^ošfofrsa nfa^ana v PO»ovmT sreda 20. rfrcrmbra f051 Štev. 58? teto vij. CXIV.) ARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK pissssss UradnlStvo In upravni Maribor, Oaapoaha M. 11 / Taleian aradnlitva 3440, uprava 3460 Uhaja raz«it nadalja In praznikov vaab dan ob ta. ari S Valja aieaaCno prajamaa « upravi ali po potu 10 Oln, doatavljon na dom 13 Ola / Oglasi po aanlku / Oglasa aprajama tudi oglasni eddalak -Jirtra* v L|ubljanl i Po4M takovtd rabat M, 11.400 JUTRA 99 Po poti kraljev Aleksandra in Borisa VSTVARJANJE PSIHOZE BRATSTVA JUŽNIH SLOVANOV. V življenju posameznikov poznamo Vsakdanje primere, ko postanejo stari nasprotniki zaradi osebnega medsebojnega kontakta nenadoma prija-lelji, često prav iskreni, zares odkritosrčni prijatelji. Prav tako je pa tudi v življenju narodov, ki so se kdaj iz teh ali °nih razlogov razšli, prav lahko mogoče, da se naenkrat vprašajo, zakaj sovraštvo, zakaj razdor? In potem pridejo Brvi medsebojni prijateljski odnošaji, sprva morda še slabi, sramežljivi, negotovi m trdi, ki pa vodijo do vedno večje Gotovosti in iskrenosti ter naposled do nenadne likvidacije vseh razprtij. Zgodovina pozna nešteto takih primerov. Kolikokrat so si narodi po krvavih med ^bojnih vojnah bratsko segli v roke in se našli v sodelovanju! Sedaj doživljamo 2 a č e t k e nove sijajne potrditve te stare resnice v naši narodni družini južnih '■Jovanov, med Jugoslovani in Bolgari, Dolgotrajne in velike so bile razprtije, Ki so nas ločile in zastrupile medsebojno občevanje. Zdelo se je celo, da se zid m e d nami in Bolgari sploh ne bo več dal Podreti, zlasti še, ker so bile na delu sile tujih, slovanskemu bratstvu sovražnih inicrosov, ki so počele vse, da bi prepad še bolj poglobile. Vsi, ki smo hrepeneli po ustvaritvi enotne slovanske fron-smo bil: zaradi tega v skrbeli, klicali stno po velikem možu, ki bi vstal še o Pravem času in spet združil razprte brale. Ta mož pa je k sreči že bil med na-•»tri,- HHe-satn naš kralj Aleksander! On sam je ob dvanajsti uri storit zgodovinski korak, ki je sam po sebi sprožil še nadaljnje. Kratkemu postanku bolgarskega kralja Borisa v Beogradu, na potovanju iz Pariza v Sofijo je sledil sestanek obeh južnoslovanskih vladarjev v Ev k si nogradu pri Varni ob Črnem morju, temu pa odhod bolgarskega krakovskega para v Beograd in tamkajšnje štiridnevno bivanje. Ti štirje beo grajski dnevi so postavili za zbllŽanje med Jugoslavijo in Bolgarijo tako trdne temelje da se ne dajo več tako zlepa Podreti. Ustvarili so tako pri nas kakor Pri Bolgarih psihološko podlago za nadaljnje zbliževanje do končnega tesnega sodelovanja ln neločljivega bratstva. Stvari, ki se dogajajo zadnje čase v tem Oziru, se nam zde skoraj kakor pravljica. Kdo na bi bil še letos početkom leta sploh sanjal o vsem tem? Menda ni bilo takega človeka ne tu ne tam, in tudi ne k je drugje. Tisti, ki bi radi porušili vse staro v enem samem dnevu in zgradili novo stavbo preko noči. morda Še niso zadovoljni, vsi pa, ki gledajo realno, vidijo Velike stvari, Jih pojmujejo in se jih iskre no vesele. Pred vsem se pa vesele psihoze bratstva in prijateljstva, ki zavzema vedno širše kroge. Nedavno, še pred obiskom kralja Borisa in kraljice Ivane v Beogradu, so prišli iz Bolgarije k nam prvi gosii, prvi pionirji, sedaj se napovedujejo že nešteti na obeh straneh. Te dni bodo v Bolgariji utirali nadaljnja pota bratstva slovenski, hrvatski in srbski književniki, sledili jim bodo naši pevci in drugi, k nam pa bodo prišli bolgarski častniki, pevci, kulturni in nacionalni delavci ter poslanci bolgarskega sobranja. In ne bodo obiskali samo Beograda, marveč tudi Zagreb in Slovenijo. Sprejemi, ki se pripravljajo na obeh straneh, bodo velike manifestacije nove bratske volje. Čisto gotovo je, da se bo pričelo prihodnje leto veliko romanje Bolgarov v Jugoslavijo in nas v Bolgarijo. Celo na letovanje na našem Jadranu se Bolgari že pripravljajo, kakor nameravajo nekateri izmed nas na bolgarsko obalo Črnega morja." Med tem sc je pa dogodil dogodek, ki je še bolj razveseljiv kakor vse ostalo. Bolgarska telovadna organizacija »Junak« je vstopila v slovansko sokolsko zvezo, in to prav po sklepu med predstavniki »Junaka« in Sokola kraljevine Jugoslavije v našem Beogradu! Kdor zna misliti, bo vedel sam, kaj to pom:ni. Prihodnje leto bodo pri nas velike sokolske prireditve, tako n. pr. zlet v Z a-grehu. Na te prireditve bodo prišli prvič tudi bratje Bolgari, in to v velikem, impozantnem številu. Pa tudi bolgarski Junaki pripravljajo zlet v Sofiji, katerega bodo obiskali naši Sokoli. Najbrže bodo šteli ti medsebojni obiski stotine ali ce!o tisoče članov. To torej ne bodo več skupine, ampak bodo m n o-žice, zajete iz vseh slojev naroda. Vsi tl tisoči Bolgarov, ki bodo prišli k nam In bodo deležni naše iskrene bratsko gostoljubnosti, bodo poslali novi pionirji še večjega bratstva, kakor bodo postali isto Cisti tisoči Iz vrst našega naroda, ki bodo poromali v bratsko Bolgarijo. Tako se bosta nenadoma spoznali obe veji, in iz tega medsebojnega spoznanja bo vzrastlo samo po sebi vse tisto, kar st želimo. . Izginile bodo same po sebi prejšnje razprtije, izginilo bo sovraštvo, izginilo nezaupanje; vse to bo zamenjalo bratstvo, prijateljstvo, sodelovanje. Oolžnost pospeševati ta naravni na-daljtil proces nas ve?e vse na obeh straneh. Vsi Jugoslovani moramo Iti dalje po stopinjah našega kralja, kakor morajo Iti vsi Bolgari po stonlnlah svojega kralja. Sedaj, ko smo noi«kali drugi druge, moramo tudi ostati skupaj, da postanemo zares do dna duše eno — južni Slovani! NOVI NEMIRI NA KUBI. HAVANA, 20. decembra. V zvezi z novimi nemiri so vse ceste in ulice zasedene z gostimi oddelki vojske in mornarjev. Na raznih krajih mesta je eksplodiralo silno mnogo bomb in je bilo večje Število poslopij znatno poškodovanih. V trgovinah z obutvijo je bilo ranjenih več Oseb Ogenj, ki so ga podtaknili uporniki v uredništvu rv ' ;ga vladnega lista, še od predvčerajšnjim ni pogašen. BOLGARSKA IN GRČIJA. ATENE. 20 decembra. Uradno se poroča, da so bila bolgarsko-grška pogajanja za urecbtev raznih spornih vprašam Prekinjena brez vsakega rezultata. Bol-farski delegati so takoi zanustili Atene £ grške strani se izjavlja, da so bile bol- garske kompenzacijske zahteve nesprejemljive. TOPLEJŠE VREME? DUNAJ, 20. decembra. Topli tokovi z zahoda, ki so bili predvčerajšnjim napovedani. so že pričeli delovati. V krajih okrog Magdeburga se je sneg že pričel taliti. Iz Madžarske in Romunije prihajajo vesti, da je mraz močno popustil. Pričakuje se. da bo temperatura še dalje naraščala dva ali tri dni, nakar se bo mrzli val zopet vrnil. Računa se, da se bo sneg te tople dni povsod talil. KATASTROFALNA TOČA. ATENE, 2o. decembra. Na otoku Miti-lenu je padla strašna toča. Pod težo ledu se je podrlo okrog 300 hiš. Žetev je v posameznih krajih popolnoma uničena. Pred polomom zadnjih prizadevanj ANGLIJA POSREDUJE MED PARIZ OM IN BERLINOM. NAMEN POTOVANJA SIRA SIMONA. NEMČIJA SE OBOROŽUJE DALJE. FRANCIJA SE PRIPRAVLJA NA POLOM RAZ OROŽITVENIH PRIZADEVANJ IN SNUJE VELIK BLOK. MESECA JANUARJA NASTOPI POLOM. LONDON, 20. dec. Kakor poroča diplomatski dopisnik »Daily Telegrapha« svojemu listu, bo angleški veleposlanik sir Eric Phipps, ki je pravkar prispel nazaj v Berlin, obvestil nemškega državnega kancelarja Hitlerja o splošnih vtisih, ki so jih napravili nemški razorožitveni predlogi v angleških vladnih krogih, pri čemer pa bo naprosil kancelarja za pojasnila o nekaterih posameznih točkah. Medtem pa se bo ustavil angleški zunanji minister sir John Simon na svoji poti v Italijo za dva dni v Parizu, kjer bo razpravljal s Paul-Boncourjem in Chautempsom o nemških predlogih. O istem predmetu se namerava angleški zunanji minister razgovarjatl v Rimu tudi z Mussolinijem. Po teh sestankih sira Simona s francoskimi in italijanskimi vodilnimi državniki, bo angleška vlada točno poučena o stališču Francije in Italije ter ji bo tako dana možnost proučiti izglede nemško-francoske sporazumne akcije s pomočjo neposrednih pogajanj. Angleška vlada sl je po pisanju angleških listov na jasnem, da je treba Hitlerjeve predloge vzeti resno v tem smislu, da ne more nobena vlada, ki ji je pri ‘srcu ohranitev svetovnega mi ru, mirno in brezbrižno preiti preko njih. Ta ugotovitev je očlvjdno naslovljena na Francijo, ki svojega stališča še vedno ni točno opredelila. Pariški dopisnik »Daily Maila« doznava, da so Hitlerjevi predlogi po mnenju francoskih vladnih krogov nesprejemljivi. Temu nasproti pa doznava diplomatski zastopnik »Mornfng Post«, da le prav malo verjetno, da bi Chautemps odklonil Hitlerjeve predloge, ker bi se taka odklonitev izkazala kot silna taktična napaka, s katero bi sl Francija naortila velikansko odgovornost. MONAKOVO, 20. dec. »Miinchener Neueste Nachrichten« objavljajo poluraden članek o potovanju angleškega zunaniega ministra sira Johna Simona v Rim. Temu potovanju se prioisuje največja važnost, ker Je to znak, da imata Italija in Anglija iste smernice v najvažnejših sodobnih vprašanjih. Sodelovanje Anglije in Italije v vseh važnejših vprašanjih se je v zadnjem času močno okrepilo in stesnilo. To sodelovanje je naperjeno proti politiki vojaških zvez, k! odreka Nemčiji vsako pravico imeti tako vojsko, ki bi ji mogla jamčiti varnost njenih mej. Nemčija je poskušala in storila vse, da bi se dosegel sporazum in je nudila nenapadalni pakt slehernemu svojemu sosedu, toda zaman. Prav te vojaške zveze so krive, da so bili vsi ti nemški predlogi odbiti. V takih razmerah ne preostaja Nemčiji nič drugega, kakor da misli na svojo varnost, kar pa more doseči le, če se oboroži v taki meri, kakor jo smatra za potrebno, da bo varna v krogu svojih državnih mej. LONDON, 20. decembra. Pariški dopisnik »Dai!y Egpressa« doznava, da je francoski zunanji minister Paul-Bancour, opogumljen z ugodnim rezultatom svojih pogajanj z dr. Benešem, ki so se zaključila s popolnim sporazumom med Francijo in državami male antante, sedaj skle nil, da osnuje kot protiutež Nemčiji in Italiji vzhodni in srednjeevropski blok, ki bi se mu pridružila tudi Rusija. Paul-Bpncour je naprosil romunskega zunanjega ministra Tituiesca. da pride v Pariz Še poprej, preden bo on nastopil svoje potovanje po srednji in vzhodni Evropi. f PARIZ, 20, decembra. »Oeuvre* doznava, da je bilo v teku mnogoštevilnih konferenc dr. Beneša v Parizu sklenjenih več važnih ukrepov za bodočnost. Mimo tega je bila z obeh strani izražena želja, da se odklonijo nemški predlogi glede razorožltvenega vprašanja prav tako, kakor tudi nemški predlogi glede sklenitve nenapadalnih paktov, ki jih Nem čija ponuja svojim sosedom. Če do 21. januarja 1934., ko se bo zopet sestal razorožitveni odbor ženevske konference, ne bodo nastopili nobeni novi dogodki, bo Francija prekinila razorožitvena pogajanja, ko bo še prej odklonila od Anglije in Italije podpirani nemški predlog, nakar se bo sestal svet Društva narodov, da ugotovi posledice teh dogodkov. Obenem bo francoski delegat objavil celokupno gradivo o dosedanjih nem ških kršitvah razorožitvenlh določil in bo prepustil članom sveta Društva narodov, da izvedejo Iz vsega tega posledice. Lazič o zbližanju z Bolgarijo BEOGRAD, 20. decembra. Včerajšnje sofijsko »Utro« objavlja izjavo jugoslovanskega notranjega ministra Živojlna Laziča, ki jo je dal direktorju »Utra«, Ta-nevu. Minister Lazič naglaša, da je bil že od svoje zgodnje mladosti za zbliža-nje obeh bratskih narodov in da je vedno delal na tem zbližanju. Obe konvenciji, ki ju je predložil narodni skupščini glede ureditve prometa med Bolgarsko in Jugoslavijo, tudi močno služita temu zbližanim To zbllžanje je iniciativa dvehsu-verenov, ki uživata veliko ljubezen svojih narodov. Danes so v Romuniji volitve BUKAREŠTA,-20. decembra. Danes so v vsej Romuniji parlamentarne volitve. Ker povsod močno sneži, se volllcl ne morejo v znatnejšem Številu odzvati svo- ji dolžnosti, zlasti ker so ponekod ceste popolnoma zametene. V nekatorih vaseh se volitve sploh ne morejo vršiti. PRVI LERROUXOV USPEH. MADRID. 20. decembra. Lerrouxov& nova španska vlada se je predstavila par lametitu kot liberalno-demokratsko-repu-blikanski kabinet, ki zahteva zaščito ustawiili pravic naroda. Nova vlada je bila po živahni debati o njeni deklaraciji s strani sredine in desničarjev burno pozdravljena. ROOSEVELT IN VOJNI DOLGOVI. WASHINGT0N, 20. decembra. V svo ji najnovejŠI izjavi je predsednik Roosevelt dejal da ne namerava ustanoviti nobenega uradnega organizma v obrambo interesov lastnikov obveznih tujih posojil. To dela zato, ker noče. da bi imeli tuji dolžniki vtis, dn izvaja ameriška vlada nanje kak pritisk. "■strani Mariborski »Več e r n 1 k« Jutra V M a r i b o r u, dne 20. XII. 1933. t i r : ’9 Dnevne vesti TRI DNI IN POL, bo ležala po domo-l Prispevki za pomožno akcijo. Nekaterih in javnih lokalih letošnja božična šte- j ri meščani odklanjajo prispevke za po-viika Večernlka«, ki bo Izšla v več® niožno akcijo z motivacijo, da sami pod-uakiadj ko druge. Zato je najprimernejša pirajo revne ljudi. To stališče je povsem za inserjranje. Trgovci, obrtniki in vsi drugi, izkoristite to priložnost! Odlikovanje. Z redom jugoslovanske krone -1. stopnje je odlikovan pehotni generalštabni podpolkovnik Vladimir Vauhnik, brat mariborskega odvetnika dr, Miloša Vauhnika. Čestitamo! Promocija. Na ljubljanski univerzi je bii promoviran za doktorja prava gosp. napačno iz dveh vidikov: prvič mma nihče pregleda nad tem, če se tako podpiranje tudi dejansko izvaja, drugič pa je učinkovita le centralno organizirana enotna akcija, ki ima v pregledu vse podpirance. Nekateri meščani se s podobnimi izgovori hočejo le odtegniti svojim dolžnostim, dočim se drugi v dobri veri, da neposredno sami podpirajo siromašne ljudi, niti ne zavedajo neučin- jvan Razborsek, notarski kandidat, ro- fcovitosti takega podpiranja, ker se na doni iz Rac pri Mariboru. Čestitamo. | ta nagjn ]ahko dogodi, da eni in isti Iju-Kanonik Jožef Cerjak na mrtvaškem sticc nekam izven sokolske rubrike »Ve čemika«, da ne bo zopet tudi radi tega ogenj v, strehi. Nisem misli! odgovarjati na kritiko mojih dobrohotno’ zamišTienih .vrstic, a naj mi bo kljub temu dovo Ijeno omeniti, da bi igra gotovo nič ne trpela, ampak celo pridobila, če bi se »krajchataljoni« zamenjali' s primernim' čisipslovenskimi izrazi, kakor pridobi kadar se v Igri zneski določijo d mašnje mu denarju in cenam primerno, in kadar se krajevna imena igre zamenjajo z ime nom kraja, kjer se igra uprizarja. Ce druge kritike ne morem ali nočem iz vajati, je moja stvar. Mnenja pa sem. da bj potem šele dregnil v sršenje gnezdo ko so-povzročile že one tako btasrohotn vrstice tako razburienje. — Ce mi’’ite >da služi raba raznih »krajcbataljonov »šlusov« itd. v igrali nacionalni vzgoji naroda, potem pa le tako /naprej.« Silvestra bomo praznovali Maribor čaui letos y Narodnem domu. kjer prire^ di Sokol Maribor-matica svoj znani Si vestrov ve£tt * izbranim sporedom. Gotovo vam je znano, da dobite pri 1 »Putniku« v Mariboru, Aleksandrova cesta 35, blizu kolodvora, vse železniške carte po isti ceni kakor na kolodvoru, ob vsakem času in tudi že 1 dan pred potovanjem. Radi tega se vam ni treba nastavljati pred odhodom vlaka pri kolodvorskih blagajnah. Seveda prodaja »Putnik« tudi vozne karte za tujino, ki so veljavne 60 dni. Obenem dobite pri »Putniku« vsa pojasnila glede izletov, društvenih potovanj, hotelov in voznih olajšav brezplačno. »Putnik« ima tudi mnoesionirano menjalnico, pdi kateri lah (O zamenjate po najvišjih dnevnih cenah avstrijske šilinge, italijanske lire, franke, dolarje in vse druge valute. Valute tudi ahko pošljete v denarnem pismu, nakar Se vam denar po najboljšem obračunu pošlje po pošti. »Putnik« uraduje vsak dan od 8.—12. dopoldne in od 1.—6. zvečer, ob sobotah in dnevih pred prazniki nepretrgoma od 8. zjutraj do 6. zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 9.—11. dopoldne. Gibanje zavarovalnih uslužbencev v oktobru. V letošnjem oktobru je bilo zavarovanih v vsej državi pri krajevnih uradih SUZOR-ja 549.461 delavcev in nameščencev. Ta številka kaže napram prejšnjemu mesecu porast števila zavarovanih članov za 7387, napram istemu mesecu lanskega leta pa za 5.155. To zvišanje zavarovancev se sedaj nanaša na ženske člane. Največje absolutno število znižanja zaposlitve izkazujejo o-krožni uradi v Beogradu (6.420 članov), Tuzli (3.202), in v Zagrebu (2.301), v odstotkih pa uradi v Tuzli (20%), v Beogradu (7%) in v Dubrovniku (6%). istem času pa izkazujejo največji absolutni porast zaposlitve okrožni uradi v Osijeku (3-863 članov), v Sarajevu .2.886), Banjaluki (2.968) in v Skoplju (2.871). V odstotkih znaša porast v Banjaluki (21%), na Sušaku (17%), v Kar-ovcu. Sarajevu in Skoplju pa (12%). Od privatno-društvenih bolniških blagajn iz-cazuje »Merkur« v Zagrebu padec članov za 779, dočim izkazuje »Omladina« Beogradu porast članstva za 25 odstotkov, trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani pa za 11 odstotkov. V letošnjem oktobru so prejeli vsi uradi SUZOR-ja 184.161 prijav in 180.821 odjav. Vinski sejem v ivanjkovcih. Tukajšnja vinarska zadruga »Jeruzalemčan« prire dl v četrtek 4 januarja 1934 svoj deveti vinski sejem in razstavo v tukajšnji dvorani tik kolodvora. Navzlic letošnji mtio žinsko slabi letini se ta prireditev zara di izrecne želje mnogih vinogradnikov in Interesentov kupcev ni opustila. Na ponudbo bodo vina iz leta 1932 in pa letošnji pridelek, ki se je prav lepo zgradil in je nad pričakovanje dober. Vsakdo bo imel priliko videti razna mešana in sortirana vina, vendar pa le iz ormoško-ljutomerskib vinogradov. ŽeWniške zveze so zelo ugodne, tako, da je obisk prav lahko mogoč. Vsak dan sveže ribje specijaiftete v restavraciji »Velike kavarne«. Kulturno društvo »Triglav« priredi na Štefanovo v Narodnem domu čajanko. Radio Ljubljana. Spored za četrtek 21. L m. Ob 12.15: pevski jazz ansambli; 12.45: poročila; 13: čas. reproduciran Dvorakov ameriški kvartet; 18: infekcij' ske in nalezljive bo'ezni otroka; 18 30: pogovor s poslušalci; 19: srbohrvaščina; 19.30: plošče po željah; 20. božična ide ja v glasbi; 20.30: orgeljske božične skladbe izvaja Pavel Ran^igaj; 21.15: »•adio orkester; 22.: čas, poročila, plošče ‘ Kino Union. Od d*”'*" »redvaia-mc krasen kriminalni film napete vsebi ne »Ključi tamnct'« r'n roman« r^^aria VVallaceja. V glavnih vlogah G. Diese’ D. Weick, O Sima. itd. Naš božični spored bo vesela svatba po znanem delu T»F*ri belem konjičku«. Grajski kino predvaja do Božiča kra Sen film družinskih razmer »Vrnite mi otroka!« (Greh gospe Madelon Claudet) Za božične praznike bo predvajal sbajno opereto »Dekle kot si ti«. (Noč pred za rpko). Vesel film s Szokejem Szakallom in Liano Haidovo v gl. vlogah. Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroča kozarec naravne »Franz Jose fove« grenčice, če ga popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztreblje nje črevesa. Na. REPERTOAR. Sreda, 20. decembra. Zaprto. Četrtek, 21. decembra ob 20. uri: »Orlov«. Gostovanje Djuke Trbuhovma. Predstava »Združenja nacional železničarjev«. Predstava- je razprodana. Premiera operete »Mala Floramye« bo na prvi božični praznik, v ponedeljek, 25. tm. ob 20. uri. Nedvomno bo ta opereta radi svoje melodiozne muzike in posrečene vsebine tudi v Mariboru ugajala, saj dosega po vseh naših gledališčih ter tudi v tujini vedno prav lepe u-spehe. Režira Vladimir Skrbinšek, ki je naštudiral tudi plese. Dirigira kapelnik lerzog. V posameznih ulogah nastopa skoro vse osebje. »Trnjulčico«, dramatizacijo znane prav jice, uprizore v nedeljo, 24. t. m. ob 15. uri. Snov te pravljične igre je obdelana prav spretno ter se vrste poleg bajnih prizorov tudi prav zabavna mesta. Med dejanjem bo tudi mnogo godbe, petja in plesa. Režira Pavel Rasberger, plese je naštudiral Harastovič. Pri nagnjenju k maščobi, protinu, slad-cosečnosti izboljšuje naravna »Franz Jo* šefova« grenčica delovanje želodca ih črevesa in trajno pospeši prebavo. Raziskovalci na polju zdravniške vede o prft snavljanju zatrjujejo, da so dosegli s »Franz Josefovo« vodo sijajne rezultate »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. M VELIKA »E.ZkCJA TRUPA ORLOV * VEilKI KAVARN t* Za napredek perutninarstva. Ker je prav vse panoge našega gospodarstva" zajela luda kriza, ki ovira napredek in pospešitev, so kljub temu z združenimi močmi bolgarski, romunski, madžarski in jugoslovanski perutninarji sklicali v Beo gradu sestanek na katerem so rešili razna pereča vprašanja, ki se tičejo perutninarstva. Sprejeta je bila obširna resolucija v kateri zahtevajo v vseh prizadetih državah ustanovitev peruutrnnarskilj svetov, da bi se na to mogel konstituirati skupni perutninarski svet, ki bi se včlanil v svetovno organizacijo perutni-narjev. Nadalje zahtevajo, naj bi se izposlovala pri merodajnih oblasteh vsa možna pomoč za pospeševanje perutni-rarstva in trgovine s perutnino. Tudi naj bi se pokrenila akcija za skupen nastop proti vsem drugim evropskim izvoznikom perutnine. Da bi se Vsi ti sklepi realizirali, se je v Beogradu ustanovil v to svrho začasni odbor. Sejem kožuhovine bo 22. januarja 1934 v prostorih velesejma v Ljubljani. Zadnja leta so pokazala, da je lovska samopomoč (»Divja koža«) odločilno vplivala na cene kožuhovini ne le na našem domačem trgu. marveč delno tudi v tujini. Ugodne cene pa se dajo doseči le. ako se zbere kolikor mogoče največ blaga, ki pa mora biti pravilno konzervirano in prvovrstno. Lovci naj svoj plen letošnje sezone nemudoma pošljejo svoji prodajni organizaciji »Divja koža«, Ljubljana-velesejem. Tujina se za našo kožuhovino zanima, hoče pa biti poučena, kako in s čim bo dražba založena. Na poti iz šole. Včeraj popoldne je Iz šole domov grede 81etnemu Francu Kristjanu na Pobrežju podstavil njegov so-učenec nogo. Posledica tega je bila. da je France padel in si zlomil desno nogo pod kolenom. Prepeljati so ga morali v bolr>’ šnico. Današnji,trg. Na današnjem trgu seje poznalo, da so pred d»rml božični nraz-niki. Že nekaidni je gornH trg soreme-njen v smrekov gozd, toda kupčija z božičnimi drevesci je bila doslej prav slaba. Današnji trg je bil nrecej dobro založen. Bogata izbira je bila na kokošjem trgu Gone pa niso pred prazm’--' "--v nič ""■skočile. Vremensko poročilo mariborske meteorološke poc*aje. Davi ob 7 uri ie kazal toplomer —7.8 C; minimalna temperatura je znašala —11.8 stonini C; barometer je kazal pri 11 stopiniah 741.1, reduciran na ničlo pa 739.8; relativna vlaga 90. Vreme ie vetrovno in oblačno. Splošna vremenska napovfri nravi da bo v dveh oziroma treh dneh zopet nastopil mraz. V Mariboru, dne 30. XII. 1933. Mariborski »Večernih« Jutra Stran 3 Za izboljšanje pokojninskega zavarovanja IZREDNI OBČNI ZBOR POKOJNINSKEGA ZAVODA, novo NAČELSTVO. RAZŠIRITEV ZAVAROVANJA NA VSO DRŽAVO IN VSE NAMEŠČENSKE STROKE. PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE POLOŽAJA IN RENT ZAVAROVANCEV. V ponedeljek popoldne je bil sklican v sejni dvorani ljubljanskega magistrata izredni občni zbor Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani, ki so se Sa udeležili delegati delodajalske in na-jjieščenske skupine skoraj polnoštevilno, ro uvodnem poročilu predsednika g. dr. P 3111 č a, ki je bil po nedavnih volitvah jznova imenovan za predsednika zavoda, )e bilo izvoljeno soglasno naslednje no-vo načelstvo: h skupine delodajalcev dr. Anton Kralj, Josip Kavčič, jn. Maks Obersnel, Adolf Ribnikar, Zdenko Knez in Ivan A v s e n e k, hiamestniki so gg. dr. Josip Dermastia, rerdo Pinter, dr. Vekoslav Lavš, Albin “repeluh. Fr-injo Sire in dr. Juro Adle-jjjč); iz skupine delojemalcev gg. Ivan ja v č a r, Joško Z e m tj i č, Franc V o 1-^anšek, Vladimir Vrančič, Fran v e tc k in Fran Vre v c, (namestniki k° SZ- Janko Vičič, Dragotin Gilčvert, frliks čop, Ludvik Štih, Jože Golmajer ® Ivan Božič). V razsodišču so za delodajalce gg. dr. Franjo Li p o ld in dr. '°sip D c j r m a s 11 a (namestnika sta gg. .r Enest Kalan in Alojz Sušnik), za delojemalce pa gg. Anton Hočevar in jjabert Pelikan (namestnika sta gg. rranc Lekan in Anton Štempihar). V revizijsko komisijo so bili izvoljeni od delodajalcev gg. Karol Č e č in dr. Ernest Rekar, od nameščencev pa gg. Leon * r a n k e in dr Mirko Kambič. Stara uprava zavoda bo prepustila vse posle novi upravi dne 28. t. m. V imenu delegatov naprednih name-Sčenskih organizacij je imel nato delegat 8. Ivan Tavčar daljši govor, v katerem je zahteval v imenu vseh zavarovan cey, včlanjenih v navedenih organizacijah, da se razširi pokojninsko zavarovanje nameščencev na vso državo, in to cimprej, toda le na podlagi teritorialne administrativne in finančne samouprave s sedeži pokojninskih zavodov v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Najodločnei-Še pa je treba odklanjati samostojne pokojninske sklade za posamezne name-Ščenske stroke, ker to cepljenje sil in Sredstev neizmerno škoduje interesom Pravilnega in koristnega zavarovanja. Dokler se pa to zavarovanje za vso državo ne bo izvedlo, naj se z zakonom omogoči postopno obvezno zavarovanje za posamezne stroke iz vse države pri ljubljanskem Pokojninskem zavodu, pri čemur bi prišli v prvi vrsti v poštev novinarji, lekarniški sotrudniki, bančni in industrijski nameščenci, pomorci, trgovski sotrudnjki, zobotehniki in strojniki. Z revizijo pokojninskega zakona naj se doseže izboljšanje rent in u-godnejši pogoji za dosego starostne rente z znižanjem zavarovalne, dobe in starostne oziroma službene dobe, kar prihaja predvsem v poštev pri rudniških nameščencih, pomorcih iti novinarjih. Pri zavodu oziroma njegovi upravi je treba izvesti temeljito reorganizacijo z upoštevanjem skrajnega varčevanja in s črtanjem slehernega, količkaj pogreši ji ve-ga izdatka. Naložbena politika PZ naj se izvaja odslej na podlagi absolutne var nosti in rentabilnosti naložb, predvsem s ciljem, nuditi pri tem zavarovancem posredno ali neposredno čim večjo korist. Grade naj se sistematično male stanovanjske hiše za zavodove zavarovance, V pravilniku sklada za zdravljenje naj se določi sistematično zdravljenje invalidnih rentnikov, pravilnik sklada za brezposelne nameščence pa naj se spremeni tako, da bodo imeli pravico do podpor tudi že oni nameščenci, ki so bili zavarovani 3 leta (doslej 5 let). Na predlog delegata g. Jožka Ze m 1 j i-č a je bilo soglasno odobreno, da se porabi znaten znesek, ki je bil prihranjen z opustitvijo zadnjih volitev v PZ z ozirom na sporazum vseh strokovnih organizacij za enotno kandidatno listo, za razdelitev izrednih podpor brezposelnim zavarovancem. Občni zbor je sprejel resolucijo g. Ivana Tavčarja, da se uvrsti v dnevni red prihodnjega rednega občnega zbora PZ, ki bo spomladi, kot posebno važna točka: reorganizacija zavodovega gospodarstva in uprave. Na predlog g dr. Rekarja je bila spre jeta resolucija, da se. zaščitijo tudi interesi onih zavarovancev zavoda, ki so o-stali.po plebiscitu v Avstriji in pa onih v Italiji ter da se jim izposlujejo njihove rente. Resolucija bo poslana s predsed-stvenim predlogom vred ministrstvu za socialno politiko v nadaljnje reševanje. Občni zbor je odposlal vdanostno brzo javko Nj. Vel. kralju Aleksandru, pozdravne brzojavke pa ministru za socialno po'itiko g Puclju in banom dravske, primorske in zetske banovine. Krajša debata se je razvila še o raznih drugih perečih vprašanjih, ki se tičejo interesov zavarovancev PZ in o katerih bo Razpravljal spomladi redni občni zbor. Piuj Aleksander Veliki Macedonski Predavanje preda. akad. znanosti v Zagreba, univ. prof. dr. G. Manojloviča. V luči sodobnih zgodovinskih raziskovanj je prikazal prošli petek g. univ. hrof. dr. O. J - o F'vič, predsH ,;k akademije znanosti v Zagrebu, podobo naj-silnejše osebnosti starega veka, Aleksandra Velikega Macedonskega. Učeni gospod predavatelj nas je z mladeniškim zanosom popeljal v oni čudoviti svet antične veličine, ki je v svojih vrhovih Izoblikovala edinstvene primere kulturnega, znanstvenega in umetniškega življenja. Kratka, a najpomembnejših dogodkov in prigod polna zemska Pot božanstvenega Makedonca nam je Stopila živo pred oči, vsa plamteča in razgibana po vojnih pohodih, zmagah in zavpjevanjih, vsa vzpeta v nadčloveških stremljenjih in naporih. Povsodi. koder se je uveljavila zmagovita grška falanga, so na mah pognana iz tal vzrasla nova grška mesta, no-Va občudovana ^mišča erške v*'-*ke, civllizatome in kulturne ekspanzlvnosti. Novo življenje se je počelo. Ustanavljala so se nova gospodarska središča, razpredle na vse strani nove trgovinske 2veze in ustvarjale trde osnove in možnosti ne samo gospodarskemu procvitu temveč tvorila so s svojimi liceji, gledališči. k"U*MH ^mi, panteoni in mavzoleji •teve močne trdnjave grškega duha, ki Tečaj izpitnih predavanj v Ptuju se je zaključil dne 18. t. m. Traja! je od 4. decembra naprej in obsegal razlago najvažnejših predpisov iz obrtnega zakona, zakona o zavarovanju delavcev, zakona o davkih, zakona o zaščiti delavcev in temeljnih določil iz knjigovodstva, spisja, kalkulacije, poštnega in poštno-čekovne-ga prometa. Udeležba na tečaju je bila z ozirom na neugodne vremenske prilike prav zadovoljiva, ker je od 62 priglašenih udeležencev prihajalo k predavanjem povprečno 40 do 50. Predavatelja za vse naštete predmete je postavila mariborska poslovalnica zborničnega obrtnopo-speševalnega zavoda, in se je vsak dan vozil iz Maribora. Organiziral je tečaj Odbor za splošno in strokovno naobraz-bo trgovskega in obrtniškega naraščaja v Ptuju, ki vrši pod vodstvom neumornega g. Milka Senčarja in ob podpori banovine, Zbornice za TOI in mestne tibčine že nekaj let v Ptuju krasno vzgojno delo. K zaključnemu predavanju so se zbrali tudi funkcionarji ptujskih strokovnih združenj, in je ob zaključku g. Senčar ob splošnem živahnem odobravanju izrazil predavatelju v imenu udeležencev tečaja, strokovnih združenj, Odbora za strokovno izobrazbo in Zbornice za TOI zahvalo za njegov trud. Začetkom meseca januarja sledi dodatno Še večurno posebno predavanje za obrtniške mojstre o pridobilini in pridobnin-ski napovedi. Konjice so razvijale v stalni zvezi staro domovino svojo lastno kulturno obeležje, razsodno pronicujoč v prvobitne osnove ter jih preoblikujoč v žaru helenizma v nove življenjske tokove. Mala Helada je tako postala vojaško, gospodarsko in kulturno središče sveta, in njena politična in duhovna stremljenja povsem mednarodna zadeva. 2e iz grškega primera moremo spoznati, da je prava demokracija bistveno povezana z visoko stopnjo politične razsodnosti, gospodarske in kulturne višine nacionalne skupnosti —■ ki je vsa v žaru osebne veličine svojega voditelja — zakonodavča. Visokoleteče upe je na mah uničila smrt, ki je Aleksandra zatekla v Babilonu 323 pr. K., prav med najskrbnejšimi pripravami za vrnitev v domovino, v sredini moške polnosti. Številno občinstvo se je divllo ogromnemu znanju g. predavatelja, ki ga je znal uprav mojstersko, razumljivo in za-jemljivo podati in vzbuditi živo zanimanje za snov, po vsebini in obsegu grandiozno, srečno pa strnjeno v dragocen doživljaj dveh pičlih, a prebogatih ur. Gospod predsednik dr. Manojlovič, čil in boder 78Ietni znanstvenik velikega kova, se ni plašil zimskih neprilik, da stopi pred občinstvo naše Ljudske univerze. Zagotavljamo ga, da zremo v njem pravi antični primer požrtvovalnosti, temeljitosti, ljudomilosti in neodolji-vo zmagovitega življenjskega elana: blestečega vzornika našemu lenemu in praz nemu napuhu ki samoljubju, A. K. Rojstni dan našega kralja se ie tudi v našem trgu obhajal na primeren način. Hišni posestniki so okrasih hiše z dr-žavrtimi zastavami, vse delo je počivalo, razen v brivnicah, zastopniki oblastev in uradov, Sokol in gasilci ter vsa šolska mladina se je udeležila službe božje, pri kateri je šolska mladina ob koncu zapela državno himno. Po službi božji je sprejemal g. okrajni glavar na glavarstvu čestitke. Kake posebne prireditve ni bilo, Sokolsko društvo je interno imelo svojo spominsko proslavo. Slovenska Bistrica Proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja. Rojstni dan Nj. Vei. kralja je tudi naše mesto dostojno in z navdušenjem slavilo. V soboto zvečer, ko so zagrmeli z bližnjega hribčka topovski streli, se je razvila izpred vojašnice bakljada po razsvetljenem mestu. Bakljade sp se udeležili poleg vojaštva uniformirani gasilci z baklami, sokolska deca ih naraščaj z lampijončki, člani in članice, zastopniki občinskega odbora z županom dr. Pučnikom na čelu, zastopniki vseh državnih uradov ter obilo meščanstva. Na čelu sprevoda je korakala domača godba ter neumorno igrala koračnice. Pred mestno hišo je zapel zbor društva »Lipa« državno himno in več drugih nacionalnih pesmi, nakar se je sprevod med navdušenim vzklikanjem kraljevski hiši razšel. V nedeljo zvečer je častniški zbor naše posadke priredil v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja družabni večer, na katerem so sodelovali z izbranimi točkami pevsko društvo »Lipa«, sokolski orkester in kvartet, ki je po programu igra! ob animirani zabavi k plesu. Prireditve so se udeležili poleg poveljnika mesta majorja g. Pojeta vsi ostali častniki naše garnizije, rezervni častniki, člani Sokola. zastopniki občinske uprave, zastopniki vseh državnih uradov in mnogo meščanstva. Istega dne predpoldan je bila v polni farni cerkvi slovesna služba božja. mesto pa je bilo ves dan v zastavah. Čudimo se le, da nekateri meščani še niso imeli toliko, da si nabavijo zastave, ali jih pa nalašč niso razobesil.? Smrtna kosa. V noči od nedelje na ponedeljek je v svojem domu preminila s*> dolgi in mukapolni bolezni I71etna M’sika Pristovnikova. Naše sožalje zaostalim, pokojnici pa večni mir! Trkamo na dobra srca! Učiteljski zbor obeh tukajšnjih šol je sklenil prirediti -.i naše najrevnejše in najpotrebnejše Šolarje 14. Januarja 1934 božičnico. Ker je večina otrok revnih staršev, tako da ori -hajajo v šolo v pomanjkljivih oblekah in čevljih premraženi in objokani, se zato obračamo tem potom na vse dobrotnike in na naša društva z vzklikom: Pov« gaite, da olajšamo gorje naših uajmiaj- ših in naš naraščaj ne prepuščamo bedi in bolehanju! Vsak dar sprejmemo z največjo hvaležnostjo ter se v imenu revežev in potrebnih že v naprej zahvaljujemo plemenitim darovalcem. Vzamemo vse, kakor denar, blago, obnošene obleke in obutev. Pomagajmo vsi, da bo božičnica 14. januarja čim lepše uspela. Sokolska plesna šola se vrši v dveh oddelkih redno vsak teden. Podrobnejše informacije daje plesni učitelj g. Ivo Vavpotič. .. '.L ■___________ Sokolstvo Tridnevni prosvetni tečaj mariborske sokolske župe Da bi sokolsko prosvetno delo, ki je poleg tehničnega, najpomembnejše za na predek in razvoj Sokolstva, proniklo v vse sokolske edinice, zlasti na severu naše države, je mariborska sokolska žu-pa organizirala tridnevni prosvetni tečaj. Tečaja se bodo udeležili vsi sokolski prosvetarji župnih edinic in poleg njih tudi drugi sokolski delavci O podrobnem programu tega tečaja pa je razpravljal pretekli ponedeljek popoldne žup ni prosvetpi odbor pod predsedstvom župnega prosvefarja br. Lintnerja. Sklenjeno je bilo, da bo tečaj v dneh 28., 29. in 30. t. m. v mali kazinski dvorani. Na tečaju se bo predavala sokolska zgodo-vina, sokolska literatura, nadajje so na dnevnem redu obširni referati o sokolski ideji, o organizaciji, o upravi Sokolstva, o sokolskem prosvetnem delu, o zdravstvu, telovadbi in o manjšinskem delo. Prirejen pa bo ob tej priliki tudi mladinski popoldne, ki bo tečajnikom nazorno pokazal vzgojno delo sokolske mladine. Na tečaju bo o narodno-obrambnem delu predaval tudi priznani sokolski delavec br. dr. Riko Fuks iz Ljubljane. Tečajnikom bo priredila župna uprava pozdravni večer. Tudi je župni prosvetni odbor razpravljal še o drugih važnih zadevah in je bilo soglasno sprejetih več sklepov. Pohod Sokolov smučarjev na Pohork*. Kakor lansko zimo bodo tudi letos v večjih skupinah pohiteli mariborski Sokoli smučarji na naše Pohorje, na svojo zimsko postojanko Glažuto. Tam bo zbirališče na Štefanovo ob 11. uri dopoldne. Vsako društvo potuje za sebe. Vabimo vse Sokole smučarje, da se tega zleta udeleže vsi.‘ Občni zbor Sokolske Sete v Špitaliču je bil v nedeljo 17. dec. t. 1. Udeležilo se ga je okrog 40 četnikov. Od matičnega društva Konjice sta prisostvovala zboru starešina dr. Ervin Mejak m podsta-rešina dr. Ivo Rudolf. Iz poročil posameznih funkcionarjev izhaja, da ima ta četa vkljub težkim krajevnim razmeram in oddaljenosti posameznih naselbin od Špitaliča zaznamovati izredno lepe uspehe in je najboljša v Dravinjskem okrožju. Na zboru je obravnaval razna organizacijska vprašanja in imel daljši govor o 15-letnici zedinjenja in o rojstnem dnevu našega kralja dr. Ervin Mejak. Z malimi spremembami je bila izvoljena prejšnja četna uprava z Antonom Bercetom kot starešinom. Soort Mariborska zimskošportna podzveza sporoča, da so odprte tele zimskošportne postojanke: Pohorje: Pohorski dotn, Koča na Klopnem vrhu. Ruška koča, Win-terjeva koča na Peska, Seniorjev doni. Kobansko: Koča pri Sv. Pankraciju. Karavanke: Uletova koča na Peci, začasna koča SMK Guštanj-Kotlje na Uršlji gori ob sobotah, nedeljah in praznikih In Tu-ristovski dom, zdravilišče Rimski vrelec in penzion Brezje (Pirkhof); žel. postaja Guštanj-Prevalje. Mozirske planine: Koča na Smrekovcu. Savinjske planine: Tillerjeva koča in Piskernlkovo zavetišče v Logarski dolini, Frischaufov dom na Okrešlju in Kocbekov dom na Korošici. Celje: Celjska koča. Rogaška Slatina-Poljčane: Koča na Boču, koča pri »Logarju« na Boču. Rogaška Slatina: Hotel Beograjski dom in Nova Švicarija (za zimske športnike celo zimo odprto). Manchester City: Avstrija (Dunaj) 3:h (1:0). Dunajska Avstrija je v nedelje igrala svojo drugo tekmo na Angleškem prbti tamošniemu klubu Manchester Ci ty. Zmagali so domačini s 3:0. ne ovče e denarn'ce.ii*t nice, tobačne mošnje, kov-veke. nahrbtn ke. gamaše td. so najprimernejša Božična darila Velika izbira, najnižje cene pri Maribor, Aleksandrova c. 13 Specialna delavnica Razveselite za Božič svoie drage s koristnimi in krasnimi pleteninami, perilom, nogavicami, rokavicami in vsem modnim blagom, katerega dobite v veliki izbiri in •'eneno v PETIT PARIŠ,Gosposka 23 Verjemite, da bodo vaši obdarovanci z blagom kupljenim v Petit Pariš, najbolj zadovoljni in se radovaii tega darilca! 4799 Tukajšnja eiektrotvrdka Kari Florjančič na Glavnem trgu 23 (levo od mosta na velikem sadnem trgu) nudi cenjenemu občinstvu svojo veliko zalogo novodošBiti izbranih, Iestencev po zelo ugodnih cenah. — Velika izbira ostalih svetilnih teles, elektromaterijala, žarnic, likalnikov, kuhalnih ološč i. t. d. Stanovanjska oprema Karol Preis Maribor, Gosposka 36 preproge, linoleji, zavese, blago za zavese, blago za pohištvo. odele, prevleke za postelje posteljno perje In gosje perje tapetniško, železno in pohištvo iz medi. Reducirane cene! Ceniki se pošiljajo brezplačno! 4701 Žive krape Ščuke, karase, mreno In somi če. Severno morske ribe, danske filete, fogoše, kakor tudi povojene slanike, ruše, slanike, sprate itd. dobite pri tvrdki 4805 L. UHLER, delikatesna trgovina Glavni trg Mali o Tovorni avtomobil štev. 2-A 12 se r?roda na dražbi dne 21. decembia 1933 ob 14. uri (2. uri) na Aleksandrovi c. 6. RADIO NARODU! Odločili smo se, da zvišamo popularnost radia za 100“/«, zato Vam damo na razpolago nag aparat tipa 938, ki sprejema tudi amtr^ke postaje in to na 18 mesečnih obrokov po Din 210.— odnosno Din 220,— za isti z vdelanim supresorjem. Razen vseh evropskih postaj, sprejemate tudi ameriške postaje. Oglasite se pri našem zastopniku v Vašem mestu. Največja radio industrija sveta RADIO Porode prstane prodaja po teži Kiffmann A LIauI/a In f ‘ ' Razno SEDAJ KO PRIHAJA ZIMA in vaših koles ne bosto več rabili, se vam nudi ptilika, da jih npstite temeljito osnažlti emajlirati, poniklati, vse krog ljične ležaje zbrusiti, tako. da bodo do prihodnje spomladi zopet popravljena, kakor nova. Shramba koles in motorjev čez zimo. Hitra postrežba Zajamčeno in solidno delo Brezkonkurenčne cene. Pri poroča se mehanična delavnica Justin Oustlčič, Maribor. Tattenbachova ul. 14. Zadostuje dopisnica, da pridem na dom po kolo. 4736 VINO ZA PRAZNIKE se prodaja od 5 litrov naprej, staro po Din 8.—, novo po Din 5.—, pri Vaupotiču v Košakih. 4800 GRAMOFONE, Šivalne stroje, otroško vozičke, kolesa, popravlja tnehanič na delavnica Justin Gustinčič. Tattenbachova ulica 14 . 4858 SPALNE in iedib,e sobe. šperane* Iz kavkaškega orehovega lesa. polltlrane ter kuhlnie In spalnice Iz mehkega lesa. oreples kane. do ugodni ceni. prodam Mizarstvo. Aleksandrova cesta 48 2460 ZA PRAZNIKE želite gotovo dober masleni kruh. Šartlje ali potice ter drugo fino pecivo. Oglasite se tozadevno v pekarni Čebokli, kjer boste najboljše ppstre-ženi. 4848 NAJCENEJŠE. a tudi najboljše domače božične kekse, suhor ter prvovrstne krofe, kupite le v pč-sarnl Čebokli na Glavnem trgu. 4847 DRSALKE dobro til poceni BRUSI Justin Gustinčič. meh. delavnica, Tattenbachova ulica 14 4838 Sobo odda ZELO PRIJETNO, solnčno, parketirano sobo. z uporabo kopalnice, oddam boljšemu gospodu. 7012 Kupim KUPIM DOBRO OHRANJENE ŽENSKE SMUČI. Naslov v upravi »Večernika« 7010 Prodam NA PRODAJ dva skoraj nova žična vložka zelo poceni. Naslov v upravi lista. 7011 RADIO. 5-cevti! Super, prodam za Din 2000.—, tudi na obroke. R. S. Magdalenska ulica 79. 4864 Samo s praktičnimi, vendar lepimi darili bodete res razveselili. Najbolj pdmemor sra ce, pižame, samovezrnce, vsa moška moda, nogavice i. t. d. ,v največji In najlepši izbiri JOS. KAuNICAlK, Glavni 1n> 11 V nedeljo, dne 24. decembra odprto. VARKISKA ZALOGA BOŽIČNO DARILO! Krasna kredenca za jedilnico in dekoracijski divan na prodaj. Naslov v upravi »Večer-pika«. 4859 Slu*bo dobi PRODAJALKO za trgovino z mesnimi Izdelki iščemo. Potrebna kavcija- Din 4000.—. Pismene ponudbe na j upravo lista pod šifro »Proda Jalka«. 4870 i Lokal VELIKO SKLADIŠČE uidi kot garažo, v centru Maribora, oddam. Vprašati pri hišniku Gosposka ulica 11. 7013 ZA BOZ C NAJLJUBSE DARKO MLADINI JUTRO VE MLADINSKE KNJIŽICE DOBITE DIH PO 12 DIN V UPRAVI ..JUTRA" IN .VEČCRNIKA" MAR BOR. GOSPOSKA UlICA 11 oKviriev sliki Velika zaloga — Solidna izdelava — Nizke cena Steklarna Ivan SCovaifi Maribo , Slovenska ulica 10, Koroška c. 10 Sukno za SmuCarske krnit v raznih modnih barvah Franio Klčisr Maribor Glavni ir«* 9 Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja 'n urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Maribom - ~ ~ - gtran T Mariborski »V e č e r n lk « Jutra V m a r t h o r u, dne 20. XII. 1933-