Gozdarski inštitut Slovenije Z namenom, da pomen gozdarstva in dejavnost Gozdarskega inštituta Slovenije predstavimo tudi širši (negozdarski) javnosti, smo v letošnjem letu okrepili aktivnosti na področju organizacije strokovnih srečanj in publicistične dejavnosti. Tako je po februarski predstavitvi monografije Rizosfera in delavnici na temo popisa zdravstvenega stanja gozdov v letu 2000, ki smo jo organizirali marca, Gozdarski inštitut Slovenije v začetku maja organiziral že tretjo delavnico v tem letu, z naslovom Pomen slo- venskega gozda in gozdarstva pri zmanjševanju posle- dic podnebnih sprememb. Namen delavnice je bil opo- zoriti na vlogo slovenskih gozdov v luči podnebnih sprememb in pri načrtovanju ter izvajanju ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter vzpodbuditi medsektorsko sodelovanje. Glede na aktualno temo delavnice je bila udeležba zelo dobra, poleg samega števila udeležencev pa je še bolj razveseljivo dejstvo, da so se delavnice udeležili strokovnjaki z različnih področij . Podrobneje bo vsebina delavnice predstav- ljena v eni izmed prihodnjih številk Gozdarskega ves- tnika. Gozdarski inštitut je sodeloval tudi pri organiza- ciji kongresa EURODENDRO 2001 , kije redno letno mednarodno posvetovanje dendrokronologov. Udele- žilo se ga je več kot 90 strokovnjakov za dendrokro- nologijo. Kongres je potekal med 6. in 9. junijem v Vesti iz Zavoda za gozdove Slovenije V dneh od 16. do 18. maja 2001 je bila v Sloveniji ekskurzija PfU forestry iz Federacije Bosne in Herce- govine. Ekskurzijo je vodil mag. Aleksander Golob. Strokovni program na terenu so pripravili na območnih enotah Zavoda za gozdove Slovenije. Ekskurzija je zajemala tudi obisk Gozdarskega inštituta Slovenije ter centralne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Od 27. maja do 3. junija 2001 je potekal Teden gozdov 200 l, ki je bil namenjen turizmu v gozdu in gozdnem prostoru. Osrednja aktivnost Tedna gozdov je bil letos Evropohod 2001 , ki se je v Slovenij i začel 27. maja v Hodošu, kjer smo ga slovesno prevzeli od Madžarske. Evropohod je v jubilejnem letu Evropske unije 2001 organizirala Evropska popotniška zveza. Namen akcije je bil simboličen: z verigo popotnikov po evropskih pešpoteh proti Strasbourgu opozoriti na pomen spoznavanja in sporazumevanja narodov evrop- 162 Gozdu Martuljek, na njem pa je bilo predstavljeno več kot 20 predavanj in preko 50 posterjev. Za udele- žence kongresa je bila organizirana tudi strokovna ekskurzija po Sloveniji. Več o prireditvi lahko prebe- rete na spletni strani http://www.dendro.bf.uni-lj.si/ eurodendro/eurodendro.html. Septembra bo v vel iki dvorani Gozdarskega inšti- tuta Slovenuje potekalo še eno strokovno posvetovanje, ki ga bosta organizirala Zveza gozdarskih društev in Gozdarski inštitut (Oddelek za ekologijo gozdne favne in lovstvo), in sicer z naslovom Ogrožene živalske vrste in dejavniki ogrožanja v gozdnih ekosistemih in kra- jinah. Namen posvetovanja bo osvetliti problematiko ohranjanja habitatov manj poznanih živalskih skupin s prilagojenim gospodarjenjem z gozdnim prostorom. Posvetovanje bo namenjeno gozdarski, lovski in drugi strokovni operativi. Podrobneje bo vsebina posvetova- nja predstavljena v eni izmed prihodnjih številk Goz- darskega vestnika. Poleg omenjenih delavnic je bila v začetku maja izdana strokovna monografija avtorice mag. Nike Krajnc z naslovom Lesni pel eti. V monografij ije pred- stavljena tehnologija izdelave in rabe pelet ter okoljski in ekonomski vidiki rabe. Monografija je naprodaj na Gozdarskem inštitutu pri g. K.rajncu. Robe11 Mavsar skih držav. Iz 1 O smeri je proti Strasbourgu krenil o na pot 1 O štafet - evrofona v, na katere pohodniki v posa- meznih državah snemajo svoje etnološke in naravne znamenitosti. V akciji sodeluje 23 evropskih držav, med njimi tudi Slovenija. Zaključno srečanje popotni- kov bo v Strasbourgu septembra 200 l. Slovenski del je potekal po evropskih pešpoteh E7 in E6. Evropo hoda so se udeležili predvsem gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije in planinci. Krovni organizator je bila Komi- sija za evropske pešpoti Slovenije. Na celotni poti Evropohoda po SlovenUije bilo nad 40 svečanih spre- jemov pohodnikov s prireditvami, ki se jih je ponekod udeleži lo tudi več sto udeležencev. V akciji je sodelo- valo nad 30 občin. Župani občin so se aktivno vključili v prireditve in se marsikje tudi sami pridružili poho- dnikom. Na prireditvah so sodelovala tudi turistična društva in šole. Osrednje prireditve so bile 27. maja GozdV 59 (2001) 3