko društvo „ Obilic tf. Ker niso mogli dobiti niti od tukajšnjih, niti od zemunskih oblasti potnih listov, ki so potrebni za prehod v Belgrad, je odšla deputacija k samemu podbanu < 'havraku. Ta rojeni policaj i bil je svoje dni šef policije v Zemunu in Sarajevu i je odgovoril deputaciji, kakor more odgovoriti -amo policijska duša : on se boji za člane „Mladosti-, da bi ne bili vzpričo konflikta med Srbijo in našo monarhijo v Belgradu izpostavljeni inzultom! Kakor vsaka enaka odredba, tako je tudi ta rodila baš nasproten sad. Ker niso mogli Hrvati v Belgrad. -o prišli Srbi v Zemun in so skupn«> b Hrvati demonstrirali po zemunskih ulit ah, pozdravljajoč hrvatsko-srbsko edin-stvo in zabavljajoč avstrijski policiji.
Vlada je tako proti svoji volji doložila svoje za idejo edinstva med Hrvati in Srbi. zakaj kar njej in dunajskim krogom ni po volji, to je gotovo v korist in blagor našega naroda. Tega mnenja je pri nas vsak pošten človek.
*
V Osjeku je jel izhajati nov madjaronski tednik. Tam na oni izpostavljeni točki v Slavoniji, kjer imajo večino oni prebivalci, ki g -vore nemški, so dosedaj izhajali trije listi: opozicijonalni hrvatski dnevnik „Narodna Obrana", ki je dobro nn— jevan in vrlo lepo napreduje, nemški zelo slab dnevnik .Slavonische Presse" in madjaronsko-židovski list ^Die Drau-, ki je znan po svojem gospodarju Pfeitferju radi grde njegov«- korupcije in podkupljivosti. Sedaj se pridružuje tem listom hrvatski   madjaronsko - židovski „Osječki
LISTEK.
Uozel.
Ne vem, kaj mi je brenčalo po možganih, a to vem. da nisem videl dva koraka pred se. Tako sem hitel po ulicah.
To sicer ni nič čudnega. Po ulicah tava na stotine ljudi v polusnu, in le vsaki stoti vidi to pred seboj, kar mu res kažejo njegove oči, vsi drugi so uglobljeni v razne misli in domišljije. Trezno misleč človek na idici navadno sploh      ni trezen.
Obrnem se okoli ogla tam na boznem trgu. V tistem hipu sem imel občutek, kakor da bi me kdo po'zval nazaj. Obstanem, pogledam kaj je.
Gumb mojega površnika se je bil zaplel v čipke neke fine, opojno du-hteČe bluze. Ta bluza pa je krila najkrasnejše prsi najkrasnejše ženske.
To je bilo.
Obrnil sem se proti dami, da bi ročneje segel s svojimi plebejskimi prsti do vozla, ki se je naredil okoli mojega gumba.
A že so zatrepetali njeni nežni prstki po mojem površniku ter nervozno, a previdno opletali s čipkami ter vrteli moj oguljeni gumb.
Lahna rdečica je zalila njeni lici in prsi sta se ji dvigali v povspeše-nem tempu pod tenko svilo.
Tedaj pa sta vztrepetali njeni krasni ustnici :
„Ej, ta vozel!"
„ Dovolite gospa, bom jaz. Jaz poznam namreč svoj gumb delj časa in bolje negoli vi."
„Ej, jaz  pa svoje  čipke bolje!"
-.Počasi gospa, drugače ne bo nič!"
„Žal mi je, da sem vas ustavila. Vam se gotovo mudi V"
„Nikamor, gospa, nikamor !"
rNe gre: Pretržem čipke.a
„Ne storite tega,  škoda jih je.u
„Res škoda, iz Pariza so.u
„Odrežem jaz raji gumb."
„Ne, ne, škoda bi bilo."
„ Kakšna škoda, prosim gospa 5 moj gumb ni iz Pariza. Na, vraga, nimam nožiča!"
„Nic ne de. Čakajte, sedaj bo! Zopet niČ."
-Taki vozli so nevšečni."
„Se vam mudi?" „Nisem menil tega' menil sem le vozle,   ki se ne dajo več razvoljati." „Govorite v figurah Vu „Da, gospa."
„Prav pravite. Marsikdo bi kaj dal, če bi se mogel rešiti vozla kar tako, kakor se pretrgajo čipke ali odreže gtimb.u
ln vzdilinila je nehote.
Pogledal sem v njene oči. Nekaj čudnega je zablestelo na dnu tega globokega očesa, ki je sedaj zrlo polno v me.
V tem hipu pa je zlezel moj gumb prostovoljno iz zanjke.
„Ah, razvozljalo se je!" de ona počasi.
„Res?   Skoda!   Veselilo me jer rečem razočaran. „Klanjam se!" „Klanjam!"
Odhitela je lahnimi z koraki. Jaz pa sem obstal še par hipov tam na oglu borznega trga ter zrl za njenim krasnim stasom, potem sem jezno odtrgal svoj gumb.
Vraga, da taki vozli ne drže trdnejše.
r*rdo Plemič.
U hiši žalosti.
Povest iz tržaškega življenja; spisal Vinkjo Ruda.
(Dalje.)
Zbrana družba je z velikim zanimanjem ogledovala Prosena. Nihče tga ni poznal, in zato so se vsi držali kakor lipovi bogovi. Prosena je to ženiralo. Ti ostri kritični pogledi so vzbudili njegov ponos. Naenkrat je dobilo njegovo lice teman izraz in s temnimi pogledi je pozdravil družbo.
„To mora biti kak jezu vit — tako je suh in grdogled," je šepetala rdečelaska. „Kar bojim se ga.a
Prošenje slišal te besede in zbodle so ga globoko. Čutil je, da mu je na senceh začela biti žila ali odgovoriti ni utegnil, ker je bil že pristopil Karlo in ga pozdravil.
„Ker ste želeli, da pridem, sem prišel," je kratko odgovoril Prosen in se potem usedel v kot ne čakaje, da ga Karlo predstavi gostom. Ti tudi niso želeli, da se jim kdo predstavi, nego. so kar po domače jeli občevati s Prosenom, kakor da bi bili ž njim že davno znani in ga le dolgo Časa
niso videli   Toda Prosenova malobe-sednost je  onemogočila  vsak  daljši 1 pogovor in tako se je zgodilo, d 1 je hitro nastala praznota v kotu. kjer je sedel temnogledi mladi mož.
Prosen je bil hipoma pozabljen, ko so se odprla vrata in se je na pragu prikazal Marko. Karlo je skočil k njemu in ga sprejel z globokim poklonom in z najljubeznivejšimi be>,>-dami. „Ah —Diavoletto,- ><■ topotali, dekleta in z bleščečimi pogledi i 11 lahnimi usmevi pozdravljale lepega moža, ki je tako prijazno stopil med nje in vsakemu podal roko, kakor bi ga od nekdaj poznal.
„Ah — kako je interesanten." Tako je naenkrat vzkliknila zala punica, ki je Diavoletta gledala kakor zamaknjena. Vsi so se glasno zasme-jali.  Ta smeh jih je približal Marku.
„Hvala, gospodična, za poklon," je odgovoril Marko in se usedel poleg dekleta, ki se je čutilo s tem tako odlikovano, da je zardelo do las in je komaj odgovarjalo na različna Markova vprašanja.
„Kje je pa Vaša slika, dragi gostitelj," se je Marko obrnil do Karla. „Verjemite mi, da bom prav vesel,
tjednik". Lastnik in urednik nm je odvetnik dr. S p i t z e r. Ta dr. Spitzer je tip pravega židovskega advokata, ki se ne sramuje nobenih sredstev, samo da doseže svoj namen. On je odvetnik grofa Pejačevića, sedanjega bana. še od časa, ko je bil Še nava-den^ graščak v Našicah. Radi teh svojih visokih vezi se govori, da lahko doseže vse. Ker so naša sodišča odvisna, a sodniki bojazljivi, vedo takoj, kako jim je soditi, Čim. dr. Spitzer prevzame kako zastopstvo. Zato se k njemu zatekajo najsumljivejše osebe z naj kočij ivej širni aferami, ker so prepričani, da bo dr. Spitzer za dobro plačo vse dobro rešil.
In tak človek hoče kandidirati pri bodočih saborskih volitvah, in si je zato osnoval list z nalogo, kakor pravi, da „popularizuje program narodne i vladne i stranke." Močno na-glašuje. kako je popolnoma neodvisen in skoz in skoz pošten, da bi mu kdo kaj zaupal. Nadalje na nekem kraju tolmači, da hrvatski narod po današnjem položaju stoji pred edino alternativo : ali si izbirati v sabor po večini dosedanjo vladno stranko ali — absolutizem. To je torej njegova deviza. Pošteno neodvisno hrvatsko časopisje se pac ne more pohvaliti s tem novim tovarišem.
Med frankovskinii duhovniki in tukajšnjimi kanoniki se je zopet razvila huda polemika o pokojnem dr. A. S t a r č e v i ć u. Kanonik Ivekovič, strasten protionik starčevićanske politike, je dokazal pred mnogimi meseci iz spisa in razgovora pok. osnovatelja stranke prava, da je bil odkrit ateist in najhujši nasprotnik katoliške cerkve in njenih duhovnikov. Frankovci, ki sedaj uganjajo klerikalno politiko, a se vendar postavljajo kot testamen-tarne naslednike StarČevića, so bili v veliki zadregi, pa da potlačijo ta neprijetni vtisk. so navalili z najhujšo osornostjo na TOletnega kanonika ter ga slikali kot hijeno, ki ne da pokojnim miru, dasi je Starcević javna prikazen, pod čigar tvrdko vodi danes dr. Frank svojo stranko ter bi se najmanj Starčevičevmi učencem treba bilo braniti tega, da se njegova prikazen osvetli od vseh strani. —- Te dni je odgovoril Ivekovič svojim napadalcem z nič manjšo ostrostjo ter sam poudarjal, da samo duhovniki zamorejo voditi tako surovo in lažnjivo gonjo proti njemu. Sedaj mu frankovski popje zopet na dolgo in široko odgovarjajo, toda vidi se, da so preslabi napram Ivekovićevim argumentom, ki jih ta črpa iz Starčevi--ćevih del. a oni iz teh del ne morejo nasprotnega dokazati.
Toda ta spor med Starčevićevimi nazori in sedanjo politiko njegove stranke bo že izgladil — Žid dr. Frank. Njegovemu zatrjevanju bodo verovali tudi katoliški popje. tisti namreč, ki stoje popolnoma pod njegovim vplivom, da niti nimajo svojega samostojnega mišljenja, kamoli da bi si upali nastopiti proti njegovi komandi.
če bom mogel izreči ugodno sodbo o njej."
nV sosedni sobi je, gospod; ako se izvolite potruditi —."
Vsi so vstali in so šli za Markom in za slikarjem v drugo sobo, kjer je bila razpostavljena slika. Marko je dolgo molče ogledoval prvo veliko delo Karlovo. Vsa družba je z napetostjo Čakala, kako sodbo izreče. Vsi pogledi so bili obrnjeni na Marka ; vsa ta mladina je bila pripravljena, veseliti se brez zavisti, če bo sodba ugodna in braniti prijatelja, Če bo sodba neugodna.
Slika je predstavljala zapuščeno, deloma razpalo kapelico, v kateri je jokaje klečala in molila črno oblečena dama, dočim sta se poleg nje brezskrbno igrala dva otročiČka. Na Marka je napravila slika globok vtisk; zapuščena vdova z otročičema — to je bila snov, ki je našla v njegovem človeški bedi tako pristopnem srcu glasen odmev. Toda premagal je svoja čuvstva in kolikor mogoče hladno povedal svoje mnenje, ki je bilo vzlic temu tako laskavo, da je Karlo žarel zadovoljstva in da so njegovi gostje veselja ploskali.
Novi plačilni pravilnik
za delavstvo erarUnesa rudnika v Idriji.
Akcija, ki jo je pred dvema letoma započelo in lansko leto odločno ponovilo idrijsko delavstvo za zboljšanje svojega gmotnega stanj t, je imela uspeh, a ta uspeh ni tako velik, da bi se ga lahko delavstvo veselilo. Njihovim zahtevani se je. le deloma ugodilo, kardinalno točko resolucije, brezplačno dobivanje žita, se je nepovoljno rešilo, in to je, kar idrijsko delavstvo najneprijetneje zadene. Poljedelsko ministrstvo je z odlokom z dne 90, prosinca t. 1. št. 2059/1530 odobrilo nov plačilni pravilnik za idrijsko erarično delavstvo. Ta pravilnik nikakor ne donaša trajnega blagostanja idrijskemu delavstvu, dolgoletne želje so ostale neizpolnjene, določbe so v dvomljivem zmislu in delavstvo le s skrajno nezaupnostjo vzprejema ta novi plačilni pravilnik. Tudi se danes še ne ve, kako bo izvršilo rudniško' ravnateljstvo nove določbe, zato si hočemo končno sodbo pridržati. Podati ga pa vendar hočemo javnosti, da se vidi. kako slabo je še vedno plačano idrijsko delavstvo, ki je že toliko in toliko milijonov pridobilo državi. Evo ga:
Plačilni pravilnik za delavce era-ričnega rudnika v Idriji.
£ 1. Normalna silittia plača delavcev eraričnega rudnika v Idriji obstoji:
A) iz šihtne plače v gotovini in H    iz   doklade, katera obstoji v
brezplačnem dobivanju žita in drv v
naturi ali pa v denarju.
Ad Al  Gotovinske  šihtne plače
so  po štirih  razredih,  vsak z dvemi
plačilnimi stopnjami sledeče določene:
I. razred K 240 in 2-90 U.     „      ,. 2 — „ 180
III.....160 ., 140
IV. ,.      ,. 120  ., 1 —
Te šihtne plače veljajo za osem-urni šiht. Za dvanajsturni Silit z deset urnim delom se pa plačujejo 250 0 zvišane šihtne plače od osemurnega šihta.
Te šihtne plače se za izven pogodbenega ali akordnega dela storjene šihte (gospodske silite, zaračunavajo in izplačujejo.
Posamezne delavske kategorije se v te plačilne razrede sledeče uvrstijo:
V I. razred: Rokodelci, mojstri in preddelavci pri stavbnem in strojnem oddelku, nadstrojestrežniki in pi<arji;
v II. razred: Preddelavci v jami; žgalnici, odbiralnici, tovarni za cino-ber in pri stavbnem in strojnem oddelku, str. »jestrežniki. laboranti, pisarji itd.;
v III. razred: Jamski delavci (kopači, tesarji, zidarji itd.), delavci v odbiralnici, žgalnici. tovarni in iz-kušnici, strojestrežniki, kurilei, delavci stavbnega in strojnega oddelka, pi-1 sarji, dninarji, konjski hlapci, cerkveni sluga itd. ;
v   IV.   razred:   .Jamski delavci
„Tako sem ginjena, da komaj solze zadržujem," je zatrjevala rdečelaska. „Kadar pogledam to sliko, me prevzame sočutje. Kako je žalostna in zapuščena ta vdova, in kako vesela ta dva nedolžna otročička. To sliko je ustvaril ne le umetnik, nego tudi mislec."
Rdečelaska je bila to zadnjo frazo čitala taisti dan v nekem časepisu in jo je zdaj ponovila z velikim ponosom ter ž njo tudi res močno imponirala svojim prijateljem in prijateljicam.
Pogovore, ki so se vneli o siiki, je pretrgal srečni slikar  s pozivom:
„Sedaj pa gospoda — k večerji."
S šumno radostjo se je mladi svet odzval temu pozivu. Slika je bila hipoma pozabljena in vse je hitelo zopet v drugo sobo, kjer je bila pripravljena večerja. Nihče ni opazil, da nekdo trka na vrata. Gospodična Lavra je bila trikrat potrkala, a ker se ni nihče oglasil, je vrata odprla in se v vsem svojem sijaju in blesku prikazala na pragu.
Kdini Karlo ji je hitel nasproti in jo pozdravil. Navzočna dekleta so se držala skrajno reservirano. Sicer je bilo   oČividno, da  zavidajo Lavro
(vozarji, zastavljavci, čistilci), potem delavci v odbiralnici, žgalnici, tovarni in izkušnici, ter delavci stavbnega in strojnega oddelka, dninarji itd.
Premeščenje iz spodnje stopnje plačilnega razreda se izvrši po v spodnji plačilni stopnji dovršeni največ petletni, brezgrajni in zadovoljivi službi.
Povišanje iz spodnjega v bližnji višji plačilni razred so vrši po m e-rodajnosti istinite potrebe delavcev tega razreda, toda tako, da pridejo, če je službovanje brez graje in zadovoljivo, delavci stavbnega in strojnega oddelka, potem posebni delavci pri žgalniškem in tvorniškem obratu najpozneje po 20 službenih letih v I. plačilni razred, vsi drugi rudniški delavci pa najpozneje po HO službenih letih v II. plačilni razred.
Uvrstitev v I. oziroma v II. plačilni razred se izvrši pričenši s 1. svečanom L906 tekom 4 letne dobe, tako, da bodo s 1. prosincem 1909 vsi delavci z brezgrajnim in zadovoljivim službovanjem in po zgoraj določenih službenih letih uvrščeni v I. oziroma v II. plačilni razred.
Za posebno spretne k rokodelcem pripadajoče delavce, se povišanje  plače  po  dogovoru pridržuje.
Dodatni šihti isojšna), ki so dovoljeni le v izvanrednih slučajih, ali Če nevarnost preti, se plačajo po dogovoru.
A. B. doklade. Doklade se v mesečni izmeri določajo in sicer dobivajo ob Času uvedbe tega plačilnega pravilnika službujoči stalni rudniški delavci sledeče mesečne doklade v naturi.'
Vsak samski ali oženjeni delavec za svojo osebo mesečno 271 /., 1 pšenice. 30 1 rži in 03 m 1 drv.
Vsak oženj eni delavec poleg tega mesečno za svojo zakonsko ženo 5 1 pšenice, 121 1 rži in 03 m 1 drv, ter za vsakega zakonskega ali po postavi temu enakopravnega otroka do dosežene normalne starosti 14 let brez omejitve števila 2l , 1 pšenice in 71 ., 1 rži.
Za časa uvedbe tega plačilnega opravilnika službujočim aktivnim rudniškim delavcem je na voljo dano, mesto prej navedenega prejemka v naturi, temu primerni znesek v denarju na dosedaj običajni način zahtevati, ali pa se prejemka v naturi trajno odpovedati, v kojem slučaju dobe na novo vstopivši delavci v naslednj em določene doklade v gotovini.
P o v e 1 j a v n o s t i tega plačilnega pravilnika na novo vzprejeti rudniški delavci nimajo nobene pravice prejemati doklade v naturi, temveč naslednje mesečne doklade v gotovini. Namreč dobi: a) Vsak delavec za svojo osebo mesečno gotovinsko doklado 9 K.
b) Vsak oženj eni delavec poleg doklade ad a) za svojo družino skupaj, tedaj ne glede na število družinskih članov, mesečno gotovinsko o s eni kron.
za njeno krasno toaleto in za dragocenosti, s katerimi je bila nališpana, ali očividno je tudi bilo, da nima med njimi simpatij. Oh, to* ni dekle, ki hi celo stradalo, samo da ostane svojemu izvoljencu zvesto, — to je bila misel, ki je navdajala vse te punce in vsaka je z nekakim preziranjem gledala na Lavro. Toda Lavra se ni dosti zmenila za te obraze. Prosila je slikarja, naj jo predstavi zbranim gostom in potem je mirno in nekoliko dostojanstveno sedla na svoje mesto in se udeležila večerje, kakor da že kdo ve koliko časa občuje v tej družbi.
Dekleta so z nekako ljubosumnostjo pazila, kak vtisk napravi Lavra na Marka. Lavra je sedela ravno nasproti Marka, tako da je bil prisiljen večkrat nanjo pogledati. Njen fini parfum je dehtel čez mizo k njemu in kadar je dvignil svoje oči, je moral videti njeno obleko, ki je bila na prsih globoko izrezana, njen vrat in njeno lepo obličje. Ali Marko se ni genil in rdečelasa Karlotta je z zadovoljstvom zašepetala svoji sosedi na uho: Tako je mrzel kakor kamen; Lavra se zastonj trudi, da bi ga za-predla v svoje zanjke.        (Dalje prih.)
C; Vsak delavec vdovec poleg doklade ad a; skupaj za svoje pod normalno starostjo 14 let stoječe zakonske ali po postavi tem enakopravne otroke, tedaj brez ozira na njih število, mesečno gotovinsko doklado 8 K.
Onim rudniškim delavcem, ki dobivajo mesto naturalij gotovinske doklade, je na voljo dano, prejemati žito in kurivo (drva ali premog) od rudnika po napravni ceni do skupnega zneska gotovinske doklade proti mesečni odtegnitvi od zaslužka po vsakokratnih od rudniškega ravnateljstva izdanih določilih.
Za slučaj dopusta čez tri dni, potem za slučaj neopravičenih šihtnih zamud ali kake zaporne kazni sploh, se za isti čas pripadajoči prejemek v naturi, v denarjih ali gotovinski do-kladi po dosedaj običajnih določilih odtegne.
Rudniškemu ravnateljstvu je na voljo dano, kjerkoli potrebno pogodbeno delo uvesti pri čemer je pogodbeno ceno na podlagi gotovinskih šditnih plač (§ 1. lit. A) za naprej dognati in določiti; zaslužek pa ni nikakršni omejitvi podvržen.
Ako delavci z različno visokimi š i h t n i m i plačami skupaj po dogodbi delajo, tedaj naj cenatemelj i vedno na višji gotovinski šihtni plači.
S 3. Šihtni zaslužki v gotovini oziroma pogodbeni zaslužki in plačilne doklade po resnični vrednosti naturalij ali pa v gotovini se morajo v izkazanih v zaslužku v plačilnih zaznamkih in plačilnih listkih delavcev mesečno izkazati.
§ 4. Za slučaj poziva v aktivno vojaško službo in sicer:
a) v svrho lastne vojaške izučbe v za izučbo novincev postavno določenem času: izključena pa je 1 leto ali dalje trajajoča vojaška dejanjska službena dolžnost:
bi povodom   perijodnih orožnih
vaJ:
c  v slučaju mobilizacije:
d i v slučaju sklicanja črne vojske dobe oženj eni ali ovdoveli stalni rudniški delavci iz rudniške blagajne izplačano 30" 0 normalne šihtne plače £ 1. A in Bi ako imajo več kakor 4 pod normalno starostjo 14 let stoječe zakonske ali pa tem po postavi enakopravne otroke.
25* g normalne Šihtne plače, ako imajo 3—4 take otroke.
20% normalne šihtne plače, ako imajo 1—2 taka otroka, ali ženo brez otrok, in pa samski ali obvdoveli stalni delavci brez otrok 15" „ normalne šihtne plače (§ 1. A in B'. Ako se izkažejo predstoječi prejemki nižje kot po starem plačilnem pravilniku na podlagi vsakokratne istinite napravne cene za naturalij e izraeu-njeni prejemki, tedaj se ima onim delavcem, ki so bili /.e pred 1. prosincem L902 pri rudniku v stalni službi, v slučaju poziva k perij odič-nim orožnim vajam, zadnje prejemke nakazati oziroma izplačati.
Tak« se glasi doslovno novi plačilni pravilnik v uradni slovenščini c. kr. rud. ravnateljstva v Idriji. Komentar doprinesemo v kratkem.
Parlamentarni položaj.
Dunaj, 1<>. februerja.
Volilna reforma se predloži najbrže prihodnjo sredo parlamentu. Misel, predložiti tudi načrt o reformi gosposke zbornice in p o s 1 o v n i k a, je vlada opustila.
Gosposka z b o r n i c a bo imela seje 26. in 27. t. m ter ima kot prvo točko na dnevnem redu prvo branje zakonskega načrta o zavarovanju pokojnine privatnim uradni-k o m.
Brambni odsek je dognal danes zakon o vojaških taksah.
Vinorejski odsek sestavlja vinski zakon.
Iz carinskega odseka.
Dunaj, 16. februarja. Carinski odsek se je bavil danes s trgovinskimi pogodbami, v prvi vrsti s pogodbo z Italijo. Posl. vitez V* U kovic je rekel, da pomeni nova pogodba za Dalmacijo veliko oškodovanje, posebno, ker se je za olivno olje uvedla nova klavzula,   ker BO se zni-
žale carine na uvoz italijanskih mandeljnov in fig, doČim so oranže, zelenjava in kruh  carine prosti.    Naj ver pa  škodujejo   Dalmaciji   določbe o nabrežnem parobrodstvu in o ribištvu Odgovarjal mu je trgovinski minister V debato  je   po-^gel   tudi poslane. P o v š e,   na k;i r   sta   se odobrili trgovinski pogodbi z Italijo in Belgijo.
Kriza na Ogrskem.
B u d i m p ei t a,    1 o    februarj a. Iz Velikega Varadina je  poklican v Budape.što   brambovski   polk.   da !>.. novemu   kraljevemu   komisarju gen. ralu   Nviriju   na   razpolago,   ako !. treba poslane«- s silo razgnati. *
Danes so imeli voditelji raafa strank posvetovanje pri predsedniku Justhu o korakih, ki jih store pri razpustu državnega zbora. Posvetovanje se bo nadaljevalo v nedeljo.
Neodvisna stranka hoče budape-štanske hišna posestnike pozvati, naj v ponedeljek izvesijo črne zastave, trgovine pa se naj zapro. Opozicijski poslanci bodo šli k Črni maši. iz cerkve pa pod črno zastavo v parlament. Sprevodu se pridružijo tudi dijaki. Socijalni demokratje nameravajo prirediti veliko protidemoii-st racij o.
Zupan H al m o s in podžupan Mat uska sta vl-.žila prošnjo z.« upokojitev.
Trgovinska pogodba z Rusijo.
Dunaj    16.   februarja Včeraj sklenjena   trgovinska   pogodba med' Avstro-Ogrsko in Rusijo urejuje prvi■", trgovinske  odnošaje  med obema državama z   obojestranskimi pogodbenimi tarifi.   Za uvoz avstro-ogrskega blaga so se dosegle sledeče ugodnosti : carina na  kose in  srpe se je znižala od 360 na 1.68 rublja, carina na papir se je znižala  za 4 rublje itd. — Avstro-Ogrska pa je dovolila ruskim produktom sledeče ugodnosti: za žita so določene minimalne carine: carin.« na živo perutnino je znižana na 4 K., dočim  je   uvoz  gosi   earine prost Zviša pa  >e  carina na hmelj od 16 na 24 K,  na  konje od 23 na i'A) K. na  deteljno   seme   8   K   dosedaj je bilo carine  prosto   in  na druga semena povprečno za 2 K
Pravda proti bivšemu srbskemu ministrskemu predsedniku.
Belgrad, Ki. februarja. Dane? se je pričela pravda proti bivšemu ministrskemu predsedniku Ojorgj e-viču. češ, daje v knjigi m Konec dina-stijeu izdal državne tajnosti ter s tem omajal Srbiji mednarodni kredit, zbudil pri drugih državah nezaupanje proti Srbiji. obtoženi m j,, zagovarjal, da ima knjiga le zgodovinski značaj in da je slično delo sestavil tudi bivši franco>ki mini>tci Delea>>/.. — Obravnava bo trajala več dni
Rumunska proti tujcem.
Bukarešt, 16, februarja. Vladi pripravlja zakon, ki je v prvi vrati naperjen proti Ghrkom, toda se tič--tudi drugih tujcev, ki prihajajo 1/. držav, ki niso sklenile z Rumuiisk trgovinske pogodbe. Temeljna pristojbina za uvoz je povišana šestkratno Za uvoz blaga so ustanovljene najvišje takse.
Rusija daje Turkestan v najem ?
I\im. 1(>. februarja „Corrieie deli a Sera" poroča iz Petrograda baje iz dobro poučenega vira, da namerava Rusija dati Turkestan na 9% let v najem nekemu ameriškemu trustu, ki bi imel pravico izrabljati deželo v trgovinske in industrijalne namene Po 3*i letih ali za določeno odškodniiH> že po 24 letih pripadlo bi Kusiji vse, kar je trust v Turke-stanu napravil. Trust bo namreč zgrabil mnogo železnic, plača jamstva za kontokorente 4O0 milijonov ter se zaveže rabiti samo ruski materijal in make delavce.
Položaj na Ruskem.
P e t r o g r a d , H>. februarja. V Kigi so našli v neki hiši sredi mesta 15 bo m b. '
8W Dalje v prilogi. Tjm&
1. Priloga , Slovenskemu Narodn" §t 39. dne 17.
febrnana 1906
Vstaja v L i v 1 a u d i j i  in  K u r-jndiji  se jo   le na videz polegla, ^ebivaiei   izročajo   le  slabo orožje, [jbro pa zakopavajo. Lansko poletje K, agitatorji porazdelili 40.000 pušek. I    Za namestnik a v Kavkazu se imeim-L general Trepov z izrednimi oblastili.
IZarota proti ino2emcem I       na Kitajskem.
I London. Hi. februarja. Iz Kitaj-Le je prispelo na parniku več Ev-Inejeev v San Francisko, ki pripovedujejo, da so provzročitelji izgredov ■proti inozemcem kitajski dijaki in I - iaki, in da je posebno v Sang-I :;i položaj vedno nevarnejši. Ame-|:i?ka vlada je overjena, da bo vsak I - izbruhnila vstaja proti inozemcem. ■VSanghajuje baje skušal neki kitaj-l;ki sluga umoriti francoskega gene-■rnlnega konzula.
Obrtni uestnik.
I      Carinska   tarifa   navaja   zneske , Isarere je plačevati od  carini podvr-lienega blaga, kadar prihaja v ozemlje ■kake* države,  oziroma kadar prehaja ■blago iz države. Carina, ki se plačuje 1,1 uvažanega blaga, je važnejša in ■pomembnejša ter se zove uvozna ca-■rina:  carina,  ki se  plačuje  od izva-I      ga blaga, se zuve izvozna carina. ■V carinski tarifi so  posamezni pred-Imeti zbrani  v  blagovne  skupine in [razrede zategadelj, da se poveča pre-Iglednost in  onemoči lahka  in hitra I     .itacija. Carinski tarifi je pridejan ■carinski   zakon,    ki    navaja splošne Idoločbe,   tičoče   se   carinskega pro-laieta.   Ločiti je dve  vrsti carinskih I tarif   Avtonomna carinska tarifa je Iona, ki jo sestavi   in uveljavi vsaka [država po svojih potrebah in po svoji [previdnosti za lastno ozemlje ne glede na druge države. Pogodbena carinska tarifa je ona. ki se  dogovori za promet med  dvema  državama   v trgovinskih pogodbah.  Avtonomna tarifa velja za promet med dvema državama le tedaj, kadar ne obstoji pogodbena tarifa.   Trgovinske pogodbe  se sklepajo med posameznimi državami zategadelj, da se uredi in olajša blagovni promet. Za podlago in temelj ob dogovarjanju  in sklepanju trgovinskih [pogodb  služijo   avtonomne carinske I tarife pogajajočih se držav.   K trgovinskim   pogodbam    navaja države okolnost, obilujejo gotove vrste blaga, docim morajo dane potrebe za druge vrste blaga pokriti na ta način, da prejemajo za take vrste blaga, ki ga v državi sploh ni ali vsaj ne zadosti, iz inozemstva. Ob sklepanju trgovinskih pogodb skuša vsaka država doseči za one vrste blaga, ki $;a obiluje in bi ga zategadelj   rada razpečavala v ozemlju druge države, glede plačevanja carine kar največje ugodnosti. Pripravljena mora  biti zategadelj na * •. da ima drugemu pogodniku ponuditi olajšave in popuste pri carinskih postavkah svoje avtonomne carinske tarife za one vrste  blaga, ki ga ima druga  država  v  preobilju  in torej stremi za tem, da ga spravi v denar v  tej   državi  pod čim ugodnejšimi pogoji.   Iz povedanega je lahko povzeti, da posamezna država izposluje tem večje in tem dalekosežnejše ugodnosti in olajšave pri carinskih postavkah avtonomne carinske tarife druge pogajajoče se države, čim večje ugodnosti in popust more ona sama dovoliti pri svojih carinskih postavkah. Pogajanja  za   sklepanje trgovinskih pogodb se vrše po. pooblaščencih. Od teh pooblaščencev, ki vodijo pogajanja, je seveda mnogo odvisno, kake uspehe imajo pogajanja. Pooblaščenci imajo težavno in odgovorno nalogo. Poznati   morajo   vsestransko  ne le produktivno   in   trgovinske razmere svoje države, marveč tudi gospodarske potrebe in trgovske interese v državi, s katero dogovarjajo  pogodbo. Čim spretnejši   so   ti   zaupniki,   tem pomembnejše uspehe morejo izposlovati za svojo domovino. Potom trgovinskih pogodb   se   carinske  postavke avtonomnih carinskih tarif v mnogokate-rem oziru znatno izpremene. Tako na primer je  Italija,  katere avtonomna tarifa določa za uvoz rezanega lesa 70 lir od vagona, dovolila v zadnji trgovinski pogodbi z Avstrijo, da se sme les iz Avstrije uvaže vati carine prosto. Naša   država   pa  je   dovolila Italiji znatne  popuste  pri   carini od vina, zelenjave, juzaega sadja itd. V trgovinskih pogodbah,  ki  imajo mimo carinskih določb tudi druga določila, tičoča   se   splošnega   prometa med državami,  se  uveljavijo  torej specijalne carinske tarife za  promet mod dvema državama in v takem primeru govorimo o pogodbenih carinskih tarifah. Mogoča pa je še druga alternativa, na katero namerimo zlasti v prometu med onimi  državami, ki nihajo velikega   blagovnega prometa nied seboj. To so trgovinske pogodbe s takozvano klavzulo največjih ugodnosti, ki   obstoji v tem,   da  se dve državi zavežeta,  dajati   druga drugi
ob uvozu blaga vse tisto ugodnosti, ki jih dajeta katerikoli drugi državi. Trgovinske pogodbe s posebnimi carinskimi tarifami ima naša država na primer s Nemčijo, Italijo, Srbijo ; z Bolgarijo pa veže Avstro-Ogrsko le dogovor, da si jamčita, dajati si obojestransko vse ugodnosti, ki jih dajeta drugim državam.
Sedanja avtonomna  carinska tarifa v  Avst ro-Ogrski je v veljavi od leta L882. Na podlagi te carinske tarife je naša država sklenila z mnogimi   drugimi   državami trgovinske pogodbe, večinoma v letih   1891 in L892.     Pogodbe    so   bile ponajveč sklenjene za dobo 10 let s pristav kom, da ostanejo po preteku 10 let še nadalje v veljavi, ako se eno leto pred potekom   pogodbene   dobe  ne poda od ene ali druge strani odpoved. Večina teh pogodb  se je  po preteku prvih  10 let leto za letom avtomatično podaljševala, ter se niso podale odpovedi. Šele lansko leto so se naše trgovinske pogodbe odpovedale, ker se je pokazala ob  premenjenih gospodarskih razmerah potreba,   da se preuredi trgovisko politično razmerje monarhije z inozemstvom.  Lahko se reče, da vse važnejše trgovinske pogodbe   Avstro-Ogrske    poteko   s 1. marcem   letošnjega   leta.   Ta  dan je za vse gospodarsko  življenje odlične važnosti.  S tem dnevom hkratu započne nova gospodarska era:  V veljavo stopi   ta  dan  \   Avstro-< >grski pred   vsem   novi   carinski   zakon in nova    carinska    tarifa,   ki prineseta mnogo dalakosežnih izprememb glede carinskih določb. Isti dan pa stopijo v veljavnost   po   vsem pričakovanju tudi nove trgovinske pogodbe z inozemstvom. Ako bi vsled nepremostnih težav naši vladi ne bi  bilo moč do 1. marca t. 1. uveljaviti novih trgovinskih pogodb, nastane za kupčijske sloje, ki so na importu ali eksportu interesiram, jako mučen položaj, ker bi  v  prometa z inozemstvom naša država prišla v brezpogodbeno razmerje, to  se  pravi, na blago, ki se izvaža iz Avstro-Ogrske v druge države, bi se ob nedostajanjn veljavnih trgovinskih pogodb navajale carinske postavke avtonomnih carinskih tarif, ki so često  tako visoke, da  sploh ni moč brez izgube uvažati in prodajati blaga. Že uveljavljenje novega earin-skega  zakona  in   carinske   tarife v Avstro-Ogrski    dela    vladi težave spričo okolnosti, da navedena zakona ogrski parlament še ni odobril, No, tako  ogrska  kakor  avstrijska vlada -ta odi učeni, da navzlic temu uvedeta nove carinske zakone v monarhiji s 1. marcem, na Ogrskem pač le potom vladnega  ukaza.  Za  trgovinjske pogodbe  je   pa   stvar   še težavnejša. Obojestranski vladi sta dogovorili in dognali  nove trgovinske pogodbe na podlagi nove carinske tarife, dasi je ogrski parlament še ni rešil. V obstoječih razmerah ni misliti, da bi na Ogrskem do 1. marca spravila vlada pod streho nove carinske zakone, še manj pa, da bi državni zbor odobril dogovorjene trgovinjske pogodbe. I>a se izogne monarhija brezpogodbenemu razmerju, najbrže ne bo preostajalo drugo, kakor uveljaviti tudi nove trgovinske pogodbe potom ukaza. Tak ukrep pa gotovo ne bo pripomogel k ublažitvi ogrske krize, to temmanj. ker se vlada s tem  činom   postavi v nasprotje s takozvano Szellovo klavzulo iz leta 1899, ki meri na to, da se ohrani gospodarska enotnost v monarhiji  le do   leta   L907,   če   se gospodarsko  razmerje med Avstrijo in Odrsko   ne   uredi   na   novo   do leta L903. Ta termin se ni držal: navzlic temu  pa   bi   stopile   v   veljavnost za dobo 10 let trgovinske pogodbe, ki predpostavljajo gospodarsko enotnost naše države.
Glnsoui z Jesenic.
Sape je z m a n j k al o fajmoštru Zabukovcu, ker slednji dan bolj uvi-deva, da vkljub svoji zvezi z Nem. i ne dobi občine v oblast. Naša slovenska stranka je v taki premoči, da bi moral Zabukovee prodreti v vseh treh razredih, Če bi hotel potem delati po svoje. Morebitna zmaga v dveh razredih mu niti najmanje ne pomaga. Ako zmaga naša stranka v dveh razredih, je občina naša, če pa prodremo le v enem razredu, smo še vedno v toliki moči, da lahko onemogočimo vsako delo občinskega odbora, ki bi hotel delati brez nas ali pa proti naši volji. Toliko stoje torej za nas razmere ugodnejše, kakor pri naših združenih nasprotnikih. Iz tega pa je tudi razvidno, da je na Jesenicah za nami vse, kar je neodvisno in ki res nekaj reprezentira.
Za oljema kaplanoma strašno toži Zabukovee v „Slovencu", če bosta vsled reklamacij izbacnena iz prvega volilnega razreda. Po postavi spadajo namreč kaplani v 111. razred, ker jih ni smatrati za dušu«' pastirje v pravem pomenu besede, ker sta le nekaka pomagača ž upnikova, kateremu pristoja naslov „ dušni pastir", kakor zahteva to volilni zakon. V tem zmislu je že tudi razsodilo upravno sodišče za neko drugo kro-
no vino. Stvar utegne priti zopet pred upravno sodišče in bo razsodbna gotovo velike važnosti. Čemu pa naj bi tudi kaplan volil v L razredu, katerega delo obstoji v tem, da vsak dan smoli par očenašev.
— J e s e n i š k i p o ž ar n i b r a m b i
še vedno načeluje razvpiti kriČač Krivec. Kako dolgo že?
— Farška politika. Župnik Zabukovee je pričel pri raznih shodih vplivati na ženske, naj pregovore svoje može, da volijo njegove kandidate v občinski odbor, ker drugače jih čaka „večno pogubljenje". Mož je postal od samega hujskanja tako neumen, da sploh ne ve več, kaj pravzaprav dela, ker drugače bi pač ne mogel početi takih predpustnih pri-smodarij. Gospe Balo h ovi je celo odpovedal stol v cerkvi, ker se mu je Balohova rodbina zamerila. Ako p oj de po volji Zabukovca, bo nazadnje vse ljudi pognal iz nebes in bo menda sam s svojimi kaplani in svojo kuharico sedel za nebeškimi vratini. Če pa bo sv. Peter slabe volje, porine še našega pobožnega bojevnika Zabukovca pred nebeška v r a ta.
— Župnik Zabukovee porabi vsako priliko, da javno oblati kakega našega pristaša in če se le toliko zagreši, da gre na pr. s svojim prislu-ženim denarjem v Ameriko. Zakaj ni Zabukovee poročal o pismonoši La-m o v s k u , ki je bil odpuščen iz službe, ker je hotel ubogi vdovi odnesti okrog 180 K V Zakaj ne poroča o ženi svojega pristaša Krivca, ki prodaja tuje svinjsko meso, koje je skrivnostno izginilo izpod nekega podstrešja V Zakaj molči o skandalčkih, ki se gode med maso v znani „šnopšapoteki" na Savi med Marijinimi otroci? Ali naj morda zopet mi kaj zanimivega priobčimo 0 Zabukovcevem pobratimu in pristašu svobodne ljubezni pisarju Pon-gratzu ?
— Preiskava p r o t i znanim razgrajačem, ki so zakrivili vsled Zaimkovčevega hujskanja nadobčinsk. odborom hudodelstvo javne sile, je v popolnem teku in so bile prve priče zaslišane 16. t. m. Opozarjamo še enkrat, da so glavni hudodelci bratje Krivci, delavec Torkar, Vil man iz Kurje vasi in Še nekaj drugih, katerih imena se bodo kmalu našla. Zaslediti se morajo zlasti tisti, ki BO s pestjo tolkli ob mizo in grozili gospodoma Schreyu in Legatu.
— Mladi Luk man pride vsled reklamacije učitelja Fabinca iz prvega volilnega razreda v tretji razred. Tako je odredil komisar Schitnik. To pa bo Lukman zopet pihal, da se bo kar kadilo!
— Bivši župan Jože Klinar, ki je hotel v svojem političnem življenju sedeti na treh stolih, se je srečno usedel na — tla. Se-le sedaj je mož pokazal, da je z dušo in telesom vdinjan klerikalno-nemškutarski zvezi, ker je dovolj kratkoviden, da misli, da ga bo ta garda zopet dvignila na površje, kakor go je posadila na tla. Mi pristavimo samo to; ljubši nam je odkrit nasprotnik, kakor p a človek, ki ni krop m• voda in mi lahko zagotovimo, da ljudje t a k e b a ž e ne pridejo več na površje.
Pip Carsko društvo nabira člane po Jesenicah. Opozarjamo vsakogar, da je to društvo pristno ajmoh-barsko pod okriljem raznih zabitih Torkarjev e. t. c. in je dolžnost dostojnih ljudi, da odklonijo vsiljive ajmohtarske „pipce". Čudimo se, kako pridejo celo nekateri člani jeseniškega „Sokola" do tega, da se udeležujejo veselic, kijih prirejajo ti ljudje, ki so hodili demonstrirat proti naprednemu slovenskemu občinskemu od-b o r u! ? To se pravi poniževati samega sebe in svoje prepričanje! ZnaČajen človek ne hodi med ljudi, ki so duševni hlapci raznih Zabukovcev in Čukov!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 17. februarja. Dr. Šusteršič  in volilna
reforma. Dne 7. februarja smo priobčili poročilo iz Maribora, v katerem je bilo rečeno, da je dr. Šusteršič prodal interese koroških in štajerskih Slovencev vladi in Nemcem s pogojem, da dobe za to izdajstvo klerikalci kompenzacijo na Kranjskem. Pozvali smo takrat štajerske slovenske državne poslance, naj pod častno besedo to stvar pojasne. Toda štajerski poslanci se niso oglasili, pač pa se je oglasil dne 0. februarja — „Slove ne c" in je v objokanem Članku zatrjeval, da se dr. Šusteršiču godi krivica. Mi smo potem danes teden lojalno konstatirali bistvo tega, kar je povedal „Slovence", povedali
pa tudi, da „Slovencu" ne verjamemo nobene b e se de ter vnovič zahtevali, naj štajerski poslanci pod častno besedo pojasnijo, kaj je na tej stvari. Minil je cel teden, a štajerski poslanci molče kakor grob. Za danes naj pribijemo samo to, da se štajerski poslanci niso oglasili, dasi so o stvari natančno poučeni — Če bo še kaj več povedati, se pokaže prihodnji teden, ko predloži vlada poslanski zbornici svoj načrt volilne reforme in se pokaže, kaka usoda je namenjena štajerskim in koroškim Slovencem.
— Občinske volitve v Knežaku in vladni komisar Vlček. V ponedeljek dne 17. t. m. smo priobčili obširnejše poročilo o občinskih volitvah v Knežaku. V tem poročilu so povedane tudi prav zanimive in prav karakteristične stvari o vladnem kon-cipistu VlČku, ki je vodil te valitve kot vladni komisar. Pojasnjeno je bilo, kako prepotentno in samovoljno je postopal ta koncipist in da je tako v Juršicah kakor v Knežaku poklical v volilno komisijo izključno same klerikalce, pristašem napredne stranke pa v teh komisijah ni dal niti enega samega zastopnika. To postopanje je tako nečuveno, da se kaj takega ne zgodi niti v Galiciji, kjer je birokratska samovoljnost v najlepšem cvetu. Tudi v časih, ko so \Vidmanni in Vestenecki paše vali na Kranjskem ' in uganjali vsakovrstna lopovstva. se kaj takega ni zgodilo. Ker se nam je nemogoče zdelo, da bi imel kak vladni organ tako drzno čelo. da bi postopal tako pristransko, smo ves teden čakali, da dobimo uradni popravek. A uradnega popravka ni bilo. V tem tiči dokaz, da je bilo naše poročilo resnično, da vladni komisar, kdo ve od kod pri-vandrani Vlček tako v Juršicah kakor v Knežaku ni poklical v volilno komisijo nobenega za s t o p n i k a napredne stranke nego same klerikalce. Ti so potem seveda lahko sleparili, kolikor so hoteli. To postopanje je nova ilustracija s i-stema Schwarz-Chorinsky in kaže, daje ta sistem narodnona-p red ni stranki tako sovražen, da mu je dobro vsako sredstvo, samo da pomore klerikalizmu in škoduje narodnonapredni stranki. Klerikalci so si pri o b č. volitvah v Knežaku večino prišle paril i, mogli "so to storiti, ker je vladni komisar skrbel, da v volilni komisiji ni bilo nobenega naprednjak a, ki b i bil poslovanje te  komisije kontroliral
Katoliški šintarji v društvu SV. Marte. Med klerikalnimi posli  v  Ljubljani   nekaj vre, in
ustna poročila, ki se čujejo izmed Članov društva „sv Marte", so precej pikantna, in bi lahko služila za podlago državnemu uradu, do katerega se klerikalci obračajo tako radi z ovadbami. V društvu „sv. Marte", katero je ustanovil pred 4 leti zloglasni bivši šenklavški kaplan dane z Kalan, je „vinta" za uboge terci-jalske dekle in kuharice, kjer se preša iz njih trdo prisluženi in težko prihranjeni denar V začetku so oblju-bovali farji, da bo imela vsaka ženska, ki plača društvu 200 gld. ali več naenkrat, notri do smrti stanovanje! In res so ujeli na to limanieo nekaj nespametnih kuharic, služkinj in po-strežkinj. Te dni pa je prišla na dan naenkrat nova lumparija: Predsednik in njegovi požeruhi so začeli zdaj od žensk, ki so v društvu dosmrtno stanovanje z vplačilom po 200, 250 ali več gld. že enkrat pridobile, terjati znova še po 100 goldinarjev ali več, češ, da so prvikrat premalo dale; katera sedaj ne plača se enkrat, bomo-rala iti ven! Sedaj tarnajo te ogoljufane in osleparjene ženske in j adikuj ejo : „N i s m o m islile, da so duhovni taki „ si ntar j i", se-d a j p a v i d i m o , d a j i m ni drugega mar kot to, da bi nas drli!" — In zato jih bo izstopilo več iz društva, vplačani denar pa terjalo nazaj, drugače pa ga iztožijo pri sodniji. In ti rirusko-ka-toliški hlapci hočejo po prižnicah še
učiti   ljudi   poštenja   in   m o -r a 1 e ?!
Vsiljivi „Slovenčevi" re-
dakterji.   Piše  se  nam:    Ko   se je vozil   urednik   „ SI o vene a"   M. Moške re    od    svojega ponesrečenega shoda v Idriji, je   prisedel   v poštni voz neki naš somišljenik ter hotel čitati ravno prej  došli  „Slovenski Narod". Naduti   MoŠkere   pa meni nič tebi nič prične stresati svojo jezo nad tem   listom,   nadel   mu je vse tiste lepe priimke,  ki so v stalni rabi pri „Slovenčevem"   uredništvu   za „Slovenski Narod**. Naš somišljenik pa je temu klerikalnemu agitatorju krepko odgovarjal,  da je  Moškerc previdel, da s svojimi   obrabljenimi psovkami prav nič ne opravi  in pričel je hvaliti „Slovenca** na vse pretege in ga kakor vsiljivi žid ponujal v naročbo. Rekel mu je, da mu  izposluje prednostno ceno, dobi ga za 8 gld., samo naroči naj ga.   Seveda se je naš somišljenik   temu   kramarju   v obraz smejal in mu v brk povedal, da ..Slovenca" niti zastonj noče.  Ali se pač ne sramujejo „Slovenčevi** redakterji svoje  židovske reklame!  Vidi   se pa tudi,  kako težko je „Slovencu" dobiti   naročnikov,   najsi se   zanj tudi njegovi   redakterji   v   potu svojega obraza   trudijo.  Je   pač -Slovenec" med  poštenimi  ljudmi   izgubil vsako veljavo in gotovo mu je ne bodeta niti Moškere niti Stefe vec" pridobili S — Kamniški tehant zopet na delu«   Komaj  smo prejeli volilne legitimacije za obrtno in trgovsko zbornico,   že je spustil  tehant vse svoje pse na lov za temi legitimacijami. Ti lovski  psi  so  tako predrzni,  da zahtevajo legitimacije od zavednih ljudi, ne da bi se tem povedalo, kaj se bo zapisalo na glasovnico. Vprašamo te-hanta: kdaj smo dali kamniški trgovci vam svojo pamet v najem V Dosedaj še ne!  Zato  bomo pa tudi  sami odločili,  kdo  bo  najbolje zastopal naš stan    Vaša stranka,  ki se po pravici imenuje   stranka  ljudskih sleparjev, bi se rada polastila trgovske in obrtne zbornice   zato,  da bi podaljšala življenje  vašim j etičnim  konsumom in gospodarskim  društvom,  da bi tako kmetje   in   trgovci   gospodarsko še bolj propadli, vi pa, da bi si še bolj zredili svoje obsežne trebuhe. £e sedaj vladajo v Avstriji tako   žalostne gospodarske   razmere,   da  komaj izhajamo,   ako   pa   postanejo klerikalci gospodarji obrtnih in trgovskih zbornic,  potem  pa nam ne bo preostalo drugega, kakor — stri k   Upamo pa, da  bodo   trgovci   in   obrtniki odbili naval rimskih pijavk, kakor se spodobi. Tehanta   in    njegovo kaplanče opozarjamo,  da    se vedeta   mirno in dostojno, sicer bodem*► prisiljeni priobčiti  „kapitelj o požrešnosti in nečistosti**,  s  čimer bodo imeli veselje vsi rimski agitatorji!
Katoliška vzgoja. Pred dobrim mesecem je kaplan Orehe k v Knežaku na prižnici ostro prijemaj starše zaradi slabe otroške vzgoje. Osobito je zapovedal. da morajo biti otroci zadnji čas ob avemariji zvečer doma. To je prav! Pri občinskih volitvah v Knežaku dne .'»1. januarja pa je kaplan Magajna najel polno šolskih otrok, jih pozno v noc napajal z vinom, da so kričali in se drli po vasi ter se pijani valjali po eestah in jarkih. Navduševal jih je še rekoč: „Le pijte otroci in kričite: naša zmaga!u itd. Potem pa je ta „božji** namestnik pisal v „Slovencu**, da nima naduČitelj Česnik že pri otrokih ni-kakega ugleda več! Farizeji!
Župnik P eha ni ni bil vedno tako zagrizen klerikalec, kakor se je pokazal zadnja leta v Knežaku. Kakor se nam poroča z Dolenjskega, jo bil svoje dni prav svobodomiselnih načel in ker ga imamo še nekoliko v čislih, mu bomo pri priliki osvežili spomin na ona zlata mladostna leta, ko je kot fest kaplan obhajal triumfo pri svežih dolenjskih krasoticah ter užival življenje v polnih požirkih. Zdaj pa tak hud klerikalec. Kj, Lojze, Lojze, kam si prišel!
Učiteljska imenovanja. Deželni šolski svet je v svoji zadnji seji imenoval za nadučitelja na dva razreda razširjeni ljudski šobi pri Sv. Petru v Ljubljani g. A v g u s t a A d a-miča in za nadučitelja v Hotederšici g. Ivana Bezeljaka.  V Iško vas
pride gdč. Angela Janša, v Rakitno g. T v a n Čepon, v Kokro gdč. Amalija Jeglič, v Št. Vid pri Cerknici gdč. Marija Kralj, v Čatež pri Novem mestu gdč. H e d v i k a Soho 11, v Rateče pri Kranjski gori gdČ. Albina Legat, v Šmartno pri Kranju gdč. M a r i j a S k a b e r n e , v Radovljico g. Ivan Sega, na deško šolo v Tržič, g. Karel Mah kota, na dekliško šolo v Kranj gdč. Ida Mally, na nemško mestno dekliško Solo v Ljubljani gdčna. Frančiška Poka-Pokafalva, v Postojno gdč. Marija Petero s. Upokojene so: gdč. Terezija Friedrich v Domžalah, gdč. Ivana V e 1 e p i Č v Postojni in gdč. Emilija J ur m a u v Smartnem pri Kranju. Gdčni. Ani Gerstmaver se je dovolil izstop iz službe.
M0sa". Petnajsta številka „Ose" prinaša na prvi strani podobo Samovega potomca, po samogoltnih Črnih gavranih prisiljenega, da m išče kruha v tujini. Razen te podobe so še Štiri iz bližnje bodočnosti: Prizor iz zlate dobe za dr. Šusteršičevega vladanja. Usoda liberalcev. Tečaji žabi tosti in Javna dražba klerikalnega gnoja iz deželne zbornice kranjske. -— Izmed vsebine nam najbolj ugaja „Praktična pobožno-t**. „ Domžalski Tirolci". „Marica, nikdar sita ptica" in odkritosrčno pismo lačnega „Fižo-larjevega Janezka".
— Repertoir slovenskga gledališča. Iz pisarne „Dramatičnega društva" se nam piše: V nedeljo, dne 18. februarja popoldan se uprizori tretjič izvirna slovenska šaloigra „Cigani", zvečer pa francoska drama „Lukrecija Borgia". Naslovno veliko vlogo igra gdč. Spurna. V torek, dne 20. februarja, se poje tretjič krasna opera „Poljski Žid**. Vlogo župana in gostilničarja Mathisa poje in igra to pot gosp. režiser A. Rane k. G. Ranek je pel to vlogo že na mnogih odrih ter je dosegel povsod velikanski uspeh. To vlogo, ki zahteva dobrega pevca in dovršenega igralca, šteje g. Ranek med najboljše svoje, ki jo je obenem tudi sam kreiral. V četrtek, dne *20. febr., se poje opereta .Don Cesar**, če ne pride kak nepričakovan zadržek.
Naša rojakinja gca. Vela Nigrinova v Belgradu, ki je nedavno
tega nevarno obolela, je že toliko okrevala, kakor se nam poroča iz Belgrada, da je izven vsake nevarnosti. Nadejati s,e je, da se ji bo tekom štirinajstih dni zdravje že toliko izboljšalo, da bo že lahko nastopila na odru.
— Velikodušen dar. Gospod
Janez N a b e r u i k . c. kr. deželni svetnik v pok. v Ljubljani je 5. februarja t. 1. blagovolil »Podpornemu društvu za slovenske visokošolce v Gradcu" poslati znatno podporo v znesku
— Občni zbor muzejskega društva za Kranjsko se je vršil
snoči v konferenčni sobi I. državne gimnazije. Udeležilo se ga je le pičlo število članov. Društveni načelnik, g. deželni šolski nadzornik Leveč, je z obžalovanjem konštatoval, da se število društvenikov manjša od leta do leta, vsled česar se zmanjšujejo tudi dohodki. Društvene publikacije so tudi lansko leto redno izhajale, a letni račun izkazuje vsled tega znaten primankljaj Lili* K. Odbor je sklenil, naprositi vlado, kakor tudi deželni odbor in Kranjsko hranilnico za zvišanje letne subvencije. Le tako bi odboru bilo mogoče nadaljevati svoje delovanje v dosedanjem obsegu. Upati je, da dotične prošnje ne ostanejo brezuspešne. Poročilo tajnika in blagajnika je občni zbor soglasno odobril, isto tako tudi blagajnikov predlog, naj bi se imena novih pri-t>topivših članov objavlja v društvenih publikacijah. G. prof. dr. /jinave je v smislu društvenih pravil nasvet oval, naj bi se čin ti i shajali v perijodične zbore, kjer bi se govorilo in poročalo o lastnih in tujih opazovanjih in preiskavah ter naj bi se pri rej al a poljudna znanstvena predavanja. To bi bila najboljša reklama za društvo. Društvenim načelnikom je bil per acelamationem zopet izvoljen g. dež. šolski nadzornik Leveč, v odbor pa: dekan Koblar, prof. Komat^r, prof. Orožen, prof. Pajk. ravnatelj Seneko-vič, prof. Smrekar, škofijski tajnik Steska in prof. dr. Zmavc Za pre-lednika društvenih računov sta bila izvoljena gg. deželni svetnik Pfeifer in župnik Vrhovnik. Urednikoma publikacij se je izrekla zahvala obč. zbora tako tndi odstopivšemu odbora.
Slovensko trgovsko društvo ^Merkur" opozarja še enkrat na ve-lezanimivo predavanje, katero priredi danes ob 9. uri zvečer v dvorani „Mestnega doma". Predaval bode g. inženir Tur k. Tema: Črtice iz kemije vsakdanjega gospodarskega življenja. G. društvenike in
slavno občinstvo vabimo k prav obili udeležbi. Vstop prost.
— Zaključni  plesni venček
„Slavčevih" plesnih vaj bo jutri, v nedeljo ob polu 8. uri zvečer v čitalnični dvorani v „Narodnem domu". Vstop imajo društveni člani, povabljeni in vpeljani gostje.
— XXII. redni občni zbor pevskega društva „Slavec" bo v soboto dne 3. mar ca t. 1. z običajnim sporedom,
— Poročil se je danes g. Ignacij Šetinc, trgovski potnik pri tvrdki K. Urbane, z gdč. Josipino Bersin. Čestitamo!
— Umri je danes zjutraj na za-strupljenju krvi znani nadmarker v kavarni „Evropa" gosp. Joško Lapa j n e. Pretekli teden ga je neznatno odrgnil Čevelj ; pri tej priliki mu je najbrže prišla v rano strupena barva nogavic, ki je povzročila zastrupljenje krvi. N. v m. p !
— Hotel „Union" in „Narodni dom". Preteklo nedeljo je bila v „Lnionu" maškarada slovenskega pevskega društva „Ljubijana". To društvo je slovensko narodno društvo in tudi njega prireditve so take in zlasti zadnja maškarada je imela čisto slovenski narodni značaj. Vkljub temu so bili gostje postrežem z nemškim jedilnim listom! Ljubljanski „Slove-nec" nima nič proti temu v svoji internacij onalnosti, pač pa se je ob priliki trgovskega plesa 1. februarja zaletel v „Narodni dom**, češ, da je tam slab parket in da ni bilo mogoče lahko plesati, dočim vemo iz gotovega vira, da je bil pod namazan dva dni pred plesom in se je torej lahko dovolj osušil. Čudimo se, da si mladi Robida ni zlomil noge na tem slabem parketu! Iz tega pa vidimo, da „Slovencu" samo pristno sovraštvo do „Narodnoga doma** narekuje naj-obskurnejše laži o tej stavbi m dajo pri vsaki priliki skuša postaviti v slabo luč, medtem ko za „LTnion" nima nikdar dovolj  pohvalnih besedi.
Vzor - predsednik klerikalnega društva. Neki Jeraj v tukajšnji predilnici je poklical pred par meseci v življenje strokovno društvo tekstilnega delavstva predilničnega. Temu društvu je pristopilo v kratkem precej delavk, ki so se dale omamiti sladkim besedam Jeraj e vini, ki je marsikaj obljuboval, če bodo pri društvu. V društvu se je nabralo premoženje okoli *200 gld. Pred kratkim so delavke in delavci tobačne tovarne priredili predpustno veselico, katere bi se bil rad udeležil Jeraj kot predsednik strokovnega društva tekstilnega delavstva. No in Jeraj je šel na veselico, ž njim pa tudi 6 K iz društvene blagajne, ne da bi bil Jeraj u kdo dovolil kaj takega. Ko se je med delavstvom tega društva zvedelo Jerajevo postopanje, je nastal vrišč in pri neki odborovi seji ta teden jih je moral katoličan Jeraj precej preslišati Včeraj pa je bila v predilnici prava revolucija. Ženske, ki so plačevale pretekle mesece trdo in krvavo prislužene desetice, so vpile vsevprek in trgale društvene knjižice in jih metale pred vsemogočnega g. Jeraja in mu naštevale njegove grehe, i/.med katerih jih je baje nekaj prav interesantnih in pikantnih, lasi je Jeraj mož zelo revno oblečene zone in oče šestih majhnih otrok. Delavke so vpile nad Jcrajem, naj tistimi kronami, ki so jih vplačale v društveno blagajno, poseti še mnogo veselic in zabav, rade mu privoščijo to od srca. Drastičen slučaj imamo spet, kako spravljajo klerikalna društva iz svojih članov z lepimi besedami denar, in ko se tega nabere, si pa kak Jeraj napravi iz njega lep in vesel večer!
Načelstvo zadruge kovinskih obrtov v Ljubljani je pretekle
dni inseriralo v ljubljanskih dnevnikih, da se podraže vsi kovinski izdelki vsled podraženja kovinskih materij al ij in delavnih moči Kakor nam pa zdaj več kovinarjev naznanja, se kovinskim delavcem niso plače prav nič zvišale in imajo kovinarji doslej od svojih načelnikov samo obljube, ki pa, kajfor znano, še ne pomenijo nobenega povišanja plače, dokler se ne uresničijo, čudimo se torej, zakaj se, pritiska na občinstvo, da nuna plačevati kovinske izdelke toliko in toliko odstotkov dražje, in sicer vsled povišanja plač kovinarjem, dočim slednji o kakem takem povišanju svojih plač ne vedo ničesar.
— Javna   vinska pokušnja.
Pri nocojšnji, od polu H. do poln 10. trajajoči javni vinski pokušnji se bo točil tudi novo dospeli Lenarčičev rizling, Miklaučičev cviček od Sv. Križa pri Litiji ter 5 let staro desertno (sladko) vino.
— Prememba posesti. Tukajšnja tvrdka Rossner & Oo. je kupila Koslerjevo zimsko pivarno v Spodnji feiški za 85.000 K in napravi iz njo svoja skladišča.
Glas šišenskega občinstva.
ŠiSka je pravzaprav že ljubljansko predmestje, vendar če pride človek te dni v to mestu podobno vas, misliti mora, da je zašel v kraj, kjer ne poznajo nobenega gramoza, peska
in drugih posipalnih reči. Ubogi Ši-šenci in drugi ljudje gazijo po prešernem blatu, da so večkrat v skrbeh, ali potegnejo iz njega z nogo tudi Čevelj, ali pa samo nogo. Nevarnost je pa, da Človek sploh obtiči v blatu. Ker vlada ponoči prava pravcata egiptovska tema. bi prosili slavni občinski svet šišenski, naj ukrene, da ne bo treba več čuti takih bridkih, a opravičenih pritožb.
— Kemično tovarno ustanovi
neki konsorcij, čigar Člani so večinoma v Nemčiji, v Mostah pri Ljubljani. Svet za to tovarno je dal po nizki ceni g. Elija Predovič, član tega konsorcij a.
Poštni uslužbenci na deželi- Dne 24. februarja 190t> ob 10. uri predpoldne se bo vršil v Ljubljani v hotelu „Lloyd" sestanek društva kranjskih, primorskih in dalmatinskih poštarjev, h kateremu se vabijo tovariši obojega spola, da označijo svoje stališče napram v poštnonaredbenem listu št. 9 iz leta 190(> objavljenim naredbam o zvišanju plač in o podaljšanju regulacijske dobe, ki niso zadovoljile uslužbencev razrednih poštnih uradov v nobenem oziru.
„Sokolu" v Škof ji Loki je
darovala Hi K gospa Mici Cešni-kova, v Ljubljani, ne gospa UeŠno-vai, kakor je bilo pomotoma tiskano.
PODOŽni možje. V Ihanu je inežnar Anton Bernot mavžal zaklanega prešiča na pokopališču zraven groba rajnega župnika Turka, za klavca je pa bil šolski predsednik Andrej Flerin. Ko je bil ihanski mežnar vprašan, zakaj mavža prešiča na pokopališču, je ravnodušno rekel: Ker je tukaj lepši prostor kakor doma. Oj to katoliškonarodno prepričanje in ta katoliška pobožnost! Tako povzdigne človeka, da na grobeh p resice mavža.
Fajmošter Kniiic pa to-mišeljske volitve. Izpod Krima >e
nam poroča: Naš Kniric se je po napornem delu vendar-le oddahnil in proslavil v ^Slovencu** klerikalno zmago v tomišeljskem občinskem odboru. Saj je pa mož tudi grozno delal, da ste mu kar obe čeljusti kvišku stali in ne samo ena! V cerkvi in zunaj cerkve je rogovilil kakor pravi svetopisemski „rjoveČ levu, in xlodej sam bi bil imel dopadajenje nad tem dr. Jegličevim hlapcem! In zdaj poslušajte, kako se je v T*»mišlju volilo: V III. in H. razredu so volili večinoma sami dolžniki njegove posojilnice. V I. razredu je pa spravil cele 4 mandeljce — in ^ od teh sta tudi njegova dolžnika! Nerazumljivo nam je najbolj, da je celo spoštovanega g. L T. pritisnil na svojo stran. Pa to je prava beraška pridobitev! — Ker se nasprotna stranka volitve ni udeležila, bila je Knificu zmaga lahka, ali ta zmaga je bila zmaga klerikalne „šparkase!" Kar očita Kuific v »Slovencu* g. J. šviglju star., je pač smešno, ker stopi ta kot. viri-list lahko vsak dan v obč. odbor, če hoče, česar pa Jože Kniric ne more, če ga njegovi kimovci ne volijo. — rGspud" fajmošter Kniric se pa jeze tudi na g. Furlana, češ. da svoj denar v gostilno nosi! No, g. fajmošter, čigavega pa — V i ?! Ali se še spominjate nekega duhovna, ki je stal v Preserju za nekim zidom in metal kn kor vulkan gosto „lavo** na bližnji vrt V Ali pa Virautove gostilne v T., kj-r je tisti „duhovni gospod** pone-snažil svojemu sosedu hlače?! Ali ni to velika razlika med g. Furlanom in med to „božjo posodo-?! <i Kniticu je pa tudi verbljanski župan na poti in bi ga najrajši s svojimi čeljustmi udušil, ker mu ta župan ne dovoli tistih 13—14.000 K ki mu za „faro** manjkajo! Od tod to „rjovenje**! — Takega duhovna nam je g. knezoškof v svoji ..tariji** instaliral za fajmoštra. da dela zdaj sovraštvo in škandale v fari. „Hožje kraljestvo*- bo kmalu prišlo na nič po tak.h „hlapcih Gospodo vik!tt
— „Marinekapitan".   Piše se
nam iz St. Vida na Dolenjskem: Ni še dolgo temu, ko je kaplan < Jnidovei . znan kot Marinekapitan**. med v srce segaj očimi vzdihi na prižnici pravil, da je naša uboga dežela od takrat tako razvpita, odkar so se pričeli liberalci. Liberalci so baje krivi, daje največ umorov in ubojev pri nas, samo liberalci so največji pijanci in prešestniki, liberalke pa itak same grešnice. Vse to je zatrjeval, da lahko dokaže s svojimi Statistikami. Seveda teh statistik Onidovec ni objavil, ker jih ne more. Mi pa lahko dokažemo brez statistike iz vsakdanjih dejstev*, da postane ravno v Marijini družbi največ preŠestnio, čemur se ni čuditi, ker je ravno med rprečastitimi" največ pijancev in prešestnikov. ki vodijo Marijine družbe. Pa poglejmo, kaj rodi (inidovčevo apostolsko delovanje. Znano je že, da je (»nidovec ustanovil regiment „marinarjev** in „marinaric", da bi s tem proslavil naš kraj. V sosednji Petrušnji vasi so imeli pred kratkim marinarji ponoćne vaje. Vodil jih sicer ni sam kapitan, ampak neki „marinar", ki je že postal „šarž". Kot pristni klerikalci so se seveda morah  po stari navadi do
sitega napiti žganja, nakar so šli revidirat „marinarice". A ko so jih klicali in zagledali na oknih njih dra-žestne obrašČke, ni čuda, da so postali drug na drugega ljubosumni in se kot dobri ter vneti katoličani za šalo med sabo nekoliko porezali. <b»-spod „šarž" je bil najbolj obklan, ki je neki bolj „fejst" fant kot sami gospod kapitan. Drugi dan so imeli „mar'narji" v kaplaniji, ki je postala posojilnica, vojašnica, vežbališče za marinarice in Bog ve kaj še vse, glavni raport. A gospod kapitan niso „marinarjev" kaznovali, kaj še. Baje so se še vzradostili, da so se pokazali kot hrabre in vnete boritelje slovenske ljudske stranke. Živeli junaci!
Vsiljivec Piše se nam iz Skocijana pri Turjaku: Neradi sporočamo v svet nerodnosti in homatije, katere se vrše v naši fari, toda polagoma je tudi mera polna. Pred dvemi leti smo malo okrcali turjaškega župnika Miho Hrvata, ker je vtikal svoj maziljeni nos v našo faro in danes ga moramo za enako nekoliko potipati. Naš župnik je nevarno obolel, zatorej se je spet vsilil Miha za administratorja. Vprašal pa ni. Se ga kdo mara, kajti vsi farani razen petih- ga težje gledaj O nego ščurka v juhi. Kilo bo pa maral takega, kateri nas obsipa z raznimi psovkami, kakor Skorjami pos . . . ei itd 7s> jeseni je hotel meni nič tebi nič prevzeti gospodarstvo tukajšnjega župnijskega posestva, toda v fari je zavrelo kot en glas: Miha nam gospodaril ne bo! In res je moral iti z dolgim nosom. Miha se vsled tega prav po gorenjsko priduša in pravi: ti preklicani liberalci so mi to naredili. Toda Miha poslušaj: ne samo liberalci — tudi klerikalci te ne marajo. Takega obre-kovalea, takega hinavca, takega bab-jeka ne mara nihče. Pardon! zlagal bi se, če bi rekel nihče, kajti dobi se pet oseb, ki poslušajo njegove nasla-nosti. Te so propadli župan Aleš, hripavi organist Fel^ in njegova bab-nica, Birtov Frone. vnet žganjepivec in ključarja 2ume in Mišard. Ti so stebri, ki podpirajo Hrvata, a vsi drugi ga ne marajo. Ljudstvo sito H r vato ve osebi ce je zbralo deputacijo 4 mož, ki je šla škofa prosit, da naj pošlje drugega administratorja, ker Hrvata na noben način ljudstvo ne mara. Deputacija pa ni bila samo liberalna, ampak tudi klerikalna. Miha se seveda radi tega repenČi in priduša. [Maščuje se pa s tem, da v tem hudem mrazu poldrugo uro Čveka na prižnicj in rstorje** pripoveduje. Ne smilijo se mu slabooblečeni otroci, ki zmrzujejo vsi trdi pred oltarjem. Od-rastli ljudje ga preklinjajo in pravijo, da bo bolje doma za pečjo ostati Za danes naj končamo. Hrvatu pa svetujemo: Poberi šila in kopita iz Škocjana in prosi sam škofa, da naj nam pošlje druge administratorja :
Hud udarec za dolenjske kmete. Iz Novega mesta se nam piše: Popolnoma nepričakovano se razglaša v uradni „Laibacher /,ei-tung" i dne 15, t. m. neka odločba, ki mora biti usodepolnih posledic za dolenjsko   prebivalstvo.   Za okrajna
glavarstva Rudolfovo, Krško in Črnomelj so se prepovedali do daljnih ukrepov vsi sejmi s svinjami, vse prešičje razstave in celo ves promet s prešiči med posameznimi okraji. S tO naredbo se prepoveduje vsaka kupčija z živimi svinjami in mora temveCJe ogorčenje provzročiti, ker so ravno v zadnjem Času cene preši -čem tako poskočile, kakor Še nikdar prej in se ravno zdaj prične kupčija z mladimi prešiči, katere kupujejo kmeti takih krajev, kjer bavijo le s prešičjo rejo, ne pa tudi z rej o za pleme.    Kot neizogibna   posledioa te
prepovedi vsakega prometa s prešiči bo nastopilo kmalo pri prešiderejcih pomanjkanje krme, kar bo provzrocilo če se bo trgovina s prešiči zopet dovolila, padec cen. Vsled te čudne vladne naredbe ogorčeno prebivalstvo je skoraj soglasno tega mnenja, da je pravi vzrok i»- naredbe ta, da se znižajo cene. Pri tem je še opozoriti na to. tla smo neposredno pred zvišanjem uvozne carine za živo svinje na Nemškem, katera stopi s 1. marcem t. 1. v veljavo. Ker se odpošlje precejšnja množina tukaj nakupljenih svinj na llavarsko. se je s tem vladnim ukazom cela živahna trgovina, ki bi se prihodnje dni pričela in ki bi še mnogo tisoč kron v deželo prinesla, udušila. Ali je trditev, da se je z odpošiljatv i jo svinj iz Dašili krajev kužna bolezen rasneala, resnična, mi ne moramo preiskavi i, ..pomniti pa moremo, da se kužne bolezni gotovo dostikrat rasnesejo po vagonih, ki se rabijo za prevoz živim- Ti se po izpraznit vi navadno nikdar popolnoma ne sua-žijo in sčistijo in se nahajajo v njih zmeraj še ostanki krme in nastelje. Iz tako slabo osnažoncira vagona na-stane lahko gnezdo kužnih bolezni. Na to bi morale oblasii paziti. I »ar-barična jo v tej naredbi tudi določba, da stopi ta naredba z dnevom razglasitve v uradnem listu v moč in veljavo   in se vsakemu,   ki  bi proti
isti ravnal, grozi s kaznijo, katera j, spojena  še s posebno,   za kmeta §, bolj   občutljivo  posledico,  da se prešiči konfiscira jo. Človek skoraj ,Jh more   umevati   take drakouske redbe.   Ali mislijo  pri   deželni vlad da naš  kmet res  nima  nič dru opravka,   kakor   brati    uradni Ih* Vsak. kateremu se Še niso možgani, pisarnah posušili, mora vendar \■•• da zve kmetsku prebivalstvo 0 taku določbah   še le   tedaj,   ko se   po i,,,. panstvih   razglasijo.    Mi   upamo, ,Ja bodo naši   poslanci na  Dunaju | potrebne korake storili, da se ta \ preklice,   ki   pomeni   za prizadet* okraje pravo gospodarsko nesrečo. to za več kakor polovico Dolenjske — Učiteljsko društvo za šol, okraj Rudollovo j© *>b polni uoV ležbi   zborovalo  8, februarja  t  l. J Rudolfovem. Zborovanje je bilo / ženo s  predavanjem  prof. Reisi o prirodoslovnih poizkusih in uporabi aparatov  v  ljudski šoli. Priporočaj.-izmed   prirodoznanstva   posebno pn. rodoslovje, ker je za pouk tega trebi najmanj    dragih    učil, je.   govoril p predavatelj o vprašanju  zanimivo i* prepričevalno, kakor je možno le .-itr.,. kovnjaku ter z vrlo posrečenimi perimenti   pokazal,   kako   naj   bi -demonstriralo   to   in   ono. Tak predavanje   vsakomur   nudilo nekaj novega. Izrekla se je g. predava1 splošna zahvala, na kar je odgovoril, daje  vsekdar  na   razpolago napi;, muiu učiteljstvu. Zato pa Čast, k-čast!    Temu   je    sledilo dmštv.-in zborovanje.  Sklenilo se je med drugim, da se vrši prihodnje zborov 3.   maja   t. 1.   in   sicer   v Toplicah Ondotni zdravnik bode tedaj preci i o higijeni. Poleg tega je na anevneii redu volitev društvenega odbora, aku bosta namreč navzoči - , drust vonik« v in morda še kaj drugega. Hode, nost   učiteljeva je v   njeni .'sam»in zatorej, zavedni kolegi  in koleginj" Na veselo svidenje v Toplicah!
Pometajte    pred svojim
pragom!   Piše se  t..-::: i/. 'J' na Dolenjskem:  V BSloven< u* Št. 33.   dne   10. t. m.   hvalisa r ^Slovencev-   dopisnik fcoplišai
sum, v kako dobrem stanju je ii liko   ima  članov,   ter  zagovarja pn« reveže, ki ne znajo, ali bolje ne • rajo prelesti  kapljice  istrskega . k°je  j^   baje   mnog.»   močnejše neg dobri dolenjski cvieek, ter blati mi.-poštena dekleta,   ki nis.. Marijin« »1 vice.    Sicer se ne splača  odgovan . tako črnim dušam, ki vidijo pri >. jem   nasprotniku   sama   bruna, <,n hudobijo,  ki  skušajo prav po aur<>v svojim nasprotnikom škodovati, odtrgati jim še tako borni zaslužek, le d> bi se maščevali nad njim. Vendar i> je dobro nekoliko odgovoriti, da bodo mislili, da so sami svetniki, di jim je raj že zdavnaj zagotovljen, ii poglejte nekoliko okrog in videli boste, kako se vasi pristali ob nedeljah vračajo iz konsuina vinjeni, a ne ii poštenih liberalnih gostiln, kakor jih v „Slovencu"  imenujete, ampak ii konsuina v poštene gostilna; tuk;v potem razgrajajo, padajo pod mil tudi včasih Lrha kličejo ter tako na-pravljajo sitnosti gostilničarjem Poglejte okrog in povejte tžrttr; poštenjake, ki se jim dopadejo konsum-petaki in desetaki. ki se jim pO* dopade  neplačano  ukradeno blago! Tak«1   ljudi   nekoliko posvarite, pa ne   bo  potem   več   hudič pozdravlja]   tako,   kot   je   pred    par ( Podlo  je   zaletavanje v poštena kleta in   mi bi po   geslu „Klin «* klinom11 lahko odgovorili s konkretn: slučaji iz življenja   farovške kuhari i*«* itd. Toda   preneumno   bi   bilo t brezpomembno pisaienje.  Povemo 1<\ da se Marijine device s hlap. i.'vlačij. okrog   cele   noči in   imajo   še drm;' grehe nad seboj. Ako to ni res, zakaj jih pa imenujete z   imeni na pn in zakaj jih morate toliko iz Mai družbe izbaenitiV  I'».v tat.-k  i/. Dvom kamor   je   imelo   pevsko   in brala* društvo izlet.   s»- j«-   izvršil v vsi stojnoeti in zgodilo, se ni nič slab Ako pa „Slovenče\ -   dopisnik čve.v o kvantah, so M porodue  te kvant le v razgretih in razb<-'jeuih njego\ možganih,   čemur  M   pa prav nič l čudimo! Pa da se spet vidimo!
Razširjena soia. 1>
ež. šol-k razširiti trorazredn pri Krškem  na š
svet je sklenil, šolo v Orkljah razrede.
Jata divjih gosi je
sredo popoldne nad '1 robujem. \ menski preroki prerokujejo, da b imeli še dolgotrajno m hudo zim >
Vlom v Rakeku. V pon
ljek so vlomili v Rakeku nesraaui tatovi v hišo  Ludo vika Sevarja in pO kradli gotovine in vrednostnih reči ii 800—900 K. 0 tatovih ni sledu in je že to četrti vlom na Rakeku
Tatinske ciganke. Tri ške ciganke so posestniku Ivanu Kontlju v Urašah pri Postojni ukradU za 11 K prekajenega mesa in so tui pri posestniku Francu Lenčku v Po stojni poskušale ta manever, a jim j« spodletelo. Ciganke je orožuišt?o prijelo v Hrust'vju pri Hrenov ni,
ISW Dalje v prilogi. "VI
2. Priloga „Slovenskemn Narodu" St 39, dnć 17. februarja '906.
— Sovraštvo bi rad zasejal
aačelnik jeseniškega gasilnega društva, Franc Krivec, med imenovanim gasilnim društvom in onim na Hrušici. Gasilno društvo na Hrušici priredi namreč 18. t. m. veselico pri gostilničarju Matevžu Verglezu. Čisti dobiček veselice je namenjen za gasilno orodje. Ko je to izvedel Krivec, priredil je veselico v svoji baraki, le da bi oškodoval hrušiške gasilce. Krivec je to storil brez odborove vednosti predvsem zato, ker hrušiški gasilci niso napravili veselice pri njegovem bratu Lovrencu Krivcu. To je uma-zanost, tako početje, in vprašali bi pristaša nemško-klerikalne Zabukov-čeve stranke, kako se strinja tako postopanje z geslom: rNa pomoč!"
— Umrl je pri Sv. Jurju oh SČavnici na Štajerskem g. Grross-mann, oce dr. Karla Gross-manna v Ljutomeru. Pokojnik je bil vesel in vrl narodnjak.
Urednik nemškutarskega ptujskega ,fŠtajerca" je postal, kakor poroča ^Domovina**, duhovnik la-vantinske škofije, Z a v a d i 1
— Župnik       pretepač. Oir-
kovski župnik blizu Ptuja je pred Dar dnevi pretepel z bikovo žilo neko dekle, ko je prišlo k njemu po ubožuo spričevalo, a ima to smolo, da ima že štiri nezakonske otroke! Prav vzoren božji namestnik, ki misli, da je nezakonska mati živiua!
Kup srebrnega in papirnatega denarja izza časov Marije Terezije, cesarjev Franca 1. in II., papeža Jeronima itd. je našel pri Mali Nedelji na Štajerskem Anton Vrabi v neki stari koči v steni poleg ognjišča.
— Kmetska nezavednost! Občina Cagona pri Sv. Antonu v Slov. goricah je sklenila, da mora biti v IV. in V. razredu ondotne ljudske šole nemški učni jezik. 4* K) otrok je ondi, a niti eden ne ume nemški! Kdaj bo te nezavednosti konec?
Poskusen samomor. Franc
Valenko, kočar v Stanjicah pri Ptuju, si je pred kratkim kupil večje posestvo, a ga ni mogel plačati. Alkohol in denarne zadrege so ga najbrž gnale k obupnemu dejanju, da se je z nožem suval v prsa in nevarno ranil. Prepeljali so ga v bolnico.
Čuden Štrajk. Pri Sv. Lenartu v Rutah na Koroškem ne mara biti nihče več cerkveni ključar, plaj-berški župnik je pa odpovedal tako dolgo službo božjo, dokler ne bo ključarjev. Oni imajo svoje muhe!
Šikaniranje Ricmanjcev.
Pred kakimi 14 dnevi so prišli orožniki v hišo riemaiijskeg:a župana Ber-dona. G. Berdon ima pa služkinjo, ki je jako vesele nravi in ki se vedno <meje. Veselo dekle seje smejalo tudi orožnikom, saj so orožniki navadno „fest" fantje! A glej čudo! Nedolžen smeh naivne služkinje se je zdel orožnikom zločin in kmalu je prišel orožni ški postajevodja poizvedovat v županovo hišo o generali jah služkinje, ki je zdaj obtožena, da se je smejala za orožniki in da je morala 17. t. m. iti v Koper k zaslišanju! To je prva šikana, druga je pa ta: 27. deeem-bra 1. 1. je Šel 171etni Anton. Žuljan okoli ricmanjske cerkve in pri tej priliki baje potolkel po cerkvenib vratih. Iz tega so skovali obtožbo — čujte! —- proti fantovemu očetu in ga kličejo v Koper, obenem pa priče, ki o vsem tem nič ne vedo. Koliko bodo kompetentni krogi dosegli s takim šikaniranjem, bi morali vedeti po sedanjih izkušnjah, ki so povzročile Le še hujšo in ostrejšo napetnost med obeina strankama. I )a tržaška gospoda smatra Riemanje za <•<*]<• tolovaje, je razvidno iz besedi nekega orožnika, ki je dejal pri vstopu v Žuljano v o hišo: „Mi že vem,,, kakšni ljudje da ste vi!" To je naravnost žaljenje!
— Hotel Balkan v trstu je
pred kratkim prišel v nove roke. Kakor sa nam poroča, je sedanja uprava, ki jo vodita Počkaj <v Kogl, v vsakem oziru vzorna. S tem je naš slovenski hotel v Trstu rešen najbrž enkrat za vselej iz neprilik in zadreg, ki so se pojavile poprejšnjemu ne dovolj izurjenemu najemniku. Nasprotno g. Kogl se trudi, da bi povzdignil slovenski hotel na kolikor mogoče visoko stopnjo, pa kakor vse kaže, se mu bo ta trud tudi obnesel, tako da bode hotel Balkan po vsi pravici zavzel eno izmed prvih mest med tržaškimi hoteli. Zategadelj pa ga je treba podpirati in vsakega Slovenca, ki pride v Trst. narodna dolžnost je, da se nastane v r Balkanu". Plašiti se mu ni treba zlasti ne cen, ki so precej nižje nego v ljubljanskem «Unionu* Če se pomisli, da obiskuje ta hotel dan na dan vse polno neslovenskih tujcev, je pač neumevna navada marsikaterih naših Ljudi, ki si v Trstu poiščejo vedno tuje, stare hotele, kakor da bi slovensko novo podjetje ne bilo dovolj „nobel" za nje. Prilika je sedaj dana zatorej : Svoji k svojim!
— Dvajnajstletna samomorilka« Eli z a Osternik v Trstu je 121etna deklica, a zadnjič enkrat ni šla v šolo. Ko je izvedela, da je to prišlo  materi  na uho, je  izpila iz
strahu pred kaznijo steklenico lizola. Hitri zdravniški pomoči se je posrečilo deklici rešiti življenje. Ko je bilo otroče iz nevarnosti, je dejalo: „Jaz sem že sita življenja!u 20. stoletje!
— Predrzni tatovi. V Trstu so
eno preteklih noči odprli tatovi cestna vrata prodajalne slanine Frana Hum-nika in iznesli iz nje vse blago, kakor gnjati, salami, klobase itd., v skupni vrednosti 1000 K. Pripomniti je, da se omenjena prodajalnica nahaja komaj 100 korakov od policije.
— Tržni organi so ta teden
konfiskovali raznim mlekaricam 50 komadov umazane posode. Tudi nekaj litrov se je konfiskovalo, ker niso bili cementirani. Pretekli teden je bilo zaplenjenih nekaj zajcev, ta teden pa nekaj jerebic. Vse je bilo ujeto v zanjke, vrhu tega pa je sedaj za to divjačino prepovedan čas. Vsi kriv* i so se naznanili sodišču.
— Pogreša se od preteklega ponedeljka 141etni Ivan Majdič iz Ljubljane. Zadnji čas je bil v službi pri sedlarju Antonu Lenarčiču v Kamniku kot vajenec in je 12. t. m. neznano kani pobegnil. Kdor bi kaj vedel o njem, naj naznani to Francu Bizjaku v Ihanu pri Ponižal a h ali gori imenovanemu sedlarju.
Nesreča pri streljanju. Včeraj dopoldne je šla prva stotnija tukajšnjega c. in kr. 27. pešpolka na vojaško strelišče streljat. Nekemu pešcu se je sprožila puška in je krogla zadela pešca Ivana Schreibmayerja, Alojzija Haiderja in Jožefa Pirschba-eherja ter jih deloma lahko, deloma težko telesno poškodovala. Prepeljali -o jih z rešilnim vozom v vojaško bolnišnico.
— Ogenj. Danes dopoldne so se bila na ognjišču v Florjanskih ulicah št. 20 same od sebe vnela drva. kar je provzročilo nekaj čez normalno dima. Oddelek reševalnega in gasilnega društva se je takoj pripeljal pod poveljstvom g. Ludovika Striclja k dozdevnemu ognju, a ni prišel v funkcijo, ker je bilo že preje vse pogaženo  Škode ni nobene.
Delavsko gibanje. Včeraj sta se odpeljala z južnega kolodvora v Ameriko 2 Hrvata. *Y Heb je šlo 10, v Inomost 10, v Scheibbs 17. v PVldkirehen pa 18 Hrvatov.
Izgubljene in najdene reči.
Strojarski pomočnik Jakob Rupnik je izgubil denarnico, v kateri je imel 2 K 90 vin. našega denarja in švicarski polfrank in 5 centimov. Iv. V je izgubila telovadne hlače, vredne 2 K 10 vin. Postrešček Leopold Sušnik je našel zlat prstan in ga oddal na magistratu.
Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 4. do 10. februarja 1906. Število novorojencev 22 i'= 2i*"4 ".nu , mrtvo-rojenec 1, umrlih 10 (= 13-S" ',,„), med njimi so umrli za dušljivim kašljem 1, za j etiko 1, za vnetjem sopilnih organov 1. vsled mrtvonda 1. vsled nezgode 1. za različnimi boleznimi 5. Med njimi -ta bila tujca 2 (=20°/o)i iz zavodov 4 (= 55 " ()). Za infekeijoz-nimi boleznimi so oboleli, in sicer za dušljivim kašljem 1. za vratico 2 osebi.
„Ljubljanska društvena
godba11 priredi jutri zvečer v hotelu „Ilirija" društveni koncert za člane. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za Člane prosta, nečlani plačajo 40 vin.
„Šramel"-kvartet koncesij onar Gorjanc koncertu je v ponedeljek zvečer ob 8. mi v restavraciji pri „Zlati ribi**. Vstop prost
Jugoslovanske vesti. Reška konferenca. V očigled bližajoče se reške konference, se opaža na Reki vedno živahnejše življenje. Etažni ugledni hrvatski in srbski politiki so že skoro polnoštevilno zbrani na Reki. Včeraj so prispeli na Reko: K raz m o Barčie, dr. A. i) uli bič, dr. P. Klaić, dr. H. H in kovic, dr. F r. P o to čn jak, dr. Š. Maz-z u r a , «1 v. V r. Vrbani e in Grga T uš kan. Na konferenci hrvatskih in srbskih politikov, kateri je predsedoval dr. P. ('in grij a, je bilo sklenjeno, da se hrvatski odbor, izvoljen na reški konferenci dne 3. oktobra 19(35, izpopolni s srbskim odborom, ki je bil izvoljen na zadrški konferenci. V smislu tega sklepa tvorijo odbor, ki se bo pogajal z madžarskimi delegati, ti-le člani: dr. Pero, Cingrija, Vinko Milic, dr. H. T r u m b i č , dr. A. Harainbašić, S tj. Zagorac, dr. A. Pugliesi, dr B. Medakovio in dr. G j. Krasojevie. Od vodje madžarske koalicije Fr. Kossutha je došla brzojavka, v kateri predlaga, naj sje konferenca z o žirom na razpust ogrskega parlamenta 19. t. m. preloži na 28 t. m. Hrvatski in srbski delegati so poslali Kossuthu ta-le brzojavni odgovor: _ Razumemo Vaš težki položaj in smo zadovoljni z nasvetovano odgoditvijo na 28. t. m. Izražajoč Vam svoje toplo simpatije, želimo Vam srečen bspeh in Vam pošiljamo bratski pozdrav. Dr. Cingrija." — Z ozirom na reško konferenco poroča „Die Zeitu, daje baron Fejervarv dobil
z vseh strani mnogo čestitk.
mi
isk-
reno
od cesarja popoln d pooblastilo za vse eventuvalnosti. V smislu tega pooblastila bo Fejervajy po razpustu parlamenta razpustil tudi eksekutivni odbor madžarske koalicije, omejil svobodo časopisja in zabranil, odnosno razgnal reško konferenco.
— Jugoslovansko dijaštvo v Pragi za srbsko-bolgarsko carinsko zvezo. Jugoslovanski akademiki v Pragi so imeli 11. t. m. shod, na katerem se je sprejela ta-le resolucija: Jugoslovansko akademično dijastvo v zlati Pragi, zbrano na javnem shodu dne}ll. februarja 1906, smatra carinsko unijo srbsko-bolgar-ske in po nji izzvani konflikt med Srbijo in Avstro-Ogrsko kot prvi važnejši korak edino modre politike balkanske. V težkem položaju, v katerem se nahaja Srbija vsled postopanja avstro-ogrske vlade, pozdravlja vse soboritelje velike ideje slovanske in gospodarske samostalnosti balkanske ; izjavlja svoje obžalovanje radi postopanja glavnih predstavnikov slovanske politike v Avstriji, zlasti poslancem, zbranim v „Slova uski zvezi" ter o b s o j a n j i h o v o p o m a n j k 1 j i v o odločnost, s katero bi morali dvigniti svoj svarilni glas na merodaj-nem mestu v obrambo svojih napadenih bratov in v zaščito pravice.
Jubilej hrvatskega igrale a. Preo!včerajšnjim je slavil znani hrvatski igralec Vaclav Anton petin tridesetletnico, odkar je član hrvatskega narotlnega gledališča v Zagrebu. <j. Anton, kije bil vedno ljubimec hrv. gledališkega občinstva, je bil pri slavnostni predstavi predmet presrčnih ovacij, tako a strani publike, kakor s strani njegovih kolegov in koleginj. Jubilant je dobi
Vrlemu umetniku cest itaino.
Ć a s t e n p 0 z i v. Pred nekaj meseci se je preselil v Belgrad znani dalmatinski slikar Drag. Inchio-stri, kakor smo že poročali v našem listu. Ko je prišel v Belgrad, mu je poverila srbska vlada nalogo, da okrasi narodno gledališče z novimi slikami. On je to svojo nalogo tako izborno rešil, da ga je sedaj pozval tudi bolgarski naučni minister d r. Sišmanov v Sofijo in mu poveril slikanje novega bolgarskega gledališča. Inchiostro se je odzval temu častnemu vabilu in je odpotoval te din iz Belgrada v Sofijo.
— Bolgarski akademiki v Bel gradu. Te dni sta došla v Belgrad dva odposlanca bolgarskih akademikov. Ivan H a r a z a n o v in G e r n o o k o v. Prišla sta na vabilo jugoslovanskega kluba v Belgrad, da se s srbskimi   akademiki posvetujejo
0 earinski zvezi med Srbijo in Bolgarijo. Kakor se nam poroča iz Belgrada, so te goste dejansko napadli pristaši takozvane srbske narodne stranke. „Srbski narodnjaki** so to. kar so či^ti pravaši na Hrvatskem -narodni šovinisti.
P r e d s e ti n i k kraljeve srbske akademije. Za predsednika srbske akademije znanosti je izvoljen in - kraljevim ukazom potrjen odlični srbski učenjak Stoj a n Novakovi e. minister v pokoju.
V s e srb s k i učiteljski shod. Po inicijativi „ Učiteljskega udruženja** v LSelgradu se skliče začetkoma meseca avgusta prvi splošni srbski učiteljski shod, na katerega bodo povabljeni učitelji iz vseh srbskih krajev.
Slovenska poroka v Sarajevu. V ponedeljek, dne 19. t. m. se
pojoči v katoliški stolni cerkvi v Sarajevu gosp. Peter Wohlgemuth, sodni avskultant v Most aru, doma iz Škofje Loke, z gospico Mirni c o N e-m a n i č , hčerko vladnega svetnika N e m an i ć a v Sarajevu, tudi našega ožjega rojaka. Čestitamo!
* Najnovejše novice. Bud potres je bil pretekli teden po Južni Ameriki. Najhujše so ga Čutili v Kolumbiji, kjer je ubitih nad 300 oseb. Nekateri manjši otoki blizu Porta Var-gasu so popolnoma izginili. V mestu Esmaraldes so se zrušile cerkev, deška šola in neka vojašnica.
— Užaljeni kate h e tj e. Pri praškem okrajnem sodišču je vložilo 250 katehetov iz ČJeške proti profesorju dr. Masarvku tožbo zaradi raz-žaljenja časti, ker je rekel na nekem shodu, da so katehetje plačani denuncijanti.
— Zaradi uboja madjaron-skega   poslanca  dr. Milosav-
1 j e v i ć a je bil v Subotici obsojen nekdanji bogataš Ulrich na 151 etno ječo.
— 501 e tn i c o Heinejeve smrti obhajajo Nemci danes.
— Rodbinska drama. V Ustju je trgovec Kunkoš vrgel svoja šest m tri leta stara sina v reko Labo ter se nato ustrelil.
— Zagovarjanje morilk Z e 11 e r sta prevzela dunajska odvetnika dr. Hofmokel in dr. Korner.
— Mesto Hamburg je osle-paril za velikanske vsote mestni arhitekt Hahnel, ki so ga zaprli.
— Nemški benediktinci so dobili „Dormitio Sanctae Mariae Vir-ginisu v Jeruzalemu.
* Obisk  pri zobozdravniku
opisuje „A r i z o n a K i c k e r" svojim bralcem: „Žalostna posledica po-žrešnosti starega Adama je, da pridemo ljudje brez zob na svet. Nedolžni otroČiči morajo nositi pokoro dednega greha, kakor brž dobe prve zobe. Da pa ljudje celo življenje ne pozabimo, kako hudo se maščuje po-žrešnost po jabolku, nam je poslal Bog zobobol, hudič pa zobozdravnika. Saj mučilec, ki je prišel k nam iz Fi adelfije, Mister Humbee, nam je napravil popolen vtisk, da je dobil svoj doktorski diplom pri hudiču. Dosedaj smo že večkrat imeli prokleto neprijetne občutke v Čeljustih, a pomagalo nam je navadno še vedno krepko žganje kot protistrup. Enkrat smo svoje zobovje zaupaU tudi kitajskemu brivcu Cengfutaju. Ta je seveda velik lump in kakor jegulja gladek slepar, to ve ves naš kraj, toda zobe je znal vendarle čisto drugače ruvati kakor dr. Humbee, ta študirani oblizanec iz vzhoda. Najprej nas je hotel izborni doktor uspavati, da bi nam, kakor je rekel, prihranil bolečine fin zopetno probujenje po mogočnosti tudi!). Odrekli smo se njegovi dobroti, ker s 45 dolarji v žepu se ne spi rado pri tujih ljudeh. Prinesel je sicer neko rjavo vodo, ki je vražje nobel dišala po žganju, toda ostali smo abstinenti ter smo na njegovo vsiljivost odgovorili s krepkim boksom v želodec. Potem je prinesel svoje klešče in drugo mučilno orodje ter nam v Četrt uri dovolj jasno pokazal, da je velik razloček med operacijo „brez bolečin" in med izdiranjem pri polni zavesti. Njegova soba je velik prostor; pri oknu je pričel in za pečjo je nehal. Slišali smo v neki pridigi, da je Simson z oslovsko čeljustjo planil nad Filistre ter jih 30 pobil. Po našem mnenju ima dr. Humbe dokaj več kot 30 sovražnikov, toda svojo oslovsko čeljust si naj išče kje drugje in ne pri nas. Pri nas ni osla. ki bi mu žrtvoval svojo čeljust, povrh pa še dva dolarja. V njegovo čast pa bodi povedano: neglede na tista dva dolarja, ki nam jih je podli slepar izprešal, ni nam zmanjkalo drugega denarja iz žepa. Poštenjak je in vreden splošnega spoštovanja, toda s svojo umetnostjo zobe izdirati naj gre k aligatorjem in klopotačam.u
* Bockelellerjevo bogastvo.
Rockefeller je dandanes brezdvomno najbogatejši mož na svetu. Njegovo premoženje se je pomnožilo zadnje leto od 650 milijonov na 1 bilijon dolarjev. Na dan ima dohodkov 14.400, na uro 600 in na minuto 10 dolarjev. Njegovo premoženje je petkrat večje kot ruskega carja, desetkrat večje kot nemškega cesarja in dvajsetkrat večje kot angleškega kralja. Njegovo bogastvo v srebru odtehta dve največji oklopnici in je večje kot letni proračun 15 držav. Ako bi se njegovo premoženje spremenilo v dolarje ter bi se polagali drug poleg drugega prišlo bi se ž njimi dvakrat (?) okoli zemlje.
* Duhovnik    cerkveni ropar.
Pri sodišču v Raveni se je vršila tudi nedavno obravnava, ki je dognala, da so oni predmeti, katere daruje verno ljudstvo raznim soham svetnikov, čestokrat koristni. Tridesetletni duhoven cerkve sv. Fračiška, don Salverio Salvette, je tekom par mesecev* svojo cerkev popolnoma izro-pal. Svetnikom in madonam je prodal vse lepotičje. Med »Irugiin je prodal svilene obleke kipov, kakor tudi diademe svetnic in Marij starinarjem, tako. da so svetniki in madone ostali nagi. Kelihe, svetdnice in slične rpo-trebščine" je tudi prodal starinarjem, nakar je s tako dobljenim denarjem poplačal svoje dolgove in lepo živel. Svoji ljubici je podaril biserno ovratnico, katero je preje nosila madona. Sedaj so ga radi tega obsodili v trimesečno ječo.
* Zgodovina reklame. Plakatiranje po ulicah se je močno razvilo šele v novejšem času, vendar te vrste reklame ni iznašel naš vek. Egipt -ski papirusih, ki so jih izkopali iz tebanskih razvalin ter so stari najmanj tri tisoč let, že obsegajo razne reklamne oglase. V pompejskih razvalinah so našli pred par leti steber, ki je bil ves pokrit s plakati. Plakati so bili narejeni iz zlepljenih papiru-sovih listov ter so naznanjali različno nove igre, volitve itd. Tudi rimski trgovci so že rabili razne plakate s slikami; na tablah pred svojimi trgovinami so naslikali z rudečim voskom predmete, ki so jih prodajali v trgovini. Na deski neke pompejske gostilne je bil naslikan vojak, kako pije iz vrča vino. Resnično razvijati pa se je začela reklama šele z iznadbo tiska. Tako je n. pr. znano, da je sloveči lončar umetnik Brenard Pa-lissy 1560.—1570. s tiskanimi na zid prilepljenimi pozivi vabil k svojim predavanjem. Dolgo je plakatom manjkalo žive barve. Šele ko je Senefelder izumil litografijo, mogla se je pričeti reklama z barvanimi slikami. Litografija je potemtakem  ustvarila mo-
demi plakat, ki se tedaj razvijal do skoraj pretirane popolnosti.
* Kaj Je bilo pred 4000 lati
moderno. Kakor so pokazale izkopine na Kreti, niso nosile Krečanke pred 4000 leti ohlapne bele tunike, temuČ čisto navadne — korzete ter so sploh gledale na to, da so ostale čez pas ozke, prav tako kakor danes. Celo na moških izkopinah je oči vidno iz-poznati, kako so se v življenju stiskali čez ledja ter si širili pleča. Tudi je bila ženska obleka sploh podobna danasnj\ globoko izrezana bluza z modrcem in dolgo zvonu slično krilo do nog.
* Dežela generalov je vsekakor
Venezuela. Samo v Caraboli je 409 generalov, 627 polkovnikov in 6000 drugih častnikov. Nasprotno pa je vseh podčastnikov in vojakov le 10.000. In vsak teh generalov snuje po svojih načrtih revolucijo in vsak drugi skoraj je — pretendent na predsednikovo mesto. Seveda vsi generali ne dobivajo plače, ker mnogo jih je med njimi, ki so se sami proglasili za generale. Ravno zato pa neprestano rogovilijo in pripravljajo nemire, da pridejo do vlade in kake plače. Ko pa se jim to posreči, se temeljito maščujejo, vse poberejo, a ne plačajo nikomur nič.
* Lakota na Japonskem. Sedanja lakota na Japonskem je tako strašna, kakršne že ni bilo nad 60 let. Lani se je namreč pridelalo zelo malo riža in žita Posebno hudo se godi prebivalcem na severu, v pokrajinah rvate, Mijagi in F ukusima. Iz teh pokrajin se sicer izvaža po celi državi riž in žito, lanski pridelek jim je pa komaj doma zadoščal za par mesecev. V Mijagi nima nad 300.000 prebivalcev kaj jesti in morajo pogi-» niti, ako jim ne pride pomoč od drugod. Riža se ni pridelalo niti dvanajsti del tega, kakor druga leta. Ker se tudi sviloreja ni obnesla, nimajo ljudje denarja, da bi si kupih dova-žanm živil. Ravnotako je tudi v Fu-kušimi nad 300.000 ljudi brez živil. Mnogo teh bednikov se hrani s pra-protnimi koreninami, drevesnim lubjem in divjimi orehi, in vlada jim je dala pismene nakaznice, da smejo hoditi v državne gozde po tako hrano. Sole so zaprte, da morejo otroci pomagati staršem pri nabiranju takih živil
* Predrzno sleparijo je izvršil
v Parizu neznan mož. Prišel je namreč k nekemu hotelirju, se mu predstavil za stavbnega podjetnika ter rekel, da ima nalog idice Rue def Vertus, v kateri je hotel, na novo pretlakovati. Svojih X) delavcev hoče imeti ves ta čas pri hotelirju na stanovanju in hrani. V ta namen je založil hotelirju pet delnic neke delniške družbe, češ, da je vsaka vredna 400 frankov. Hotelir je bil prav vesel, ko so prišli res drugo jutro delavci, zaprli idice ter začeli trgati tlak. Malo pred poldnevom je prišel podjetnik k gostilničarju ter mu ves razburjen rekel, da nujno potrebuje , stroja za tolčenje kamenja, a denarnico je pozabil doma: hotelir naj bi posodil 400 frankov. Hotelir je to rad storil, toda zelo je strmel, ker delavci niso prišli k njemu h kosilu. Vprašal je delavce, ki pa so se tudi Čudili, Čes. da jim ni nič naročeno, kje naj obedujejo, ker dobijo šele zvečer zaslužek. Hotelir je šel z akcijami k banki, ki mu je povedala, da so ponarejene. Seveda je neznanec osleparil hotelirja in delavce, pa tudi mestu je napravil škodo, ker mora iztrgani tlak zopet uravnati
Valno za inserente. Skoro ne-
iiadomostni svetovalec inserentom je ravnokar izišli časopisni in koledarski
katalog podjetne m renomirane anon-Sne ek>pedicije Edvard Braun na Dunaju, I. fiotentumstra.^e U 2<*0 strani obsežna elegantna knjiga je vzorno sestavljena in prinaša v razvidni obliki vse za mserente važne podatke o vseh na Avstro-Ogrskem iz- ■ hajajočih časopisih in koledarjih Posebna prednost te praktične priročne knjige je pa natančnost in zanesljivost avtentičnih, po najnovejšem stanju navedenih dat. Anončna ekspedicija Braun ne daje samo brezplačnih pojasnil in svetov glede vseh reklame se tičoČih zadev, ampak tudi omenjeni dragoceni katalog brezplačno razdeljuje inserentom.
* Kako je preživel SOletni človek svoje življenje in kaj je po-
UŽil? Neki angleški zdravnik se je že premnogo pečal s statistiko o življenju ljudi in njihovi hrani. Na podlagi vec sto opazovanj je dobil sledeče podatke za normalno razvitega 501 et-nega Angleža: spal je (»000 dni, strnjen bil 6000 dni, hodil je 800 dni, 1500 dni je Bedel, 800 dni je bil bolan in 4lXX> dni je porabil za zabave in okrepča ve. Zaužil je pa: 70.000 funtov kruha (angleški funt ima 435 gramov, torej nekaj manj nego pol kg., 20.000 funtov mesa, 5000 funtov zelišč. Drugih podatkov ni, povedane so le še pijače, ki znašajo 32.000 litrov, kar da 32 kubičnih metrov Ta mož ne bi bil hud pivec, ko n. pr. na Bavarskem spije povprečno vsakdo na leto 260 litrov piva, ali v 50 letih 126 m».
Zdravnik pa ni povedal, katerega stanu je ta 501etni Anglež.
* Uho mu je odgriznil in po-
|edeL Delavec Žito Kovačio iz RaČi-vaca na Hrvatskem je prišel pred kratkim zvečer v neko gostilno v Mitro vici in začel piti. Ko se ga je že nekoliko nalezel, je zapel neko mitroviško pesem. Tu pa je vstal neki Andrija Maroševac, ki je bil v Mit.ro-vici dlje časa zaprt, pa se je Čutil po peti pesmi žaljenega in povedal tudi zakaj. KovaČičje pa pel vkljub temu naprej dotično pesem. To je pograbilo Maroševaca, da se je sprijel s Kova-čičem, s katerim sta se premetavala semtertja in si jih obojestransko naložila precej. Ko je bilo pretepa konec, so zapazili, da navdušeni pevec nima desnega ušesa in kar je bilo še hujše, tega ušesa niso mogli nikjer najti, ker ga je Maroševac v svoji razburjenosti pogoltnil.
* Roman iz ruskega življenja.
Pred 13 leti je bila žena nekega pe-terburškega zdravnika zaradi politične zarote obsojena v 131etno pregnanstvo v Sibirijo. Mož si je zaman prizadeval, da bi ji olajšal usodo. Kmalu po njenem odhodu v Sibirijo so tudi prenehala vsa poročila o njej ter sploh ni mogel izvedeti, ali živi ali ne. Ker je imel male otroke ter jim našel primerno mačeho, oženil se je vdrugič brez pomislekov, ker je prva žena z obsodbo v pregnanstvo itak izgubila vse državljanske pravice. Bil je srečen v drugem zakonu. Lani pa je bila s carskim manifestom njegova prva žena pomiloščena ter se vrnila domov. Ko pa je našla pri možu drugo legitimno ženo, ni hotela motiti njune sreče, temuč se je hotela kam daleč odseliti. Tega pa ni dovolila druga žena, češ, prava mati spada k svojim otrokom. Zato je vložila takoj prošnjo za ločitev zakona, a ko se to zgodi, cse prvi zakon zopet postavno obnovi.
* Železnica med Nilom in Rude -čim morjem je bila 27. m. m. otvorjena. To je važen dogodek za razvoj Osrednje Afrike. Dosedaj je bil K ar t um skoraj 4000 km oddaljen od Aleksandi ije in blago, ki se je tja pošiljalo, se je moralo štirikrat prekladati. Sedaj ima Kartum direktno, 750 km dolgo železnico do morja. Železnica zapusti Nil pri pritoku reke Arbare ter dospe k Rdečemu morju pri Port Sudanu. Od tukaj nameravaj o zgraditi drugo progo do Kasale ob abesinski meji.
* Koliko   veljajo moderne
VOJne ladje. Nemški vojni proračun za leto li>0f>. zahteva za novo oklop-nico 45 milijonov mark, za veliko orjaško križarko pa 34 milijonov mark. Dosedanje vojne ladje vseh držav so mnogo manjše ter je veljala nemška oklopnica „Braunschvveig** 26 milijonov mark. angleška oklopnica „Russel** 28 milijonov, francoska oklopnica rJenaa 27 milijonov frankov, dočim bo veljala „Patrieu, ki se ravnokar gradi, 34 milijonov frankov.
* H. Irving in Rozinanta. Nedavno umrli sloveči angleški igralec H e n r v Irving je moral prevzeti vlogo Don Quixota, ko se je ta roman prvič dramatizoval. Potreboval pa je Roziiianto (suho kljuse tega španskega viteza Zaman je iskal take inršarv*' kobilice. Končno mu je intendant obljubil, da mu je našel tako kljuse ter mu ga priskrbi na dan predstave. Ker ga ni bilo o pravem času. brzoj a vil je intendant v londonsko predmestje, odkoder bi bil moral priti konj, a odgovorili so mu, da bi konj moral biti že zdavno v gledališču. Začelo se je poizvedovanje, ki je dognalo, da je policaj ustavil slugo, ki je vodil Rozinanto ter ga aretiral, a konja je dal ustreliti. Vse to po predpisih varstva živali.
* Ujetnik v Vatikanu. Kako
velikanski so papeževi vrtovi, dokazuje dejstvo, da pridela v njih vsako leto nad 10.000 naj plemenitejših pomaranč, ki jih razpošlje svojim prijateljem po vsem svetu. Pri tem razpošiljanju nadzoruje papež sam vlaganje (dokaz, da ima dovolj časa) ter piše sam zaznamek, komu jih vse pošlje. Seveda se mu odtehtajo ta-korekoČ s cekini.
* Država proti komarjem.
V državi New Jersev se bode zakonodajna korporacija kmalu bavila s predlogom, naj se skozi pet let dovoli vsako leto po 300.000 K za po-končevanje komarjev (moskitov). Mo-skito so res v tej državi strašna pokora ter vrhutega še baje raznašajo malarijo in rumeno mrzlico.
* Iz dežele pretiranja. Predsednikovi hčeri Alice Roosevelt je neki Stillman iz Pitsburga kupil kot poročni dar psička za 1500 dolarjev. S psom je poslal celo zalogo pasje obleke, „hlaču, kožuhov, sandal in srebrno skledo, iz katere bo jedel gospod pes. — Na strehi hotela „Belle-vue-Stratfordu v Filadelfiji so napravili moderno drsališče, ki ga ondotna družba mnogobrojno obiskuje.
* Bogat natakar. V New Yorku
je Charles Miler služil 30 let za natakarja v glavnih hotelih ter šel sedaj v pokoj s 400.000 kronami premoženja. Denar je nabral iz samih
napitnin, ker je imel le 120 K mesečne plače. Imel je izvrsten spomin ter vsakega gosta nele takoj zopet spoznal, temuč tudi vedel, s čim se mu najbolje ust reže.
* Bogata slovaška gostija. Kakor poročajo „N a rodne Novini e" je v Petikostolovu obhajal premožen Slovak Josip Maichl svatbo svoje hčere. Povabil je 400 gostov, ki so pojedli 3 krave, 3 teleta, 2 koštruna, 128 kruhov po 6 kg, mnogo potic, klobas, šunk itd. Pred odhodom v cerkev so se okrepčali v 15 litri slivovice, a kosilo so si zalili z 11 sodi vina.
* Francosko časopisje. Največ
naročnikov imajo na Francoskem slabši časopisi, ki se love za senzacijami. Tako ima „L»a Petit Parisien" 1,500.000 naročnikov, „Le Petit Journal- S00.000, „Le Journal" 750.000, „Le Matin" 400.000, „L' Kcho de Pariš- 100.000, »La Patrie" 90.000, „La Petit Republique" in „17 Presse" po 70.000, „L' Action" 55.000, nLe Radical" 48.000 „La Lanterne" 42.000, „Le Figarou in „Le Temps" po 3O.O0O.
* Volilna pravica in osel. Ko
so se v Zedinjenih državah prepirali o tem, komu je dati volilno pravico ter se je nasvetovalo, naj postane vo-lilec, kdor ima vsaj 100 dolarjev vredno premoženje. Tedaj je rekel Benjamin Franklin: „Recimo, da predlog obvelja. Ako imam 100 dolarjev vrednega osla, smem voliti, ako pa osel crkne, ne smem več voliti. Kdo ima tedaj volilno pravico: jaz ali osel?"
* Nepotrebna knjiga. Bodleja-
nova biblioteka v Oxfordu je imela do leta 1664., t. j. 40 let prvo izdajo Shakespeara, a imenovanega leta je knjižničar izločil nekatere „nepotrebne knjige~, med njimi tudi Shakespearovo folijantno izdajo ter izločene knjige prodal skupno za 480 K današnjega denarja. Sadaj se je biblioteki ponudila srečna prilika, da kupi knjigo nazaj, toda za — 60.000 K.
* Krvnikov honorar zarobljen.
Krvnikov posel vendarle ni tako sijajen, kakor se splošno govori. V Ha-novru že čaka nekaj časa zloglasni morilec Biither na svojo smrt. Neki magdeburški krvnik pa je baje po nalogu nekega upnika zarubil krvn.ku že vnaprej honorar, ki ga dobi za obešen je Butherja.
* Moderne sestrične. Vojak je
predstavil neko dekle drugemu vojaku z besedami: „Čast mi je predstaviti svojo sestrično." Drugi vojak: „Drago mi je. a bila je že tudi moja sestrična."
Književnost.
„Slovenski pravnik" ima v
štev. 10. do 12. nastopno vsebino: 1. Dr. Metod Dolenc: Pomen pred dovolitvijo izvršbe potrebnih zasliseb zavezanca ter poizvedeb. 2. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo, a) Kmetijska društva v koukurzu. b) Dogovor med zavarovalno družbo in njenim agentom, po katerem se le-ta zaveže saldo, ki se poda njemu na dolg iz doposlanih letnih obračunov, tekom gotovega roka po prejemu obračuna plačati ali pa v istem roku pismeno ugovarjati proti pravili »sta obračuna, inače se smatra saldo m> »lče odobrenim in ga je plačati, ustanovi kontokorentno razmerje. — Kakor stranka ne more nastopiti glavni za-stop, čigar oblast se opira le na pooblastilo. — Agenti so trgovci le tedaj, ako obrtoma posredujejo trgovska opravila in niso nasproti trgovcu v službenem, ampak le v pogodbenem razmerju. — O podpisu listine „in bianco. c) Nezakonska mati, ki je bila zapeljana pod obljubo zakona, ima pravico zahtevati od nezakonskega očeta popolno odškodnino v zmislu §-ov 1324 in 1328 o. d. z. d) Sklep, ki zavrača ugovor pravomoč-nosti sporne stvari, je izpodbijati le z rekurzom. e) Vodarina za mesto Ljubljano nima prednostne pravice, pri izkupilu za izvršilno prodane mestne hiše (§ 216, št. 2 izvršilnega reda. Kazensko pravo. Po §-u 389 k. pr. r. je naložiti obtožencu povračilo vseh kazenskih stroškov, akopram se je obsodil le glede nekaterih, enotno dejanje obtožbe tvoreČih toček in se glede drugih ni našlo kažnjivoga učina. V zmislu §-ov 259, 262 in 267 k. p. r. ni izreči glede zadnjih oprostilne sodbe poleg krivdoreka za prve.
— Odstavek 2 §-a 389 k. pr. r. nima mesta, a vzklicno sodišče ne najde kaznivega uČina enega dejanja v onem obsegu kakor prvoinštančno. 3. Izpred upravnega sodišča. 0 zahtevkih, ki jih stavijo nejavne bolnice zaradi povračila oskrbnih stroškov, niso politična oblastva poklicana razsojati. 4. Izpred državnega sodišča. Preme-ščenje ali nadomestitev V 5. Književna poročila. 6. Razne vesti.
„Učiteljski Tovariš", -t 7
Vsebina: Volilna reforma. — Naš denarni zavod. — Po novem letu. — Kakšna bo učiteljska pasivna rezi-stenca.  — Kršenje zakonov  v Istri.
— Pisarna za zdravljenje naših bolnih stanovskih, družabnih, uradnih, knji-
ževnih, narodnostnih in političnih razmer. — Iz slovanskih pedagoških časnikov. — Iz naše organizacije. — Književnost in umetnost. — Vestnik.
— Inserati.  — O naši moderni didaktiki.
— „Slovenski Trgovski Vestnik11 ima v številki 2. naslednjo vsebino : Pred važnim terminom. Volitve v trgovsko in obrtniško zbornico kranjsko. Razvoj vinarstva in vinskega prometa na Kranjskem. Ženska kot nastavljenka v trgovini. Naša društvena posredovalnica. O varstvenih znamkah. (Dalje prih.) Klavzule na trgovskih računih. Raznoterosti. Društvene vesti. Oglasi.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnavo pred deželnim sodiščem.
Malitscheva afera rešena. Predvsem moramo včerajšnje poročilo popraviti v toliko, da je kasacijski dvor sicer pritrdil prvi sodbi v tej zadevi, da pa je dobilo državno pravd-ništvo nalog, da uvede novo preiskavo proti obtožencema Svetku in Vodebu, Če sta s svojim ravnanjem proti Ma-litschu dala povod, da je množica planila na kadeta in če sta se tega svojega kaznjivega dejanja zavedala.
— Pri včerajšnji popoldanski razpravi so bile še nadalje zaslišane priče. Večina njih je imela vtisk, da je bil Malitsch vseh svojih poškodb sam kriv, ker je našel, kar je iskal. Če bi bil promeniral tako mirno, kot so drugi Nemci, ki so bili takrat pred kolodvorom, ne bilo bi se mu nič zgodilo, kot se drugim ni nič, dasi so nemško govorili med seboj. Po govoru državnega pravdnika in zagovornikov je po polurnem posvetovanju i naznanil predsednik sledečo razsodbo : j Vladimir Svetek se obsodi v denarno globo 2 0 kron, ker je Ma-litscha brcnil s kolenom v zadnjico, Emil V o d e b pa na 10 kron, ker je Malitschevo sabljo poškodoval, vsega drugega sta bila obtoženca oproščena, zlasti g. Vodeb glede dogodka v Laškem. Naj bi bil hajlovec Andrissen tisti čas, ki ga je porabil za sestavo ovadbe in za pot v Ljubljano, rajši porabil za kake druge namene, ki bi se bili bolj splačali za dosego vsenemške propagande. H koncu moramo pripomniti, da je senatni predsednik, g. deželnosodni svetnik E 1 s n e s, ves čas obravnave postopal jako taktno in nepristransko vkljub temu, daje Nemec. Farška cunja šenklavška je pa pred razpravo namigavala nekaj, iz Česar bi se dalo sklepati, da postopanje Elsnerjevo ne bo čisto nad strankami.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 17. februarja. Prihodnji teden bo za razvoj tostranske po lovjce države zgodovinskega pomena.   Prihodnji teden predloži vlada s^oj načrt volilne reforme in vse stranke se pripravljajo na veliki  boj,  ki se vname pri tem načrtu   Na od por se pripravljajo zlasti velepo sestniki, nemški liberalci in Po haki. V ponedeljek in v torek se bo zbornica bavila prglavicoo z debato o Gautschevem odgovoru na nemško  interpelacjo zastran razmerja med Cislitvansko in med Ogrsko    V debati se oglase zastopniki vseh strank V sredo predloži Gautsch vo lilno reformo   Načit bo obse gal samo določbo glede splošne in enake voldne pravice za državni zbor;   misel   na preuredbo državnozborskega opravil nika in na preosnovo go-spodskezbornicejeGautsch že opustil Danes je bd Gautsch v zadevi volilne reforme pri cesarju ter je dobil cesarjevo odo brenje za pojasnila, ki jih poda parlamentu, ko mu predloži volilno reformo
Budimpešta    17 februarja Odbtr  koalicijskih  strank se je o tem sinoči posvetoval, kako naj postopa koalicija v ponedeljek  pri razpustu po slanske zbornice Ćuje se, da sta   se  Apponvi inPolonvi zavzemala za to, da  je proti razpustu uprizoriti aktivn« rezistenco, dočim so Kossuth in drugi zastopali  nazor, da naj se kraljevski reskript o razpustu vzame s protestom na zna nje.
Budimpešta 17. februarja Tako pos'anska kakrr magnat-ka zbornica sta sklicani za pene de
Ijek ob isti uri. Iz tega se sklepa, da bodeta obe seji prav kratki in da se bo postopalo s silo, če bi se prsi arci takoj ne razšli, ali pa da se bodeta obe zbornici zbrali obenem v isti dvorani.
Bod mpeita 17. februarja. General Nyiri, ki je določen za kraljevskega komisarja, je prišel danes sem in se je nastanil v kraljevskem dvorcu. Ze dopoldne je konferiral z ministrskim predsednikom F e j e r v a -ryjem, kako postopati v ponedeljek pri razpustu p ar la m e nta.
Budimpešta   17. februarja „Naplou poroča, da postane po slanec A vrel i j M ii n i c h finančni minister.
Refca 17 februarja. Stavka je končana, ker je tovarna za torpede ugodila zahtevam de lavcev
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
Tekom tedna nam žitni trg ni nudil važnejših sprememb. Kupčija je tako malenkostna, da se je resnično čuditi, kako se morejo cene vzdrževati nespremenjene, zakaj merilo za cene odvisi v prvi vrsti od popraše-vanja in ponudeb. Sedaj pa je popra-ševanje kar najmanjše, blaga bi se dobilo dovolj, vendar pa liferantje raje blago drže, nego bi ga oddajali po limitiranih jim nižjih ceu ah. V tej rezervi liferantov je iskati ravnotežja, ki se protivi redukciji cen. Imetelji so trdno prepričani, da smejo računiti na boljše cene v tistem trenutku, ko bodo mlini primorani seči po vočjih množinah surovine, k čemur se navadno priklopi tudi še trgovina. Trgovina in konzum pa sta zopet mnenja, da jima po otvorjeni plovbi ne bo treba žita dražje plačevati, nego danes, čeprav bo popraševanje živah-neje, češ, bo pa toliko več blaga prišlo na trg. Besisti in hosisti utegnejo imeti po zgornjih premisah prav. 6e hočejo samo to motriti, nikakor pa ne upoštevati, da ravno v pomladan-akem času igra največjo vlogo vreme, ki domalega dominira na borzah, če vpoštevamo, da je vreme že sedaj jako ugodno za razvoj ozimine, da pa je to tudi v današnje razmeroma nizke cene že kalkulirano, potem je mogoča samo eventualnost, da utegne spomladansko vreme sedanje upe samo skrčiti. S ceni pa imetelji tudi gotovo računijo, ker bi bilo sicer nerazumljivo, da bi se pri sedanjih majhnih transakcijah ne hoteli ozirati na limite.
Pšenica se tekom tedna ni spremenila. Efektivno blago se vzdržuje na predtedenskih cenah, kaž*- se pa na efektivnem in terminskem trgu, da prevladuje v temelju trdna tendenca. Aprilov kur/, se polagoma zopet približuje K 17.—
Koruza nima ravno najpovolj-nejšega konzuma, nikakor pa je ni volja znižavati cen. Z La-Plata-kornzo postajajo imetniki nekam silnejši, vendar pa slej ko prej zahtevajo cene po kakovosti blaga
Oves se draži dalje in je pridobil tekom tedna zopet 16—30 vin.
Sladkor tendira za ratinado prav trdno, imetelji so s ponudbami skromni.
Kava. Porodila dohajajo, da so se jagode avgustovega in septembro-vega cveta deloma osule, zbog česar bi bilo uspeh prihodnje letine od 10—11 reducirati na 8—!* milijonov. To provzroča, da je tendenca trdna in tembolj, ker so bili dovozi v januarju majhni.
Ril netira nespremenjeno kakor prejšnji teden.
Jedilno olje. Uvoz se nadaljuje v kolosalnem obsegu, dasiravno so zaloge v Trstu že zelo velike. Prodajalci zahtevajo jako visoke cene, ker jo do uveljavljanja novega zviša-nega carinskega tarifa le še 14 dni. Na tržaški borzi je nastala te dni vsled poročila, da carina ne bo za 40*— temveč za 24* — do 30 kron zvišana, panika. V koliko temelji to poročilo na resničnosti, danes ni mogoče presojati.
Petrolej notira nespremenjeno.
Špirit tendira trdneje in višje.
Darila.
Za drntbo sv. Cirila in  Metoda:
Gospod jakob Perdan, trgovec in pek v Sodražici K 5 — mesto venca na krsto umrlemu nepozabnemu prijatelju g. Ivanu Man-deljcu, nadueitelju v Sodražici. — Zadnji gostje pri veselici pevskega in tamburaškega društva „SočaM pri Sv. Luciji ob Soči nabrali K 502. Skupaj K 1002. Lepa hvala! Živeli darovalci.
Za „Učiteljski konvikt'1:
Zadnji gostje pri veselici pevskega ifl tamburaškega društva „Soča" pri sv, Luciji ob Soči nabrali K 502.
Srčna hvala Svoto smo izročili gospodu Dimniku.
Narodovo rdravtlc. laao a* srne imei„j vat botett.i uteftuioCe, mišice m Sivce fcrep-Cujoce, kot mazno dobru znano .M«»ll«.v«> fraii<*>Mko igMiijt* in mil", katero se splošno in uspeftno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici K 1-00. Po pofttnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLI,, c in kr. dvorni zalagatelj na HITNA.II, Tucb-lauben 9 V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MfMJj-ov preparat, zaznamovan r. varstveno znamko »n podoinom       9. 3t —3
Zahtevajte
Murttrtjvau cenovnik
podjetja za žarnic
Ideal'
M
tinto Pollak
Cena lepa svetloba bres aitaJacijt- in
nevarnoBti. Poraba 1*L kr. a* ura., ^ibl
\ •.>». i. « Miinrr-jiiaje in |»*.
llit(lsU*> nnIimkiiiv«.
Edino pristen je Ttuerryjev kilzam
le z eeJ»»no titiakt ,,re<l"v:.
hinr<inl/u»..    DCprelt uwn«»
proti al • borna prenavljanju, ki - m v želodcu, koliki, kat.ru, pr»u:i«
bolesuim, h.fliM« itd  11 - i ■ '-'.•ti* 12 m.ihu'h ali S dvojn*t>h •teklfDic   . li   I   vejika a\>-c aln t •leklrnioa  »   »»tast   niuaaKum K     — franko.
Tbitrryje<i eetlifftiijski mazilo, povsod znan ut om iiis iltn
proti T»era £e tako  starim ranu m Tiet^a, raiitvam. ah-•cciium iu oteklinam T»eh vrat   Cena:  11 leaćk* la a SO se pošlje le proti povtetja ali deaar anprej.
Lekarnar A. TNrry v Pregradi pri Bagiftj Slatin.
Hroiura ti tisoči oritfiuplnih zahvalnih ptarn gratis in rrank,. V z*lo^i v akoro meh večjih lukaruak »a •odiciridliu' drugerijah. 4O50-9
L. LUSER- ev ohliž za tiinsle.
j
Priznano najboljše sredstvo »roti kur-$8ft       Jim očesom, žuljem Ud. 5l
Glavna zaloga :
L 8CHWENK-ova lekarna
Dunaj-MetdLiukj.
«5 Laser-jev«
Ooblve se v vseh lekarnah.
obtift sa tnhste Kl-20.
Proti n
revmatske bolečine
?
78 i V
mazilo ZOLTAN!
Tako '»nstno dohro s «>H9tvo »a vdrg-ui nj* se duh va 10 vseh Te«'jiH 1'kamah po 2 K brez poštnine. po pošti razpuš ijt lrkar na
Zoltan v Buda-peštL
Proti zobobolu in gnilobi zod
izborno deluj* dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrall   dirano  ta •»«••*tv*a»aajuj* neprijetna «a*p«» l» Hai. I Mtrlalrnlflta b n»i u«ln.n i §4.
Bl&gorodnema gospoda HI. I.r«ncii*ii.
»ekarnarja v Ljubljani. V asa izborna Melusine uatna in dobna voda je najboljše sreda vo soper sobobol, odstranjuje neprijetno sapo ia ost in je neprekoaljiv pripomoček prot- gnjdi.bi zob. zato jo vsakemu najtoplnte priporočam Obenem pa pro.im poftjite se 3 steklenice Melus ustne in a »one ro e.
Dov-lim, da to javno oznanilo, ker je res hvale vredno.
Leopold Qangi, mealni tajnik. Metlika, iU. aprila 1***.
Dež. lekarna M:L Leustefca
i Ljubljani, Resljaia euti it. 1
le« novozgrajenega rVao Joaofov««.* mbil mn«trj 48 7
Umrli so v Ljubljani.
Dne 15. februarja: Mihael Lončar, umir. Itflezn. čavaj, 69 let, Sv. Martina cesta 28, jjed ostarelosti.
Dne 16. februarja: Marija Jemc, posestma. 71 let, Tržaška cesta 8, pljučnica. — Kanil Pickert, stražmeštra sin, 11 mes., Po-Lanska cesta 60.
1 V deželni bolnici:
Dne 12. februarja: Peter Tehovnik, dni-Igar, 44 let, jetika. _
Borzna poročila.
Ljubljanska
Kreditna banka v Ljubljani".
Uradni kurzi dun. borze 10. februarja 1906.
4,
4\-
i1 i °/
Denar
100 10
99 95i 10010 118 35i 95 80 114 30 99-50 100 65; 100.-;
100 55 100* 10015
n. •
4; 4
4«
4°.
4«
V 4*
Naložbeni papirji.
a majska renta. . . , srebrna renta . . avstr. kronska renta.
„    zlata        „    . . |j ogrska kronska renta .
zlata „    . j
posojilo dež. Kranjske U 4*./,% posojilo mesta Spljet r 47/ r, m    Zadar H
4* % bos.-herc. železniško <\ posojilo 1902 ... 11 4«, Češka dež. banka k. o.
.    *. o- II zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . pešt. kom.  k. o. z
10J pr......
zast.  pisma Innerst.
hranilnice.....
zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . z. pis. ogr. hip. ban. t obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... obl. češke ind. banke prior. lok. želez. Trst-
Poreč......
prior, dolenjskih žel. . prior. juž. žel. kup. '/iVi avstr. pos. za žel. p. o.
Srečke.
Srečke od L 1860V6  .   . . od L 1864 ....
m tizske......
a   zem. kred. I. emisije
b        b       a »
9 ogrske hip. banke . m srbske a frs. 100 — . turške......
Basilika srečke .   . .
Kreditne „     •  • .
Inomoske • ...
Krakovske » ...
ljubljanske        „ ...
Avstr. rdeč. križa m ...
0%t „ mm       .    • •
Rudolfove , ...
>aicburške „ ...
hmajske kom.   , ...
Delnice.
itižne železnice.....jj 127 —
• H 672 75
Blago
100 30 100-15
100 30 118 55
96
114 50 10165
101 -
100 —
101 55 100 20 100 25
10035 101-35 106 70 10770 10050; 101 50
100 90 100 90
100 5o 101-50
100 — 100-
9950 100 50
99 90 9950 310 70 100 75
197-— 289-50 160 50
295-50 305 50 297 —  307 —
100-318 70 10175
199 — 291 50 16250
263—!
ltKV—
150-40 2535
476 — 79 -92— 61 -52 -3320 57-71-50
535-
271-109* -151*40 27 35 487 — 85*— 99- — 68— 54 — 3520 63- -77 50 545 —
128 — 673 75
Državne železnice . \vstr.-ogrske bančne deln. Avsir. kreditne banke   . . •Ogrske     „ 9       . .
Živnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Briix) Alomske montan .... Praske žel. ind. dr.   .  . .
Rima-Muranyi.....jj 534-—j 535-—
Trboveljske prem. družbe . Avstr orožne tovr. družbe
1635 - 1644 h 671 50 672 50 B 789 50 790 50 H 246 —I 246-50 658 - 660-532 50 533 50 2641 — 2650 —
Češke sladkorne družbe
Valute.
C. kr cekin.....
20 franki......
20 marke......
Sovereigns......
Marke.......
Laški bankovci .  .  . .
Rublji.......
Dolarji.......
277 —  278 — 11 565 -   569 — 158 —  159 —
11-33 19 10 23 4* 23-98 117-25 96*55
251 — 484
11-37 19-13 2356 2406
117 45 95 75
251 50 5*—
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 17. februarja 1906. Termin.
Pšer.!ea za april  .  .  .  za 100 kg K 1676
,      „ oktober .  .   , 100 „ 9 1672
Rž         „ april   ...    „ 100 13 62
Koruza   , maj ....   , 100 „ „ 13 80
Oves     n april ...   . 100 1496
Efektiv.
Neizpremeojeno.
Meteorologijo poročilo.
Višina nad monein 306*2    Srednji zračni tlak 736 0 mm.
k s	Čas opazovanja	Stanje barometra	• o 2 o O. > ? e«	1 1 Vetrovi	Nebo
—		v mm	S g		
16	9L zv.	736 0 1	1 5	brezvetrno	oblačno
17.	7. zj	736 9 1	14	i si. Hever !	megla
	2 pop	736 5	4 4	si. vzjvzh.	oblačno
Srednja    včerajšnja   temperatura: 17°, ■ormale:    01 . — Padavina v mm 0'6.
I
Globoke žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti naše iskreno ljubljene matere, oziroma stare matere in sestre, prebla-gorodne gospe
jtiarije Smolej
roj. Pollak
vdove dež. šol. šol. nadzornika
ki je danes, 17. februarja 1906 ob 10. uri dopoldne po dolgem muke-polnem trpljenju in sprejemu svetih zakramentov za umirajoče v 79. letu starosti blaženo zaspala v Gospodu.
Zemski ostanki drage pokojnice se bodo v ponedeljek, 19. februarja ob 3. uri popoldne v hiši žalosti, na Dunajski cesti št. 17 slovesno blagoslovili, nato pa na pokopališču k Sv. Krištofu položili k večnemu počitku v lastno rakev.
Sv. zadušne maše se bodo služile v več cerkvah.
Prosimo tihega sožalja.
Na željo pokojnice se venci hvaležno odklanjajo.
V Ljubljani, 17. februarja 1906.
Žalujoče rodbine SmMei, Pollak, Pucsko
MAGGI
jeva
ZABELA
Ana Lapajne roj. Bruscha daie v svojem svojih otrok in vseh drugih Horodnikov imenu Žalostno vest, da je njen iskreno ljubljeni soprog, ozir. oče, br.t, sin, stric iu svak, gospod
JOSIP LAPAJNE
višji  marker  v   kavarni „Evropa1*
po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere danes 17. svečana zjutraj ob 5. uri v 32. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bode v ponedeljek, dne 19. svečana popoldne ob polu 5. uri iz deželne bolnice na pokopališče pri Sv. Krištofu. 658
S*, maše zadušnice se bodo brale v stolni župni cerkvi Sv. Nikolaja.
V Ljubljani, 17- svečana 1906.
Posebni parte s« ne bodo izdali.
Zahvala.
Za vse tolažilne dokaze sočutja, ki so nam došli ob priliki smrti ljubljene soproge, matere, stare matere, tašče, sestre, gospe
Marije Lilek r j. Medic
posestnice v Črnomlju
se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo prečastiti duhovščinij si. črnomeljski godbi in vsem mnogobrojnim udeležencem za častno spremstvo na njeni poslednji poti.
Črnomelj, 12. februarja 1906.
650 Žalujoči ostali.
Zahvala.
Ža mnogobrojne dokaze srčnega"] sočutja ob smrti nepozabnega soproga in očeta, gospoda
Ivana Mandeljca
nadučitelja
izrekava tem potom vsem sorodni-nikom, prijateljem in znancem iskreno zahvalo.
Iskrena zahvala g. nadučitelju St. Tomšiču iz Ribnice zaganljiv nagrobni govor. 640
Hvala tudi častiti duhovščini, gg. kolegom in koleginjam, slavni požarni brambi in pevskemu društvu „Glas" za častno spremstvo, darovane vence in ganljive žalostinke!
S o draži ca, 14._februarja 1906.
Matilda Mandeljc, vdova. — Karel Mandeijc, asistent j. ž. kadet v. r.
Pri otročjih boleznih
potrebujejo se često kisline preganjajoča sredstva in zatorej opozarjajo zdravniki zaradi milega vplivanja svojega na
— alkafična kislina
katero rad' zapisujejo pri želodčevi kislini, škrofeljnih, krvici, otekanji žiez i. t. d., ravno tako pri katarih v sapniku in oslovskem kašlji. (Dvornega svetni^p L6schner-ja monografija o GiesshiibJ-Slatini.) 94—1
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnlk-u in v vseh lekarnah, večjih fipecenjah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Mednarodna panorama.
Ljubljana. Pogačarjev trg.
Razstavljeno od 18. februarja do 24. februarja 1906: 621
Zanimivo potovanje po polotoka
Krimu z Odeso.
Odprto vsak dan od ©.   12. dopoldne in od 2.— O. zvečer.
Poslano.
P. n.
/Ifa rabite }a spomlad
moderne, dobre in
trpežne čevlje
prosim počakajte na otvoritev Zaloge čevljev /j tovarne mni~ hovgraške* to M do začetka meseca marca.
Vzorci so je danes na ogled v modni trgovini 644-1
Henrika Jfenda
v Ljubljani, na Jrfestnem trgu t7.
Priložnost za nakup.
Hj«i»9 skoro nov
Naslov pove upravu. „Slov. Naroda".
655-1
Kup posestvo
pripravno za gostilao v bližini Ljubljane ob veliki cesti ali žel. postaji.
Ponndbe Franu Rugel. Zvonar-ske ulice št. 9 v Ljubljani. 639—1
Učenca
z ljudskošolsko izobrazbo in »'znanjem nemškega jezika, 14 do 15 let star, se takoj sprejme v trgovino z jestvinami in drugim blagom.
Naslov  pove   upravnistvo „Slo*. Naroda14. 635—1
sprejme 600—4 H. Suttner, urar v Kranju.
Tri mm n
prešanega,  v  balah  £1  50 kg, proda tudi v manjših množinah tvrdka
LAVRENČIČ  & DOMICELJ
v Ljubljani. 599-2
IŠČe   se    ia   razvito   lesno trgovino spreten, samostojne bilance zmožen
knjigovodja
ki je tudi zanesljiv računar in hiter dopisovalec, vešč slovenskega ali hr vaškega, kakor tudi nemškega jezika. Služba, ki bi bila stalna, je na neki parni žagi na deželi. Vstop takoj ali pa tudi pnzueje. Prednost imajo v lesni stroki izurjeni prosilci.
Ponndbe naj se blagovolijo poši ljati pod „Štajerska 1906" na upr. „Slov. Naroda" z navedbo starosti, vere, ako je prosilec samec ali oženjen, v zadnjem slučaju število otrok, znanje jezikov, zahteva plače, event. prepisi izpričeval z referencami. 642-1
Pogori
Vabilo   ' —
k domači
plesni veselici
in maškaradi
ki se vrši
▼ nedeljo, dne 18. februarja 1906
pri ,,Črnem Orlu11
Gospodska   ulice   številka 3
m%%mm0zm vho noč h^mhm
Vstop p ost.    Začetek ob 8. uri zvečer.
K tej veselici vas vljudno vabi
654 restavrater.
za juho in jedila
Je od nekdaj preizkuMena in edine, ki daje slabim jaham, omakam, primeskom k juhi, sočivja itd. takoj presenetljiv, močen, dober okus. — Jeko izdatno, torej ne belite preveč!
Naprodaj po vseh kolonialnih in delikatesnih trgovinah in drogerijah. — V steklenicah od 50 vin. naprej.
Prazne orig. steklenice se prav ceno napol nuje. 628
sposoben za vsako pisarniško stroko išče primerne službe. Vstopi lahko takoj.
Ponudbe pod „L S.", LJubljana, poste restante. 574—2
r
s šestimi sobami  in lepim vrtom na ulico se poceni proda 569—3
na Gllncah it 58 prt LJubljani.
Seno in slama
vse balah se poceni prodaja na skladišča, Martinnva cesta itev. 10.
656—1
cdaasti
za maškarado 656
v Cerkvenih ulicah št. 21, vrata 13.
že 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj m služeb
G. FLUX
Gosposke ulice št. 6 653
priporoča In namriifa le boljiie
službe iskajoče vsake vrste
izrvstne kuharice,   sobarice,  bone, natakaric e za Ljubljano in zunaj
Vestna In kolikor možno hitra postrežba /tuom % ijt*it>t.
Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor.
Hotel „Ilirija"
v nedeljo, 18. t. m.
KONCERT
zz Društvene godbe zz
pod osebnim vodstvom gospoda kapelnika Potila.
ZaSetek ob polu 8. uri Člani prosti. Nečlani plačajo 40 v.
Obilnega obiska prosi
652 Fr. Novak.
Izjava.
Izjavljam s tem, da so od hudobne strani izza nekaj časa raztrošene vest, da „prodajam v svoji novi trgovini na Mestnem trgu št. 18 (Kendova hiša) komisijsko blago in da zatorej nisem zmožen konkurence*4 — nesramno obrekovanje, ki ima samo namen, škodovati moji trgovini. Ce bi mi še kdaj prišle na ušesa take neresnične trditve, bom z vsemi sredstvi delal na to, da poizvem storilca in ga sodnim potem pozovem na odgovor.
Obenem si usojam veleč, občinstvo opozarjati na svojo bogato zalogo zlatnine, dra-gotin in kitajske srebrnine po možno najnižjih cenah in znano najsolidnejše izvršitve.
Zaradi svojih zvez s prvimi tvrdkami v tuzemstvu in inozemstvu in zaradi velikih naročil, ki jih delam samo 657
na trden račun
lahko kljubujem vsaki konkurenci.
Josip Eberle
nrar in dragotiDar
V Ljubljani, na Mestnem trgu 18.
Jutri v nedeljo, 18. svečana
v gostilni »Flegar"
mi /jiioskl ce&li št. 7
plesna veselica
Začetek ob 4. ari popoldne.
- Vstop prost :
Id
Velike in svetle
G48— 1
in kleti (transito) se dajo v Dajem Da
Sv. Martina cesti št. 20.
Za obilen obisk se priporoča
Flegar
gostiluičar.
se Hprejme na stanovanje in hrano pri boljši rodovini.
Kje —  pove  upravnistvo „Slov. Naroda". 575-3
Dua pomočnika
eoega za tiao delo, eDega pa za mešano delo sprejme ljubljanski čevljar.
Kdo — pove npravoištvo „Slov. Naroda". 643—1
Kdor želi lepa, suha, 24 col dolga
cl
jih   dobi  naprodaj  v Jelovškovem
skladišču na Trnovskem nasipu.
i
tavanje
s 3 sobami in pntiklinami se odda z majem v Dajem v C<g&letovih ulicah Št. 3 poleg sodnijakih uradov.
Več se izve pri h»soiku.      527 — 1
Kontoristinja
vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi dalje pisarna na stroju in stenografije, z večletno prakso želi vstopiti v večjo trgovino.
Ponndbe pod šifro g. postere-
stante, Šiška pri Ljubljani.   8M—1
Podpisano društvo odda pod ugodnimi pogoji z 8. aprilom t. I. samo-BtoJDo mesto
mesarja
v prerrogokopu. Mesar bi moral pre-mogarje itd.  preakrbljevati  z mesom.
Vprašanja Da Kočevsko rudniško konsumno društvo. C4i—i
ŠtanouanTe
obstoječe iz 2 velikih sob - ena s po* sebnini vhodom — kabinetom in pri-padki, se odda za mesec maj. Stanarina 190 gld. 613-2 Poizve se pri gospodarja v Saleo-drovih ulicah št 6, IU. uad.tr.
tavracija pri Jati ril".
-     4 • • VI?
V ponedeljek, dne 19 t m.
KONCEM
šramel"-kvarteta.
(Koncesijonar Oorfanc) 646
Začetek ob 8. uri.     Vstop p ost.
HOTEL „UEGA"
v Spodnji Š liKi. V nedeljo, dne 18. lebrnaiia
Plesni venček
Svira godba na lok. = (Gorenjski cigani.) =
Vstop   1> r o m t.
K obilni udeležbi vabi
Anton Maver.
616-1
hotelir.
Tvornica za modno blago Uče za september t. 1. nekaj pridnih
mladih, mož.
Prednost imajo tisti, ki so že poslovali v kaki modni trgovini kot praktikanti itd.
Ponndbe v nemškem jeziku pod „W. D. 928" na naslov: Rudolf Mosse   na Dunaju  I., Seilerstatte
šte*\ 2. 622—2
Trgovskega
KO! tlRSIIlItil
ali kontorist, zmožen slovenskega, hrvaškega in uem&kega jezika v govoru in pisavi, s 31etoo bančno prakso, želim mesta v Ljubljani ali v okolici.
Ponudbe   na  npravniŠtvo „Slov. Naroda- pod Mšt. T'. 579—3
Spretnega
pomočnika nkuiziterin
in 5GG—4 .       , .   .        ..      „     . ,
jenca
sprejme takoj večja trgovina na Do- i lenjskem. — Ponudbe pod ltA. B-" na | upravn. „Slov. Naroda**.
Kontorist
20 let star, slovensko-nemški korespon-dent, vešč pisalnga stroja, Želi spremeniti mesto. Sprejme tudi vsako drugo primerno službo v Ljubljani ali zunaj nje, Nastop takoj ali pozneje.
Ponudbe do 20. t. m. pod šifro ^Samostojni delavec 100", glavna pošta v Ljubljani. 571—3
Posestvo i
na Razpotju št. 55 z gostilniško koncesijo, ležeče ob okrajni cesti Idrija— Žiri, se prostovoljno proda. Zemljišče obsega 14 johov gozda, in toliko travnikov in pašnikov, da je mogoče rediti 2 konja in 2 kravi. Posestvo ima jako ugodno in lepo lego ter je oddaljeno od Idrije poldrugo uro. PoDiidbe in vprašanja na posestnico Julijo Šubic v Idriji.
Lepo in velika
|]JC([s stanotfnnji
z velikim vrtom in z vodjakom, zidanimi drvarnicami, lokalom za trgovino, vsa v najboljšem stanju, — najem-ŠČine nosi 2400 K, — se samo zaradi rodoviu8kih razmer takoj ceno proda. 466—3 Naslov pove upravništvo nSlov. Naroda.
išče pod ugodnimi pogoji na Kranjskem Že dolgo poslujoča zavarovalnica za življenje in zoper nezgode.
Več pove upravništvo „ Slovenskega Naroda". 17—14
mm Dvorski tr$ It 3
pod ..Narodno kavarno".
Od 18. februarja do 24. februarja 1906:
Japonska,
dežela čudes.
co
v GRADIŠČE št. 6
domači plesni veselici o in veliki zabavi o
katera se vrši
v soboto, dne 17. svečana 1906.
Za obilen obisk se vljndoo priporočava in vabiva vse stare goste
s spoštovanjem
610—2       Franc in Ivana Slatnar.
Razglas.
618
Oskrbovalna komisiia c. kr. domobranskega pešpolka št. 2? bo 28. februarja 1906 Ob 9. uri dopoldne na dvorišču domobranske vojašnice v Ljubljani (Domobranska cesta) dra/.benim potom prodala
Z izurščena konja za ježo.
Najboljši ponndnik  ima razen  kupnine plačati tudi kolek  po   lestvici III.
M 10.000.
lr A      Pismo na domači pošti.
Potom prostovoljne dražbe
651—1
se bo razprodajalo
v četrtek, dne 22. t. m.
dopoldne od 9. ure naprej
na krški Trški gori pri Šv. Jožefu čez 300 že eno leto posekanih, za plohe, frize, tramove, stebre, švelerje, rante itd. primernih
ter več voz hrastovih drv.
VoŽDJa do kolodvora Videm Krško je zložna po lepi cesti vedno navzdol.
Prečastito ženstuo o mestu Ljubljani m o okolici!
Podpisanec si dovoljujem najvdaneje priporočati se kot
angleški domski tailleur.
Spričo večletnega poslovanja v prvih berolinskih in dunajskih damskih salonih sem v prijetnem položaju, da morem postrezati glede kakršnihkoli cenjenih zahtev. 649—1
C. Kaspar t Ljubljani, Diajska cesta štet 32.
Iljvitji zaiofa oitahlb do najtlnijili
otroških vozičkov
In navadne do najfinejše
žime.
M. Pakič
v Ljubljani.
lunini tarečilkoa m
teJllia i oovzatiM
J. KEBER
----- v L.jtil>lJani---
na Starem trgu št. 9
In
na Sv. Petra cesti št. 31
priporoča
svojo tovarniško zalogo suknenega, platnenega in
perilnega blaga po izredno nizkih cenah.
Potrebščine za krojače in šivilje.
č^«uoH*vi>cv4xa<Xv4^^
xxxxxxxxxxxx;
X><XXX>^XXXXX
xyxyxxxxxxxxyxx>
XXX XXX X
X . XXX]
XXX
xx;
:xx x
G. CADEZ
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
pdeg Urban če ve manufakturne trgovine
priporoča
klobuke
čepice, razno moško perilo,
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
xxxxxxxx xxxx
X X
I
s,
-urar-
trgovec z zlatnino in srebrnino
na Mestnem trp št. 13
lilij alka;
na jffestuem trgu št. 17
priporoča svojo veliko zalogo preelzlj-hUIti ur iz prvih tovarn, tindllk, Hlrnukih. Maloneltln in ur na nihalo, hrlljantov. zlatnine in firebrnine. Namizna oprava Iz UltajMkejra srebra.
Lastna delavnica za popravila in vsa nova dela.
Jv.Seunig |
trgovec z usnjem na drobno In debelo
v Ljubljani, Stari trg št 7
priporoma
prah
dosedaj najboljše, prosto bencina, smole; petroleja ter kislin
brez konkurence, brez vsacega duha
po Ma|Mi*|ik cenah: t lav. HO h, vre 4 JO h, pri
nakupu več^e množine fie ceneje.
JfOVO! Patentirano Jfovo!
nepremočUlvo mazilo
za počrnenje rujavih čevljev, usnja itd.
Trgovski pomočnik
mlad, spreten prodajalec, vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, želi svojo sedaojo službo me šane stroke od 15    20. snsca premeniti.
Vprašanja na upravništvo „Slov. Naroda". 626-1
V najem se Uče dobro idoća
gostilna
▼ mesta ali todi drugje na Kranjskem blizu železnice. G45 - 1
Ponudbe je pošiljati na upravn. „Slov. Naroda4* pod „št. 645".
lanijteio!
i a vsako rodovi no važnt »nstrovano knjigo o premno- ( /em blagoslovu z otroki raz-oiilja s prepisi več tisocei .abvalnih   pisem  tajno %* koO h v avstr. znairkab ospa A. 14 A U1" \ tterolin S W 2fcP
Veliko presenečenje!
Nikdar v življenju več take prilike!
500 komadov za gld. 180
1 prekrasno pozlačena, 36uridoča precizijaka ura z verižico, natančno idoča, za »ar se 3 leta jamči. 1 moderna svilena kravata za go spode, 3 komadi ti žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode 8 ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec (ustnik za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 up njat mosnjiček za denar, 1 žepni nože* s pripravo, 1 par mansetnih gumbov, . r.aprsni gumbi, vsi Iz doubie zlata s pa tentiranim zaklepom, mičen album s prekrasnimi slikami, 5 Šaljivih predmetov, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 1 jako koristno navodilo za sestavljanje pisem, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in se črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredna, velja samo gld. 180. Razpošilja proti postnemu povzetju, ali če iV2b se denar naprej po&ije
Dunajska razpošiljalna tvrdka
Ch.Jungvvirth, Krakov št. 105.
NB Za neugaiajoče se vrne denar
Ud d
b
pa samo prva moč, zmožna slovenske ali hrvaškega in nemškega jezika, išče za  konfekcijsko trgovino. Pi^ 100 K mesečno.   Ponudbe na c02^
O. Bernatovfča v Ljubljani, Mestni trg 6tev. 5
Za pepelnico in kvaterni teden priporočan lepe
sueže ščuKe
kilo po 80 krajcarjev po postnem r*. vzetju. Manje kot 5 kil se ne poa.lji
Ivan Krašovic,
rib*Č v Pudobu cim poŠta Stari trg pri Rakeku.
Malo posestvo
je iz proste roke naprodaj v Slapa: št. 21 pri M. D. v Polju. Po*e«t»
obstoji iz hiše z dvema sobama, hlevi in kleti, vse v najboljšem stanu, pr tem je nekaj njiv m vrt Cena sami 5600 K in ostane polovica lahko dj obrestih. — Pojasnila daje Avgus Kuhar, trgovec in gostil, v Vevčah
Prostor a M
ali Obrt, jako pripraven, se odda ? najem koncem avgusta leto« ali tudi preje, v Idriji Št 318. ob glavni cesti v sredini me*ta. La«tuik proda prosta voljno tudi svoje pos*estv<;, ubstoječe ij 2 hiš, vrta za zelenjavo in malega stav nega prostora. Natančneje podatke da lastnik Ivan Paa v Idriji. 610
Prirodni
Mire h slivove
kakor tudi druga prirodna doinab Žganja se dobivajo pri
F. Pustotniku v Ljubljani
na Sv. Petra cesti st. 3L
Večja naročila se razpošiljajo iz lastnt žgaDJarne v Blagovici poŠta Lukovica Na zahtevanje se cenovnik in nora pošilja franko.
0 zdravilišču KRAP1HSK6 TOPLI«
na HrvaŠkem daje brezplačna pojasnila g.
<lr. E. 3Iai* Iiotel pri Slomi v I . jul>l j;i 1» od 19. do 20. februarja vsak dan od 10. do 12, ure dopoldne.
Ces. kr. avstrijske     SO     državne železnice.
C kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Izvod iz voznega reda.
veljaven od dne I. oktobra 1905. leta.
Odhod iz Ljubljane juž. kol   Proga ca Trbii. i »h 12. uri 24 m ponoči vlak v Trbi/, Beljak. Celovec, Mali Glodnitz. Franzensfeste, Inomost, Monakovo, I ćez Selztal v Aussee. Solnograd. čez Klein-Reiflin«j v Stevr. v Line, na Dunaj via AaMtettt — Ob 7. uri 5 m zjutraj osebni vlak v Trbiž. Pontabel, Beljak, Celovec, Murau, Mautenu Franzensfeste, Ljubno. Dunaj cez Selztal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Ste> Line, Bndejevice, Pl/en. Marijine vare. Heb. Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstettei Dunaj. -   Ob 11   uri 44 m dopoldne osebni vlak v 1 rbiž. Pontabel. Beljak, Celovec, Ml
osebni vlak v Trbiž. Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, (Trst-Monakovo direktni vo; 1  in II razr.)       Proga v Noto mesto in Kočevje. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 n
zjutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop istotako Ob 7 uri H. m zvečer v Novo mesto, Kočevje Prihod v Ljubljano jut kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 23 m zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstctten, Monakovo (Mo nakovo-Trst direkt. voz I. in II raz.), Inomost, Franzensfeste. Solnograd. Line, Stevr, K Aussee, Ljubno, Celovec, Mali Glodnitz, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj osebni vlak 12 Trbiža. — Ob II. uri 10 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čez Amstettcn, Lipsko, Pra^ (iz Prage direktni voz I. in II. razreda),. Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare Pfzen Budejevicc, Line, Stevr, Pariz, Ženeva, Curili, Breizen/, Inomost, Zeli ob jezeru Bad Gastein, Solnograd, Ljubno, Celovec, $mobOr, Pontabel Ob 4. uri 29 m popoldm* osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka. Celovca. Malega Glodnitza, Monakovei v Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. Ob S. uii Ui m zvečer osebni  vlak z Dunaj..
Ljubna. Beljaka, Muraua. Malega Glodnitza, Celovca, Pontabla, cei Selztal. od Inom 1 in Solnograda, čez Klein-Reiftittg iz Stevra. Liiua. Budejevie. Pl/na \\oijinih varov, Heb-Francovih varov, Prage, Upskega. Proga 1* Novega mesta in Kočevja. Osebni v Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m poj>. iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja i t« ob & uri 35 m zvečer istotako. — Odhod i« Ljubljane drž. kol. V Kamnik. Mešani vlaki Ob 7 uri 2S m zjutraj, ob 2. uri 5 m poj.1, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10 uri 15 m poo či samo ob nedeljah in praznikih in le v oktobru. - Prihod v Ljubljani) drž kol. iz Ki^n u&a. Mešani vlaki: Ob ti. uri 49 min zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zvečer Oh 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le v oktobru Srednjeevropski č is je za 2 min. pred krajevniin časom v Ljubljani.
Sloveče vinogradno posestvo
ki obsega 2 viničariji in hišo za gospodo ter 43 oral zemlje v enem kompleksa in sicer 9 oral deloma že amenkanziranega vinograda 1 izvratoe južno lego, 2 orala njiv, 9 oral sadonosn kov ter 23 ora\ hrastove, kostanjeve in bukove boste (samo bukovja je za cirka 1000 seiojev drv) 39 tako] pod jako ugodnimi pogoji za smešno nizko ceno proda. Pose**"* je v Halozah, dve uri od -tujd ob lepi ceati.
Naslov pove upravništvo   „Slov.  Naroda-. lei
Y6
7.^A
JFE
4
r
Oelika eksportna tvrdka.
Franc
___£)ubljana
Dunajska cesta 12.
Keber
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino
514—4
priporoča slav. občinstvu svolo veliko zalogo ur, veriiic, prstanov itd. po najnižjih cenah.
bt. 109. Srebrna cilinder reinontoarska ara na kamnih tekoča gld. 3*75. St. 137. Srebrna reraontoarka na sidro s tremi močnimi pokrovi gld. 5*90. St. 15o. Srebrna C linder remont, žeuska ura z močnim kolesjem gld. 4*50.
Z hte-ajte najn *e]ši veliki cen k, ki ga po sil m brezpl čo.
npjDoljše kakovosti
ceno pri v
500-3
CERNE.Sraveur
St. Petra cesta št. 8.
I SAds^mttfti vmaUm
rti
Največja izbira "W
najbolj ih in najcenejših
dvoKoies m *►
šivalnih strojev
za rodbina in obrt.
Pisalni stroji. * Večletno jamstvo. # Vezenje poučujemo brezplačno. * Lastna delavnica za poprave. ,56_7
IVAN JAX SIN
o LJubljani, Dunajska cesta it IX
1 Izvrstna prilika za potovanja v
Ameriko
Je danes erez
Hamburg
z najnovejšima parobrodoma, s katerima je sigurnost vožnje najpopolnejša in zlban| parobroda skoraj popolnuma preprečeno. Še več povedo Ste-v Ike glede obsežnosti novih par-nikov, katera se imenujeta:
prvi: ..AMERIKA" 690 črevljev dolg, 74 Širok, 53 globok, nosij.22250 ton,
drugi: „KAISERIN AUGUSTA VICTORIA" k, nosi 25.000 ton.
torej vsak se enkrat večji kot daues veliki parmki, ki obsegajo samo po^8—12.000 ton Vožrtjn preko oceana samo cc»« 7 dni. L Potniki odhajajo v ponedeljek,  torek  in Četrtek vsakega tedna iz LJubljane.
zastopnik Hamburg-Amerika Lin e
NapSi £5 ;;ržni F». SEUNIG v Ljubljani
167- 6 na Dunajski cesti »tev. 31.
FRANC STUPICA
v Ljubljani, na Marije Terezije cesti štev. 1
===== zraven Figotca =
trgovina z železnino, poljedelskimi stroji in špecerijskim blagom
priporoča
Fcrtknd \i hm cement, železniške sine in tr&vene za obske,
štorjo za strope, stresni klej, izolirne plošče, razne štedilnike in peči, kovanja za okna in vrata,  kovanje za okna „Patent Avstrija", železno, po- rTnl činjeno  in  cinkasto  pločevino,  mreže  za sejanje  pes&a,  mrežo  in  f [uj bodečo žico  za ograje,  ter vse   druge  stavbne  potrebščine,  vodne žage, samokolnice, nagrobne križe, tehtnice in Uteži.
Orodje za mizarje, tesarje, kolarje, kovače
in ključavničarje.
Navadne in stranske (Fliigel) pumpe za vodo, pumpe za gnojnico, železne, počinjene in svinčene cevi za napeljavo vode.
Kocke za mleko, stroji za posnemanje mleka, oprave za mlekarne, lične kletke in razna kuhinjska oprava.
Velika zaloga siamoreznic, mlatilnic, gepeljnov, čistilnic, trijerjev, preš za grozdje in sadje, strojev za košnjo, plugov in bran.
Plahte za vozove, svetilke za kočije. Poljska semena, poljski mavec, svetovnoznani redilni prašek za živino, korenine in fibris za izdelovanje šteti in Čopičev. 928—49
Vedno svejje špecerijsko blago in ra^ne rudninske vode t
Podmžnica v Zoiodvorskih ulicah nasproti ,TišlerjV.
) AVGUST REPIC}
I «o(iar 7
J Ljubljana. Kolezijske ulioa 16
^ -r?   T r rt o v - —
I
Izdeluje
prodaja in popravlja vsakovrstne
jsode
^ po nttJnlžJIH eenufts.
I I
KAREL JANUŠ
j^-veli    faa zlatar priporoča   dvojo   veliko  zalogo briljantov in   diamantov,   zlatnine, srebrnlne, zlatih  in srebrnih  ur, verižic itd. itd.
popravita in nova dela
izvršuje točno  in ceno v lastni delavnici
v  Rcžuib   ulicah   štev 21.
Pri nakupovanju
= suknenega = in manufakturnega — blaga =
se opozarja na tvrdko
HUGOIHL
v Ljubljani v Špitalskih ulicah št. 4.
Velika zaloga
suknenih ostankov. L.____J
jfumiiunummnimr
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg 11
priporoča
klobuke
cilindre, čepice itd.
= is »J vi o vej       farone —
po najnižji ceni.
Optični zavod
F. P. Za)
li|nbl|..^
Najznamenitejši
kemiki in priznani zdravniki bo označili
Jasno vodo Katne"
ali pomado kot edino in naj zanesli vej Še sredstvo krepke in hit e raati brade, las in obrvi. V prav kratkem času presenetljiv učinek.
Steklenica ali lonček K 2'—, K 3'   , poskusna stedenica K't-40   Po povzetja poŠiU* w«no gospa Htttlie /tirna«*!, Dunaj* XVIII. tichulgaase 8, 1. Rtock, TUr U.      SH76—J
f
Najkoristnejša darila so SINGERJE/VI šivalni stroji.
Naprodaj so v vseh
prodajaloicah s tem polegstojeČira kazalom.
53-7
SINGER Co., delniška družba šivalnih strojev
|^ LJubljana, Sv. Petra cesta Stev. 4._ i
„Balkan"
Hotel, >*<>*<>-restavracija in kavarna »
TK ST.
Podpisana naznanjata, da sta prevzela a januarja zgoraj omenjeni hotel.
== Poslounnje le popolnoma reorganizirano. =
Švigalo,  kopeli, električna razsvetljava, najtočnejša postrežba, izvrstna kuhinja, izbrana vina.   tu s
Za mnogobrojni obisk se priporočata (
Počkaj & Kogl.
Dtuorltev gostilne »pri CEHKflRJU" v Gradišću S. I
Siavuema občinstvu nazoarjjam, da sem nazaj prevzel
gostilno „pri CENKARJU"
v Gradišču štev. 6
ki sem jo že prej več let vodil. — Priporočam se nekdanjim častnim gostom in odjemalcem vina, da bi še zanaprej v tako obilnem števila obiskovali mojo gostilno kakor poprej.
Skrbel bom za dobra pristna vina in postregel vsak Čas z okusnimi gorkimi in mrzlimi jedili.
Z odličnim spoštovanjem se priporočava
Frane in Ivana Slatnar. j
454 3
K
I
7
Idealno  pohištvo   za     Vsaki sobi v kras in     Moderna oprema, vsako stanovanje.        v veselje gospodinji. Najboljše blago
Prihranitev prostora kakor tudi denarja!
Uelesolldno delo!
Zmerne cene!
Podnevi: divan
Ponoči: postelja.
Izumitelj in lastnik patenta; „Postelja, prerninjajoča se v divan".
257
i
Avstrijski patent žtev. 23.139.
Ogrski patent -tev 38.004
DRAGOTIN PUC
založnik pohištva, tapetniški in preprogarski mojster
Dunajska cesta št. 18.      Ljubljana      Dunajska cesta št. 18.
Odlikovan z zlato medaljo in Častnim križcem v Parizu 1904.
Pserhoferjeve kroglice
edino pristne z rdečim nndpisom J. Pserhofer".
Od časov cesarja Jožefa dalje, torej več nego 12CTlet znane kot najstarejše brez bolečin odvajajoče domače sredstvo in nujno priporočene od mnogih zdravnikov pri vseh posledicah slabega  prebavijanja in zaprtja.
1 Škatljica s 15 kroglicami...... 42 h
1 ovoj s 6 Škatljicami....... 2 K 10 h
Če se znesek pošlje naprej, velja s poštnine prosto po&iljatvijo vred:
1 ovoj      .   .   2 K 60 h 4 ovoji     .   .    8 K 90 h
2 ovoja    .   .   4  „ 70 „ 5 ovojev .
3 ovoji     .   .   6  „ 80 „ 10 ovojev .
'a
I
10
18
50 . 50 h
Edina izdolovalnica;
3845 -15
J. Pserhoferjeva lekarna
na Dunaju, I., Singerstrasse št. 15.
5 bron in već zaslužka na dan!
gl&Čejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle na nafti h strojih. — Preprosto in hitro delo vse leto doma. — Ni treba znati ni ^   Česar. — Oddaljenost ne Škodi nič in blago prodamo mi.
Družba pletllnlh strojev za domače delavce 8477 47
THOS. HL# WHITT1CK Ac Oo.
Praga, Petrsk e namesti 7 156.   Trst Viaa Campanile 13 156.
Opr. št. 3221/5/34. 519-3
Dražbeni oklic.
Vsled sklepa c. kr. okrajnega sodišča v Ljabljani, odd. V. z dne 12., 16. in 30. januarja 1906 opr. št. 3321/5/14 15-32 se prodajo na javni dražbi Da spodaj imenovanih krajih in spodaj navedene dneve, vsak dan od 9.—12. nre dopoldne ter od 2.-6 ure popoldne naslednji predmeti:
I. dne 19. do vštevšega 24. februarja 1906 in dni 26. do vštevšega 28. fe-bruarja 1906 v c. kr. notarski pisarni podpisanega (Ljubljana, Sodnijske ulice št 9) juvelirsko bidg 3 vsake vrste, dragocenosti v ziatu, srebru in dragih kamen h  ure, verižice. š<atlice i. dr.
II. dne 1. in 2 marca 1906 v juvelirski prodajalnici v Ljubljani, Prešer nove ulice št. 9, raznovrstne dragocenosti, VVarthdimstta  blagajna in trgovinski inventar;
III. dne 3. marca 1906 v Ljubljani, Pod turnom (Tivoli) v hiši št. 5 hišna oprava.
Predmete se sme ogledati zgoraj navedene dneve in na gori imenovanih krajih vsakokrat pol nre pred začetkom dražbe.
V Ljubljani, dne 5. februarja 1906.
C. kr. notar kot sodni poverjenik:
Dr. Karel Schmiding-er L r.
" Tovarna pohištva J. J. NAGLAS I
Ljubljana, Turjaški trg št. 7.   866-7 i
sfi sB
Največja zaloga ■
pohištva '
za spalne In jedilne sobe, salone In gosposke sobe, Preproge, zastorjl, modrocl na vzmeti, žlmnatl modrocl, otroški vozički Itd.
mi
•te ]*J ji| M$ h\
]\rtjnlije c t* ne.
^ajNolldnrjMe bi a aro.
Najcenejša pot za zdaj!!
deča zvezda #
ZVitniAfikAN I Hitra i o varna vožnja tMIOFCrpCn    z mođemo opravijo.
n«mi novimi brzopamiki ie solidne
družbe pn pošteni in enažtii postrežbi. Natančen f%Wi1«a*J4*lMW*v zanesljiv pook m TOimaCIPvm veljavne listke
dooite v
51-7
Kolodvorskih ulicah št. 41
= od Južnega kolodvora na desno.     ■ .
a-a zastopstvo „Rdeče zvezde"
Franc Dolenc.
V našo pisarno pridite jca gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite pravočasno na barko v  soboto  zjutraj. Naši parniki — Fmland, Kronland, Vaderland, Zeeland — vozijo do New-Yorka sedem dni. To je pribito. Vliudnost, snaga in zdrava hrana je na njih pri nas prvo in zadnje.
Pozor! Citaj! Bolnemu zdravje!
Pozor! Čitaj! Slabemu moč!
PaUraHk« kapljice In mIh-
TonMka to sta danes dve naj-
priljubljenejsi \judski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta.
Pakrask« Itapljlee delujejo izvrstno pri vseh želodCnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti i a želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo mate in velike gliste, odstranjujejo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajaj >. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v
nobeni meščanski in kmetski hiši. - Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jur&lc, lekarnar v Pakracu št. 109, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem.
Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 steklenl&io (l ducat) 5 K, 24 steklenicio (2 ducata) 8 K 60 v., 36 etektenl6ic (3 ducati 12 K 40 v., 48 steklenicio (4 ducati) 16 K, 60 steklenicio (5 ducatov^ 18 K.
Mauj od 12 steklenic se ne razpošilja.
*it«M»n*Ui« zel se rabi s prav sijainim in najboljšim uspehom proti zastarelemu kašlju bolečinam v prsih, zamoltlostf, hripavosti v grla, težkemu d.nanju, astmi, proti bodeDJu, in odstranjuie goste sline ter deiuje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolefl-nah (sušici).
Cena je sledeča (franko na vsako P >Sto): 2 originalni steklenici 3 K 4J «ir S o:!-j'»rial.ie steklenice 5 K 80 v., 6 origlnanlh stekUnlo 8 K 20 v. — luauj pd dveh stesleoic se ae nažp)šiija.
Prosim, da se naročaje naravnost od meue pod naslovom:        3 92 18
P. Jurišić, lekarnar v Pakracu št. 109, Slavonija.
C8 >N
O
O
k.
C9
Ključavničarstvo
gn. Fasching-a vdova
Poljanski
nasip st 8
(Reichova hiša.)
r i
L predpust j
sem dobil
ban Map
za
plesne obleke
r> Hodna trgovina ^ 8 Henrik Kenda j
lljubijana, Mestui trg 1 ^
e
V
ki
Odlikovan z zlaio koia|no   v Parizu 1904 in z zlato  kolajno In križcem v Londonu 1095.
i
ANTON PRESKER, krojač I
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16 j
priDnr-ča svojo veliko zalogo gotovih *
I  oblek za gospode In dečke, Jopic | T,   in plašće* za gospe, nepremoclji-vih haveiokov itd. itd.
Oblo*.© po man *o • u i:.*iuovojfi:n 1
azorcib in najnižun conah zvTUrijejo. I
Y Ostanci
polovico cene
0 lli
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča
R. Miklauc
LJubljana I  Špitalske ulico štev. 5,
ooo°aoo
ooo°ooo
b HOTEL ,VEGA'
"v Spodnji Sinki.
O O O o o o
Gorka in mrzla jedila so vedno na izber.
O O O O O O
Slavnemu p. n. občinstvo v Ljabljani in okolici najvljudneje naznanjam, da morem v svojem novo urejenem hotelu vsik«<ar postreči z Bajboljiiaii vini ter vedoo svežim mengi&kim dvojno-marčnim pivom
Za obilen obisk se priporoča z ve lespoŠtovanjem
Anton Maver
525—3
hotelir.
_j_|_r^^~,-|-S-
o o o o o o
Lepe zračne snažne sobe za potnike vedoo na razpolago.
o o o o o o
Peštna hranilnica ček. štev. 849.086.
Telefon štev. 135
Glavna slovenska
hranilnico in posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
no Konsresnem trsu št. 14, Souuanoua hiša v Lju&ljan
sprejema in izplačuje hranilne vloge
oDrestnje p i\ % od dne vložitve do dne vzflip
brez odbitka in brez odpovedi. Uradne ure od 8. —12. dopoldne in od 3.    6. popoldne.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obresto vanje pretrgalo.
282-5 Dr. M. Hudnik, predsednik;.
I NAZNANILO.
s tem si dovoljujem cenj. odjemalcem vljudno javiti, da se je "Sj z danafirtjim dnem v moji trgovini mndnega in pehlnega blaga ter -•j?) konfekcije na najnovejši sistem uvedla
Ipredtiskarij^ 1
-S Direktoa zve?a z eno prvih avstrijskih tovaren za to stroko mi
umogočnje, postreči cenj. odjemalcem vedno z  najnovejšimi mono- £<J-_«g grami ter izvedbami
===== Zunanja naročila točno in ceno. =
Za obila naročila se priporoča
J| A. Vivod-IVIoxetić
^tg 595-2 trgovina z mirfnm, oeri!nim in kor.fejtcijskim blagom
^ Stari trg štev. 21.
UitU.±lJLt
Iz dreve^mce na Lontovžu pod   Kumom,  1000 metrov nadmorske višine, se bod«» to pnmlad n<i<iaiale dobro ok<>reaiojeue 3, 4 io 5 let v drevt-niči rastoče smrekove  Sadike  z močnimi stebli, presolane (irierscbnlte) vst1 skozi   po 30, 35 m 40 centimetrov visoke, tisoč po 12, 15 in -0 K; dalje v. . krat v drevesnici  presajeua močaa  siu:eXOra   in  mecesaova drevesca 1   meter d->  1 5  metra visoke s koreuioami  in   prstjo vred za parke,  kos po 3 in 4 K; dalje 3 in 41etae smreke,   neprešdaue,  tisoč  po 3 in 4 K;   vse to, d kler bo kaj zaloge, l«ico kolodvor Trt>ovlie z zavojem vred ter proti p<>vz< | i znes>a.   Kdor vzame 10.000 ali več v drevesnici vzgojenih sadik,   mu daru 10" 0 popusta.
Večkrat v drevesnici presajene sadike se posebno priporočajo zaradi hitre rasti, majbue porabe pri pogozdovaaju in odpornosti proti plevelu
Naročila sprejema: *W
M. Kirclischlager v Ljubljani.
Pri. Otvl/lrV jdnvske ulice št. 7
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih
62-7
i pušk in samokresov
ter sploh vseh lovskih potrebščin po najnižjih cenah.
Cenovniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto.
2
Za kašelj, hripavost in zašle-zenje delujejo hitro in zanesljivo
Eggerja prsne pastilje
Izvrstnega okusa in brez škode za tek. 3124-1
Karton 1 K ali 2 K.
Poizkusni  karton  50 h.
\u|iro«IaJ |m» vseli a**irlj. lekarnah.
Alvlo!
Eggerjevo prsne pastilje so me hitro rešile.
- 5^
Ma|bol|de
čistilno sredstvo
za vsako boljše obuvalo rumeno in črno.
Posebno priporočljivo za čevlje iz boacalfs, oscaria-, cheureaux-in lakovega usn;a DUNAJ XII. 1.
lud 100.000 konjskih sil imamo v napravah
sesalnesa plina
našega sistema v prometu.
Zelo majhna poraba goriva. "Mfc. i» % *-   um *-_| & i obrat
V^oblrnJiM' %«*HkoNli do tOO IMI
po vedno \  delu In ne dobivajo 185—26    v primernem roku.
Langen & Wolf
touarna za motorje
r~ na Dunaju, X., ~^b^|
Laxenburgerstrasse 53.
Razpis dopolnilnih volitev
trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani.
Podpisana volilna komisija daje volilcem trgovske in obrtniške zbornice v Ijani na znanje, da se bo pred volilno komisijo vršila volitev ali z nstnim vanjem ali z osebnim oddajanjem napisanih glasovnic 21. februarja 1906
evetih dopoldne do treh popoldne v magistratni dvorani v Ljubljani. Ob
:ri se bo to glasovanje končalo. Volitev se vrši javno.   Volilen se daje, kakor je že zgoraj omenjeno, na jo, da voli ali ustno, ali
da svoje može na glasovnici napisane osebno poda volilni komisiji, ali da s svojim imenom podpisano glasovnico pošlje c. kr. volilni komisiji ter obenem odda, oziroma priloži izkaznico.  Ta odposlatev se sme izvršiti po e. kr. pošti ali s posebnimi poslanci.
Glasovnice se smejo odprte ali zaprte oddajati ali dopošiljati. Na zaprtih |sovmeah mora biti zunaj zapisano ime volilčevo.
Tisti volilci, ki volijo tako, da dopošiljajo napisane in podpisane glasov-\t, morajo gvoje glasovnice z izkaznicami vred tako pravočasno odposlati, da pejo najkasneje do 21. tebruarja 1906 do 3. ure popoldne c. kr. volilni nisjji v Ljubljani.
Po preteku časa, določenega za osebno oddajanje glasov, se bo takoj elo s štetjem glasov.  Na glasovnice, dospele med štetjem glasov, se ne bo
več oziralo.
Zgoraj navedene tiskovine (izkaznice, glasovnice, razpis volitve), kakor ^se vloge volilcev na volilno komisijo se pošiljajo po pošti poštnine Bi  ,   ako imajo  na adresi  pristavek:   nV volitvenih  zadevah trgovske in
tniške zbornice v Ljubljani."
Volilci I. volune kategorije trgovinskega odseka dobe rdeče
rnice in volijo enega pravega Člana.
Volilci II. volilne kategorije trgovinskega odseka dobe rjave
vnice m volijo dva prava Člana.
Volilci III   volilne  kategorije   trgovinskega   odseka dobe
dre glasovnice in volijo dva prava Člana. Vo ilei I. volilne kategorije obrtnega odseka  ^obe rumene
ovnice in volijo enega pravega člana.
Volilci II. volil, e kategorije obrtnega odseka dobe bele gla-
ice in volijo tri prave Člane.
Volilci  III   volilne kategorije obrtnega odseka dobe zelene
»vnice in volijo dva prava Člana.
Volilci IV. volilne kategorije obrtnega odseka dobe višnjeve
ovmee in voiijo enega pravega Člana.
Vsaka volilna  kategorija voli sama  zase njej  pripadajoče število pravih ov. Opozarja pa se ta posebno, da se smejo volilci, ki imajo volilno pravico em odseku, voliti v vseh kategorijah tistega odseka. Daljni pouk je v razpisu volitve, ki se dostavi vsakemu volilen.
V Ljubljani, dne 12. februarja 1906. 604 2
C. kr. volilna komisija za trgovsko in - obrtniško zbornico v Ljubljani.
Predsednik: Kulavics L r.
Premestiteu trgouine.
Usojam se p. n. odjemalcem in p. n. občinstvu vljudno naznaniti, da sem svojo zalogo originalnih
Pfaffovih šivalnih strojev
JfcST premostil "T"flU iz Sodnijskih ulic št. 4
na Mestni trs it. 9.
Tamkaj se dobivajo tudi vse sestavine in potrebščine in se poprave izvršujejo takoj, solidno in najcenejše.
Z odličnim spoštovanjem 558—3
F. TSCHINKEL
originalnih Plallovib šivalnih strojev glavno zastopstvo za Kranjsko.
A. KUNST
Ljubljana
Židovske ulice -i.
Velika zaloga obuval
lastnega  izdelka za dama, gospoda
In otroke Je vedno na Izbaro.
Vsakršna naročila se izvršujq)o točno m po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zsznamenojejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorec vpo-■lafti
= 1111111111111111111111 i 11111 (11......Illlllllllim
Ustanovljeno leta 1845.
JOS. EEICH
Edini zavod
za kemično čiščenje obleke | ter zastorjev, barvarija in || likanje sukna ■>*i par,
Poljanski nasip —
Ozke ulice št. 4.
Sprejemališče !(
Šelenburgo/e ulice štev. 3. I|
Postrežba točna. Solidne cene.
-   , I i • i ! i 11111 i 11111111111 ■ 111111 i 111111111 i 1111 i 111 i. 1J111111 I i I M J11 [ I i 1111 M )
m *
ej a
*
a? ar
4»
e a
co
t mMMMt
. mmm
cd
Spredaj ravna oblika,
iie tišči nA, želodec.
priporoča v največji izberi
Alojzij pcrschć
v Ljubljani
Pred -l.of.Jo *t. 21.
Vsak dan sveže
pustne krofe
prlporora
J. Zalaznik
Stari frg št. 21.
U^^M *^*kM *V^_» tAl • «><A^* id^M *^>*m my^a^a c 93
h-
-i
Važno!   Za Važno! ^
gospodinjBp trgovca io uvinorojco. £
Najboljša In najcenejša postrežba f
za drogva, kemikalije, zelišča, cvetja, S
korenine Itd. tud  po Knelppu, ustne r
vode In zobni prašek, ribje olje, re- L
, dllne In poslpalne moka za otroke, :
"i dišave, mila in sploh vse toaletna r
_^ predmete, foioairaflrne aparat« ^
:  in potrrbiMfIn«*, klrurglčna obvo- :
"H žila vsake vrste, sredstva zs desln- r
^ lekcijo, vosek In pasta za tla Itd. — L.
• Velika zaloga najfinejšega ruma in ;
*"§   bonjnli«. —  Zaloga  svežih  ml- f-
J  nertilnlh tod In  solij za kopel. L
Oblastv. konces. oddaja strupov.
2Eam Alvlaorefce
posebrr priporočljivo: grenka sol, dvojna sol. solltor, enejan, kolmož.
-§ krmilno apno Itd. — Vnanja naročila (to izvBaiojo točno in solidno.
-h Drogerija 7
Anton Kane
Ljubljana, Židovske ulice ŠLI.
-j -i •i
J Kupuje po najvišji rrnl razna :V j zelišča (rože), cvetje, korenine, se- F "I mena, skorie itd. itd. r
pj^ r^-f* **f" *^fr% *tf r*^* "Tf* 33
I-
h
b
CUNARD LINE.
Najboljša in najcenejša, zelo pripravna vožnja
A. ]M E> R X K O !
3106- >'2
Vsakih 14 dni  vozijo ~WJ parniki, opremljeni h po dvema vija-koma in brezžičnim brzojavom, noseči po 10.000 ton
v smeri TRST- NEW-YORK.
Pojasnila in vozne liste daje glavni zastopnik:
AJVDREJ ODLASEK, Ljubljana, Slomškove ulice 25.
Bližnji odhodi parnikov iz Trsta:   „Pannonia" 12. marca 1906.
l*Q"£   ?0"C ?0*C
Varst. zuamka : Sidro.
***
XX
VarHt. znamka: Sidro.
Liniment. Consici comp.
nadomestilo za
^399-21
priznano izborno , bolečine tolažeča In odvajalno mazilo ob pre-hlajenju Itd.;  po 80 h., K 14«» in K 2 — se dobiva v vseh lekarnah Pri  nabnpo tega eplo&no priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v skatljicah z naso varstveno znamko „sidro" potem jo vsakdo prepričan da ie dobil orig. izdelek Dr. Rlchterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. EhSčina c. 6 nova
M
Rupoiiljanje raak dan.
□
rPodpisana vljudno naznanjava  slav. občinstvu in cenj. gostom, M da sva prevzela že dobro znano ■
gostilno „pri Buru"
V Spodnji Šiški, Sv Jerneja cesta št 205.
Točila bova različna samo pristna vina, vedno sveže priljubljeno marčno pivo in skrbela vsak  čai* za okusua gorka in mrzla jedila.
Ob otvoritvi, v nedeljo, dne 18. t. m. bo ob prosti vstopnini
PLESNA VESELICA
Začetek ob 3. uri popoldne. < »bilnega obiska prosita
614-2 I  . i»i «J. VODIŠE
C. in kr. intendancija 3. voja. Št. 943
Izuoti iz razglasa.
(ilasom ra/Disa odd. o E. B. st. 28?.") od 26. januarja 1906 namerama c. in kr. drž. vojno mioistrstvo potom splošne konkurence zagotoviti
potrebne lesene prase za lokomotivno poljsko železnico v
= Korneubur$u. =
Glede podrobnejših pogojev se opozarja na v poluem obsegu priobčeni razglas v r.Slov. Narodu** od 14. februarja t. 1. Št. 36. Ta razglas «e tudi lahko pri intendancah vojaških teritorijaluih poveljstev in pri trgovinskih ter obrtnih zbornicah monarhije pregleda.
V   Gradcu,  ir>. februarja T.»07.
C. in kr. intendancija 3. voja.
Ravnokar dospelo!
Berolinski in pariški modeli kakor tudi najfinejša
spomladna konfekcija  damski.- , dek iskih, moških in deških oblek.       Največja izbira damskih kostumov, ranglanov kril in bluz
po čudovito ntttltili cenah.
Takisto tudi največja izbira moške konfekcije.
..Angleško skladišče oblek"
W Ljubljana. Mestni trg štev. 5. Ljubljana.
•os—i
K.B
A37C
V hiši štev. 5 v Šubičevih ulicah
se odda v III. nadstr. takoj ali pa za majnikov termin lepo     588 -2
stanovanje
8 Štirimi sobami. — Vpraša se pri F. Supančiču, Rimska cesta št. 20.
Predpustne
gledališke in poulične lasulje (baroke), kite, br de, Leichnerjeve šminke in puder, kakor tudi vsakovrstno BV   parfu m eri]c
priporoča tvrdka
Senica & Zupan,
Ljubljana, Šelenburgove ul. 3.
Lasulje za društvene igre se tudi Izpo-sojujejo 61—13
O -O N
cc o O
O O (0
HO O
>0
■H H
M
o
ti l>
H
S
s
JI
T
s
N ti
4
e
«
a
s
t #
e
;
flolcenelie
se> Kupi
perilo,  vence in kravate, šopke tnoderce, za neveste
itd. itd.
pri t^rrd.lrl
J. ZEBER
v L|abl|anl
na Starem trgu št. 9
In
na Sv. Petra cesti št. 31
Pravkar Izšlo:
Vosu jak Bogami 1
Jla razjuita
===== l^o^kc Itudijc.
Ta zanimiva knjiga je pisana objektivno, brez onega neutemeljenega slovanskega navdušenja, pa seveda tudi brez sovražne zagrizenosti. Saj jo je napisal Slovenec, Slovan. Omislil in preštudiral naj bi si jo vsak izobražen Slovenec, da si razbistri svoje predstave in nazore o Kusiji in ruskem narodu. Marsikaj, kar se sedaj godi na Ruskem, mu postane jasno. Nesrečna vojna z Japonci, krvavi domači nemiri, sijajni nenadni uspeh revolucije: za vse to moramo iskati in najti pravih vzrokov činitejjev in ciljev. 54-18
Ukusne opremljena knjiga z izvirno risbo na ovojnem listu je izšla v založbi
C. Schwentnerja
v Ljubljani
Cena: broš. 4 K, eleg. vez. 6 K 50 h, po pošti 30 h več.
Direkten nakup od tovarne!
V prospeb plesa, kakor tudi z godbo spremijevanega petja, se kupi dandanes edino le samoigrajofci
godneni avtomat
z glasovirjem, mandolinami, zvonkljanjem, kastanjetami, malim   in   velikim bobnom, : činelami. :
Vsako teh glasbil igra tudi lahko Bamo zase* Vsakemu avtomatu se prida 10 igralnih komadov in sicer si jih kupec lahko sam izbere. Avtomat igra za poljuben denar ter se lahko tako uravna, da igra hitro, počasi, tiho ali glasno, kratko ali dolgo.
Najboljši vir dohodkov  za hotelirje, kavar-
narje, gostilničarje, zavode in zasebnike.
Ti avtomati se ne prekupljujejo, ampak se dobivajo
naravnost iz tovarne po:
Simonu Kmetetz, LjoDljana
Kolodvorske ulice št. 26.
Cene avtomatov so: I8O0, I200f 900 in 800 K, to pa le, ako se plačuje v me sečnih obrokih, pri takojšnjem plačilu pa se dovoljuje 10° 0 popusta. —  Delo je prve vrste, solidno, trpežno, elegantno in moderno. — Postrežba je reelna in Be eno leto jamči. 272—3
Ker je to domača industrija, zato so tudi cene prav nizke.
Prirodna rudninska voda
VITA
r
natronski vrelec
Po zdravniških priznanjih odlične zdravilne moči pri:
obolelostih menjavanja snovi, diabetes, preobili scalnični kislini, boleznih mehurja in ledvic, katarjih sopil, prebavit
Glavna zaloga v Ljnbliani pri Mihaelu Kastnerju. Dobi se tadi v lekarnah in drogerijah. 7—2
TA
VITA
za postelje in puh
priporoča po   najnižjih cenah
F. HITI
Pred škofijo št. 20.
Znnanja naroČila se točno izvršujejo. «^ K-aaaaasaaaaaaaaaaaaaaaaaas-4 -
1 nfHiiot IJeuo Telefon let« ISSO. čtev. 9».
Modna trgovina
J. s.
Ljubljana, Prešernove ulice
v novi zgradbi    Mestne hranilnice*' priporoča
lepe moške in ženske
klobuke
fino perilo, kravate, kakor tudi vse v modno trgovino spadajoče predmete.
Pri  nabnil   perKft za opreme IMF" poMeben  robat. ~1fMŠ£
Za reelno postrežba in stroga solidno blago jamči že mnogo let obstoječa firma.
Cementna zarezna
strešna opeka
Iz portland cementa in peska. Streha prihodnjosti.
Patentirana v 30 državah.
Trpežnejša In bolj lahka streha kakor Iz vsake druge vrste strešnih opek Iz Ilovice.
Odlikovan z diplomo,  zlato  medaljo in častnim križcem v Parizu 1904.
Edini izdelovatelj za Kranjsko
JANKO TRAUN
19 Izdelovatelj cementnln O
Glin c e pri L i ubijani.
m
c
L m M D
»
O
t o
O N
trn
Najboljši kosmetiški predmeti so:
A A A
da m"° p° 60 h
cream po I K
za olep&anje polti in telesa.
rio ustna voda 22 zobni prašek
po I K, za gojitev zob in ust.
(■glasna voda
lasna pomada
po I K, za ohranitev in rast las.
Ti izdelki „Ada
ki so oblastveno
varovani, so naprodaj le v
Orlovi
Mr. Ph. Mardetschlager, kemik
v  lij uhlJani.
Nadomestke ca .Aido" zavračajte.
Avg. Agnola
v Ljubljani
I)uiiajska cesta št. 13.
Velika zaloga steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov itd.
Gostilniška in kavarnarska
namizna posoda
po najnižjih cenah.
isu m2. U\
tRK05LIK*RJA. SLIKARJA gj H Ar \ SOV IN <H60V   issi f
BR/IT/I EBEKLI
a a.
tflrlik« nt*« tt fl. = feMon It 194. -
Krojaški salon zo gospode
Ivan Mastne i
-       se sedaj nahaja —■—
Miklošičevo cesto 10
nasproti srand hotela „Union".
Za opekarne in stavbi
se prav ceno odda že rabljen materij, fntinsko železnico   vsak del poset*
5000 metrov šin za tir, 50, GO, 05 in j visokih,  75 železnih obrač vozičkov z obsegom 1 , in 3f4 kub. metra, 86 eta|. plateau-vozičkov,   15   premen,   24 obr* plošč, 4 Jokomotive za 20,  .'io, tO in f»i skih sil, različne f esalke, • amokolnice io , Ponudbe pod „Bauinwentar 33t« n» Rafael A VVltiek, Dima , L, Grafe,
I
!!Cenjene dame
Fini francoski
moderc
s pristno ribjo kostjo se dobe pri tvrdki
Senica & Zupan
tjubljana,
o n o . 5
: B fl) ©"J
, n v! n i.- U
_ !? fl)
TO -» QJ
3 -™ O. — O TJ > 2 -° — i S
O CL
O.
0,
=!
Če se opreme za neveste delajo doma ali če je nanovo treba napraviti rjuhe, preobleke za odeje, brisalke, namizno perilo ali če je treba švicarskih vezenin, se obrnite na specialno trgovino Antona Sare a v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 8, ki ima zalogo c. kr. priv. tvornic za platnino in bombaževino Norbert Langer & Sohne. Prepričali se bodete, da je ta trgovina glede na izbiro in cene izredno ugoden nakupni vir prav prve vr9te V* novo-urejeni šivalnici se naročila na popolne nevestinske opreme, dalje srajce in nočne srajce, negližeji, hlače, frizirski plašči itd. po najnovejših modelih po meri in najboljšem kroju izdelujejo z največjo skrbnostjo in zaračunavajo prav ceno. Posebno pozornost obračamo na moško perilo. — Domače delojin vendar cenejše nego tvorniSko blago. 601—4
r
NiJHMJh i« najhitrejša vožnja v turih je s paraiti „$tveroiMištea U '
s cesarskimi  brzoparniki  „KAISER VVILHELM li.", „KRONPRiM: VVILHELM", „KAISER VVILHELM d. GROSSE". Prekomorska v 02 raj a traja  » a n o 5 — 6 dni.
Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozno listke za parnike gori navede- *Jrf nega parobrodnega druStva kakor tudi listke za vse proge ameriških želea-nic dobite w H^|mal»I|»aal edino le pri
EDTAR1 TAVČARJU, Kolodvorske nlice SL35 i
nasproti obeeznani gostilni „pri Starem Tišlerjuu.
Odhod iz IJubijane je vsak torek, četrtek ln soboto. — Vsa pojasnila, ki se tikf^o potovanja, točno ln brezpla ^ 6no. — Postrežba poštena, reelna ln solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, Calitor- d* nijo, Arizona,  Utah, Wioming.  Nevada, Uregon iu Washington nudi nase društvo posebno agodno in izredno ceno črez Oaiveston.  Odhod na tej €9-
progi iz Bremna enkrat mesečno. 2686—^7 Tu se dobivajo pa tudi listki preko Vja: timora in na vse ostale dele sveta, •"^ kakor: Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Colombo, Singapore v Avstralijo itd.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne8.
1
11
69
2O