za Štajersko.
List zsl gospodarstvo in umno kimetijstvo.
Izdaja ces. kr. kmetijska družba na Štajerskem.
List Telja na leto 4 brone.	Udje dražbe prlsperojo na leto 2 kroni.	Udje dobd list zastonj.
Vsebina: Letošnjo ogledovanje goveda. — Važnost paše za svinjerejo. — Čebelarski tečaj. — Vabilo k poskusom z gnojenjem z apnom. — Ravnateljstvo za dobavo živeža. — Navadna sesalka za vodo in gnojnico. — Izkaz dela za rezerviste. — Poročilo štajerskega sadjarskega društva. — Delitev državnoželezniškega sveta. — Iz razprav osrednjega odbora c. kr. kmetijske družbe na Štajerskem. — Poročila o hmelju.— Iz podružnic in krajnih društev. — Nove knjige. — Tržna poročila. — Oznanila. — Zadruga: Poročila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem.
Letošnje ogledovanje goveda.
Vsled dogovora med visokim deželnim odborom in med štajersko kmetijsko družbo bo se vršilo letos ogledovailje goveda na sledeči način:
1.	septembra	v Celju,
3.	n	v Slov. Bistrici, za gornjegrajski okraj v
5.	v	
	K	v Ljubnem,
7.	77	v Šoštanju,
10.	n	v Ivnici, v Ormožu,
12.	7)	
14.	7)	za gornjeradgonski okraj
		v Orehovcih,
15.	77	v Cmureku,
17.	7)	v Feldbachu;
19.	77	v Hartbergu,
21.	n	v Birkfeldu,
24.	77	v Kindbergu,
25.	77	v Miirzzuschlagu,
27.	7)	v Marijinem Celju,
29.	77	v St. Gallen,
1.	oktobra v	Oberwolzu,
3.	»	v	Irdningu,
4.	„	V	Užah,
6.	n	v	Obdachu,
10.	„ v Eisenerzu.
Ti okraji so se obvestili, da bo se ogledovalo govedo, ter se ob enem naprosili, da pravočasno vse pripravijo, kar je potrebno, da se lahko vrši ogled; razventega se je vposlal tudi dotični odstavek ki govori o deželnih kolajnah; najde se v odloku deželnega odbora od dne 20. jul. 1899, št. 25.106.
Na podlagi § 20., odst. 2 in 3 postave za govedorejo od dne 17. aprila 1896, dež. zak. št. 41., se zaukazuje, da more dobiti tisti živinorejec, ki razstavi živino jedne vrste (bike, krave in v živinorejskih okrožjih tudi telice) iz državnih in deželnih sredstev le jedno darilo v denarju, da pa ima razstavljalec, ki prižene na jedno in isto ogledovanje troje glav goveda, od kterih vsaka zasluži državno in deželno darilo, pravico do bronaste, oni pa, ki prižene najmanj 6 takih repov, do srebrne kolajne.
Važnost paše za svinjerejo.
O	tem predmetu govori Mommsen v „Deutsche landwirtschaftliche Tier-zucht“; to knjigo je na novo izdal H o e s c h-Neukirchen, ki je mnenja, da se
poleg paše na detelji ne sme ničesar druga polagati. Paša ni samo velike važnosti za zdravje živalij, ampak je tudi najcenejša piča. To dokaže Hoesch s sledečim:
Na neki z deteljo posejani njivi, ki meri 8 oralov se pase 120 svinj, in sicer 60 starejših, 30 mlajših in 30 v starosti 6 do 10 mesecev. Ako bi se morale te svinje krmiti v hlevu, porabile bi na dan sledečo množino piče.
Starejše svinje: 2-15 funtov na debelo zmletega ječmena ali koruze za 6 v t. j. toraj 15 v nadalje % funta zmletega boba 8 v, to je toraj 4 v skupaj 19 v. Potemtakem 60 svinj 13'68 kron.
Mlajše svinje: 2,15 funtov na debelo zmletega ječmena ali koruze po 15 v, Va funta zmletega boba za 4 v in 1 funt pšeničnih otrobov po 5 v skupaj toraj 30 svinj na dan 8 64 K. Mlade svinje: Te živali bi morale dobiti razven prej navedehe piče še 1 funt ovsenega sekanca po 7 vin; za 30 praset toraj na dan 11,16 A. Za vseh 120 svinj bi stala piča na dan približno 33 50 K.
V 120 dneh bi zneslo to 4020 K. Vsi ti stroški pa se prihranijo, ako se svinje pasejo. Ce računimo za pašo na jednem oralu detelje 210 K, tako to znese za 8 oralov 1680 K:	toraj je dal pašnik
zaradi svinj za 2340 K ali 292 K za oral več dobička, kakor bi dal sicer. Ta račun bi pač lahko kmetovalcem odprl oči, da bi spoznali važnost paše za svinjerejo.
Treba je tudi omeniti, da se na mladi tečni detelji svinje naj pasejo le dvakrat in sicer ne v naj večji vročini; tudi se naj vsaj obmeječijo z drogi tisti deli pašnika, kjer pasemo zaporedoma, da se vsa detelja ne pokonča objednem.
Preostala detelja naj se požanje in posuši, pozimi pa naj se zreže in skuha ter pomeša z moko; ta mešanica naj se da svinjam in gotovo bo več koristi, kakor če bi detelja zastarela in se pohodila. Zal, da je med nami še grda razvada, da se popasejo veliki prostori kar naenkrat, da se pusti gnoj tam, kamor je padel, kar je gotovo zelo slabo in kar bi se moralo pastirjem zabičati že v mladosti. Dober pes pripomore tudi mnogo, da paša ne stane preveliko.	L—r.
Čebelarski tečaj.
Vspored
glavnega čebelarskega tečaja, ki se
na vrši deželni poljedelski šoli v Grotten-
hofu od 3. od vštetega 9. septembra 1906.
1.	V pondeljek dne 3. septembra.
Od 7 — 8 ure predpoldan:	Korist in
pomen čebelarstva. Predpogoji dobrega uspeha v čebelarstvu (gospod Kra-kofžik).
Od 8 —12 ure:	Naravoslovje bučele:
1. Razvoj; 2. Razne pasme; 3. Čebele; 4. Pozamezni udje čebele: a) anatomija, 6) razvoj in c) opravek posamezne bučele (gospod Kali s ta).
Od 2—6 ure popoldan: Praktične demonstracije pri čebelnjaku. Ravnanje z čebelami. Razkažejo se posamezni udje čebele. Ravnanje od zgoraj, zadaj in od strani. Pomirjevalna in razkuže-valna sredstva. Orodja. Satovje ali pogače. Razvoj čebele. Kako se določi starost ličink. Odlaganje zaloge (gospod Peter).
2.	V torek, dne 4. soptembra.
Od 7 — 9 ure: Hrana bučele. Pomen toplote za bučele. Razvoj roja od zime pa do rojenja.
Od rojenja pa do zime (gospod Peter).
Od 10—12 ure:	Naravna in umetna
pomnožitev. Kako se naj ravna z rojem. Spekulativno krmljenje. Prezimovanje (gospod Rauch).
Od 2 — 6 ure: Praktična demonstracija pri čebelnjaku. Razkaže se razno satje, na kterem se vidi razvoj čebele. Pokaže se izdelovanje umetnega satovja in njega uporaba.
Umetno rojenje (gospod Adam).
3.	V sredo, dne 5. septembra.
Od 7 — 9 ure:	Stanovanja za bučele.
Kaj se zahteva od pripravnega panja in čebelnjaka. Razni zistemi. Pokažejo se panji, ki so v rabi na Štajerskem (gospod Peter).
Od 10 —12 ure: Čebelnjak. Kako ga je treba uravnati po tem, kake so razmere za pašo.
Od 2 — 6 ure: Kako se delajo Štorje, okvirji, orodja, panji za bučele, slamnati koši i. t. d. (gospod čebelar Hammer).
Od 7—9 ure: Demonstracija s skiop-tikom (gospod Peter).
4.	V četrtek, dne 6. septembra.
Od 7—9 ure: Rastline, na kterib se pasejo bučele (gospod L o h).
Od 10—12 ure: Paša za bučele (gospod
Lob).
Od 2—5 ure: Kako se dobiva med in vosek, kako se ista vporabita (gospod Kalista).
Od 5 — 6 ure: Pripravljanje raznih pijač iz meda.
5.	V petek, dne 7. septembra.
Od 7 — 9 ure: Roparji in potovanje (gospod
Rauch).
Od 10 —12 ure: Vzreja matice (gospod P eter).
Od 2 — 6 ure: Demonstracija z drobnogledom (gospod Kalista).
6.	V soboto, dne 8. septembra. Od 7 — 9 ure in od 10 —12 ure: Sovražniki in bolezni bučeline (gospod Božidar Wei ppl).
Popoldne: Izlet k raznim čebeljakom v okolici s predavanji o delu v čebelarskem letu. (Pod vodstvom vseh učiteljev tečaja).
7.	V nedeljo: Skušnja za potovalne učitelje in kandidate za čebelarske mojstre.
Opozarjam naše čebelarje na slovenskem Spodnjem Štajerskem na ta za kmetijstvo zelo važen tečaj. Kdor ima priliko in je vsaj toliko nemščine vešč, da lahko sledi predavanjem, udeleži se ga naj! Obiskovalec tečaja stanuje brezplačno v grotenhofski šoli, hrana pa v sosednima gostilnama tudi ni draga.
Lansko leto se nas je udeležilo čebelarskega tečaja v Grottenhofu približno deset Slovencev — Spodnještajercev, in sta napravila gospod nadučitelj (Jernej iz Griž z odliko, gospod Samec iz Nove cerkve pa z dobrim uspehom skušnjo za potovalnega učitelja.
Slavni okrajni zastopi dajte čebelarjem, ki prosijo za podporo, vsaj po 30 K subvencije in storili bodete s tem mnogo za provspeh našega kmetijstva. Cebelarji-rojaki, obrnite se na okrajne zastope s prošnjami za izvanredno podporo!
Omenjam še konečno, da bode letos vodil praktične demonstracije pri ulnjaku za slovenske udeležnike tečaja gospod nadučitelj Černe j.	—a—
Vabilo k poskusom z gnojenjem z apnom.
Da 86 reši vprašanje o gnojenju z apnom na zemlji, ki ima različne množine apna in magnezije, vpeljali se bodo letos jeseni večji jednotni poskusi. Kdor se jih hoče udeležiti, naj to poprej naznani; ob jednem pa naj pošlje nekaj zemlje od tiste njive, na kteri hoče delati poskus na spodaj podpisano postajo še tekom tega meseca. Zemlja se bo analizirala na apno brezplačno in sicer po vrsti, kakor se je vposlala. Na podlagi analize se bo natančneje izbiralo. V teku meseca septembra se bo potem gnojilo z apnom po jednotnih predpisih. Potrebno apno naj naroči vsak preskuše-valec doma in sicer na račun preiskovalne postaje. Vporabljalo se bo topot samo apno v kosih (zidarsko apno).
Njiva, na kteri hočemo delati poskus, naj se razdeli na osem delov po 5 arov,
skupaj toraj 40 arov. Leta 1907. naj se vseje oves z deteljo, 1908. naj ostane sama detelja, 1909. pa naj se vseje čele mogoče ozimina. Gnojila za leto 1908. (Tomaževa žlindra) in 1909. (čilski soli-tar) da brezplačno preskuševalna postaja. Kar se tiče motivov in posameznostij teh preskuševanj, opozori se na članka „O gnojenju z apnom“, ki bosta izišla v prihodnjih dveh številkah „Dunajskega kmetijskega lista“. Posebni iztisi se dobe pri podpisani postaji brezplačno. Prijavo in pa zemlja za preskušnjo naj se vpošljejo kmalu na naš naslov.
C. kr. kmetijsko - kemično pre-iskuševališče na Dunaju, oddelek I. (za rastlinstvo).
Ravnateljstvo za dobavo živeža.
Izpisek
iz priloge št. 16 zaukaznega lista za c. in kr. vojaštvo z dne 18. aprila 1906 (odlok c. kr. državnega vojnega ministrstva z dne 17. aprila 1906, oddelek 12., št. 1000) ki se tiče ravnateljstva za dobavo živeža za dobo 1906 do 1907, točka 4., lit. b.
Glavni pogoj je, da se oddajajo lastno pridelani pridelki; kupljeni pridelki se smejo namesto domačih sprejemati izjemoma le takrat, če bi se slednje navedeni ne mogli dobiti od producentov samih in to zaradi vnanjih okolščin, proti kterim
si pridelovalci ne morejo pomagati. Tudi se ne sme prodaja pridelkov prepustiti prekupcem. Te določbe se morajo označiti v pogodbah, ki se sklenejo z proizvajalci.
Takim producentpm pa, ki bi oddajali na kupljene pridelke namesto lastnih, izključno seveda slučaj vis major, in to zaradi dobička, se bo oddaja sprejela pozneje izven konkurenco in sicer le nekaj, ali pa celo nič.
S ponudbami, osobito z onimi za pred-nakup, naj se pošljejo taka spričevala, iz lcterih je razvidno, da so se pridelki pridelali doma; tudi naj bo razvidna velikost polja, na kterem je zraslo dotično žito i. t. d. V spričevalih mora biti tudi omenjeno, je-li ponujalec lastnik ali najemnik posestva, na kterem je zrastel ponujeni sadež; nadalje naj se navede, ali ni ponujalec morebiti vpisan trgovec z žitom.
Spričevala morajo biti v bodoče za vse dežele in kronovine, ki so zastopane v državnem zboru, potrjena za posestnike, ki pripadajo temu ali onemu kmetijskemu društvu, od tega društva, za one pa, ki ne pripadajo takemu društvu, od politične oblasti I. stopnje. Občinam in kmetijskim društvom ni potreba imeti teh spričeval, vendar pa se morajo taisti, ki v imenu teh občin ali društev oferirajo, izkazati z izkaznico (legitimacijo), da so pooblaščeni za vodstvo prodaje (vposlati morajo dotični sklep občinskega odbora, občinskega sveta i. t. d.).
Navadna sesalka za vodo in gnojnico.
Pod. 1. Navadna sesalko za vodo in gnojnico, ktera je bila na nemški kmetijski družbi
v Berolinu spoznana za najboljšo.
Pri zadnji veliki razstavi nemške kmetijske družbe v Berolinu in Schon-bergu se je razpisala preskušnja sesalnic za gnojnico; pri tej priliki se je priznalo prvo mesto zgoraj naslikani sesalki iz kovanega železa za gnojnico in vodo, in to zaradi njene priprostosti, priročnosti. Ta sesalka spravi namreč gnojnico naravnost iz jame v sod, in to opravi lahko jedna sama oseba, izsesa do 200 litrov v jedni minuti in ne zmrzne ter se ne zamaši, ker nima ventilov; tudi
ni treba nobenih posebnih priprav, da se postavi ter se vporabi ravnotako lahko tudi za vodo pri zidanju, šetališčih i. t. d. Sesalka se dobiva v raznih velikostih in sicer 70 do 88 milimetrov cevinega premera; dolga je 4'5 metrov ter tehta 25 do 38 kil. Tudi cena je tako nizka (40 do 60 K), da si jo lahko omisli tudi mali posestnik. Prodaja se za Avstro-Ogrsko pri tvrdki Rud. Sack, Dunaj, II. okraj, Nordbahnstrasse št. 36.
Izkaz dela za rezerviste.
Da se pripomore moštvu, ki se meseca septembra vrne od vojakov, do dobrih služb na deželi, razposlala bo posredovalnica za delo deželne zveze za dobrodelnost seznamek prostih služb za moške kmečke posle in to na vse pododdelke
tistih vojev, ki se popolnoma ali večinoma nadomeščajo iz Štajerskega. Kdor ima kako tako prosto službo, ki se mora meseca septembra nastopiti, obrne se naj najzadnje do 12. avgusta 1906 na podpisani zavod.
V prijavi naj bo omenjeno: kakšna je služba, plačilo, čas, kdaj se mora na-
stopiti služba in pa natančen naslov posestnikov.
Prijava ne stane popolnoma nič. Posredovalnica za delo deželne
v
zveze za dobrodelnost na Štajerskem, v Gradcu, Hofgasse št. 14, telefon št. 807.
Poročilo štajerskega sadjarskega društva.
Graški trgovci, ki priredijo letos „jesenski sejm“, priredijo tudi od dne 29. septembra do 7. oktobra t. 1. v Gradcu razstavo, na ktero se tem potom opozarjajo štajerski sadjerejci.
Sadjerejci, ki se hočejo udeležiti te razstave, obrnejo se naj naravnost na prireditelje pod naslovom „Grazer Herbst-messe“, Gradec, Neutorgasse, Kaufmanns-haus.
Delitev državnoželezniškega sveta.
Kakor se nam oficijelno poroča, je dosegla avstrijska centrala za varstvo poljedelskih in gozdarskih interesov pri sklepanju trgovinskih pogodeb, da ee kmalu razdeli državnoželezniški svet v poljedelski in obrtni ter kupčijski odsek. To je zopet nov velik uspeh centrale, kajti sedaj bodo prišle agrarne zahteve glede železniškega prometa naravnost in nespremenjene do železniškega ministrstva.
Agrarna korespondenca.
Gospodarske drobtine.
Zbral —a—.
Snaženje žrebet.
Ko izgubi žrebe ono kodrasto dlako, s kojo je prišlo na svet, treba je začeti s snaženjem. Žrebe mora biti ravno tako snažno kakor konj, posebno tedaj, če se ga ne goni na pašo, ampak krmi in goji v hlevu. Žrebeta ne smemo snažiti z ostro zobasto krtačo, ker ima preveč občutljivo kožo in se lahko tako pokvari za zmiraj. Ko začne menjavati dlako, ga je treba dobro snažiti, posebno tam, kjer ga najbolj srbi. Alco žrebe tega ne more prenašati, vzamite slamo ali pa cunjo. Kedar se privadi na to drgnenje, rabite ostrejša sredstva.
Iz razprav osrednjega odbora c. kr. kmetijske družbe na Štajerskem
v njegovi seji dne 4. julija 1906. Začetek ob 10. uri dopoldne.
(Konec.)
Podružnice Arvež:
Ker je posekanje gozdov glavni vzrok povodenj, ki se zmiraj bolj pogosto dogajajo in povzročajo neizmerno škodo, in ker je nujno potreba, da se pogozdijo izdatno in umno marsiktere goličave, prosi se centralni odbor, naj deluje na to, da se ustanovijo na Štajerskem trije do štirje vrtovi za vzgojo gozdnih drevesc. Poročevalec je ud osrednjega odbora Neuper.
Gospod poročevalec obširno razpravlja o sedanjem stanju našega gozdarstva, opo-
zarja na njega nedostatke in vsledtega veliko narodnogospodarsko zgubo, ki znaša na leto najmanj dva milijona kron. Treba je toraj, ljudstvo tozadevno poučiti in predlagati sredstva, da se vsemu temu odpomore. V svrho izvršitve na 83. skupščini storjenih sklepov stavi sledeče predloge:
Osrednji odbor skleni:
1.	Odposlati na visoko c. kr. namestništvo prošnjo, naj isto ukrene vse potrebno — uvažujoč dobro stvar — da dobijo posamezni okrajni zastopi v svrho naprave vrtov za gozdne sajenke izdatne podpore iz melijoracijskega zaklada.
2.	Prositi pri visokem deželnem odboru, da gleda na to, da bo posameznim okrajnim zastopom na razpolago v svrho vršit ve gozdarskih tečajev v interesu kmečkega gozdarstva izurjeno osobje.
Gospod vladni zastopnik dvorni svetnik baron Hammer-Purgstall poda statistiko do sedaj obstoječih vladnih naprav v svrho povspeševanja gozdarstva. Iz te je^ razvidno, da so na Gornjem Štajerskem 3 erarične gozdarske drevesne šole in 3 državne šole, na Srednjem Štajerskem 4, na Spodnjem Štajerskem 2 erarični gozdarski šoli in v novejšem Času ste se ustanovili še 2 novi. Iz vseh teh šol se je za leto 1905. oddalo 3,651.000 drevesc, deloma po tarifni, deloma po režijski ceni, deloma pa zastonj.
Grof Franc Attems naznani kot predsednik štajerskega gozdarskega društva, da je to društvo istotako oddalo 700.000 drevesc po znižani ceni 2 K za tisoč.
Poročevalec vzame vse to v imenu kmečkega ljudstva z hvaležnostjo na znanje, vendar pa meni, da bi se moralo z ozirom na različne visočine in s tem tudi z ozirom na različni čas sajenja gledati na to, da se drevesca vzgojijo v domačih okrajih.
Tudi zastopnik deželnega odbora grof Franc Attems pravi, da bi ga veselilo, če bi erar nekaj drevesnic napravil v visočini 1000 m ter naznanja, da se je štajersko gozdarsko društvo potrudilo, da bi šlo kmetom pri sajenju drevesc na roko in da je storilo tozadevne korake; vendar pa tega kmetsko ljudstvo ni hotelo uporabljati, tako da se v to namenjeni kredit niti porabiti ni mogel. To poročilo se vzame z zadovoljstvom na znanje in podružnice se posebno opozarjajo na to. Tudi vladni zastopnik baron Hammer-Purgstall naznanja, da se je naročilo okrajnim gozdarjem, ki so prideljeni glavarstvom, naj gredo kmetom pri pogozdovanju z besedo in dejanjem na roko, kolikor jim pač dopušča čas, ki pa je seveda pičlo odmerjen, ker so ta mesta preredka; vendar pa bo gledal na to, da se število okrajnih gozdarjev pomnoži. Predlogi poročevalčevi se na to sprejmejo.
Sklepanje o rešitvi predloga podružnice graške okolice, ki se je sprejel na 83. občnem zboru.
83. občni zbor c. kr. štajerske kmetijske družbe prosi centralni odbor, naj bi isti delal na to, da se omilijo varnostne odredbe, ki jih je vpeljalo glavar
stvo graške okolice zoper borova rilčkarja, oziroma da prekliče omenjeno glavarstvo svoj odlok, ter izda novega, ki ne bo Škodoval eksistenci kmetovalcev. Poročevalec je centralni odbornik dr. Klusemann.
Poročevalec razlaga natanko krutost in škodo, ki jih prizadeva kmetom odlok c. kr. okrajnega glavarstva za okolico Gradec, navaja predloge, ki bi tudi popolnoma služili dobri stvari, pa bi kmetov ne prizadeli tako občutno, ter priporoča naj se sprejmejo sledeči predlogi:
1.	Centralni odbor vzame izjavo g. vladnega zastopnika, da je medtem okrajno glavarstvo graško svoj odlok z dne 9. novembra 1905, št. 43.327/05 olajšalo, z zadovoljstvom na znanje; naroča pa se mu, da naprosi c. kr. okrajno glavarstvo, naj se isto v bodočem odloku ozira na to olajšavo in naj posebno po-vdarja, da se neolupljeno posekano drevje mora do konca aprila odstraniti iz gozda.
2.	Centralnemu odboru se naroča, naj vpliva na to, da se tudi za one kraje izdajo varnostne odredbe zoper borova rilčkarja, ki mejijo na graško okolico in kojih gozdove je že tudi napadel ta škodljevec.
Grof Franc Attems se tudi kot posestnik polja in gozdov izreče zoper ta strog odlok, ki se pač ne-da primerjati s škodo, ki jo povzroči ta žuželka.
Ako bi se hotela ta odredba izvesti, bi se gozdarstvo silno obremenilo, in konečno bi na vse to privedlo do popolnega prebiralnega gospodarstva. V drugih deželah ne nahajamo tako strogih, za gozdnega posestnika škodljivih odredb. Nasprotno pa se popolnoma nič ne pazi na skladišča za les v graški okolici, ki so prave zalege takih nevarnih škodljivcev.
Centralni odbornik baron Rokitansky tudi pritrjuje izvajanju referentovemu, da so s tem gozdarji občutljivo prizadeti; on sam je bil v tej zadevi že trikrat pozvan.
Tudi on je za to, da se nadzorujejo tudi lesni trgovci s svojimi mestnimi lesnimi skladišči.
Dvorni svetnik baron Hammer-Purgstall obljubi, do bo vlada koj potrebno odredila, da se cela stvar primerno olajša in bo se to prebivalcem dalo na znanje.
Nato se sprejmejo poročevalčevi predlogi.
Sklepanj e glede rešitve predloga podružnice v Friedbergu, ki se je sprejel na 83. občnem zboru in ki se glasi:
Centralni od'bor c. kr. kmetijske družbe naj prevdari, na kak način bi se moglo priti agentom v okom, in kako bi se kmetsko ljudstvo obvarovalo škode, ktero mu povzročajo razni agenti. Poroča centralni odbornik baron Rokitansky.
Poročevalec govori naj poprej o onih postavnih določbah, ki bi naj urejevale agentstvo, in sicer je to novela od dne 25. februarja 1902, drž. zak. št. 49 in odlok od 27. decembra 1902, drž. zak. št. 164; vse te določbe bi popolnoma zadostovale, če bi se strogo uporabljale
pri podelitvi koncesij, tako da bi se od-pomoglo raznim opravičenim pritožbam, ako bi dotične oblasti dovolj nadzorovale izvedbe teb določb.
Stavi toraj predlog, naj se naprosi c. kr. namestništvo, da po okrajnih glavarstvih seznani občine, žandarmerijske postaje in prebivalstvo samo na primeren način z določbami tozadevne postave; posebno naj bi se gledalo, da se te določbe izpolnjujejo, ter da se kaznjujejo vsi prestopki. Nadalje predlaga poročevalec, da se to naznani tudi c. kr. pravosodnemu in trgovinskemu ministrstvu, nadalje, da se tudi naprosijo kmetijski potovalni učitelji, naj o priliki svojih predavanj opozorijo kmete, da se glede kmetijskih potrebščini obrnejo vselej do zveze gospodarskih zadrug. Nadalje navede poročevalec posamezne slučaje, kako so agenti oškodovali prebivalstvo na na način, ki meji že popolnoma na goljufijo, in da so tudi trgovske in obrtne zbornice bile že večkrat prisiljene, obrniti se do pristojnih central, naj te pomagajo zoper agentske sleparije.
Centralni odbornik dr. Klusemann izrazi svoje veselje, da je poročevalec to sprožil in opozarja na dejstvo, kako se na deželi razširja krošnjarstvo, ki je posledica tega, da se je vpeljal nedeljski počitek po mestnih trgovinah; na ta način pa se prodaja kmetom kakor tudi njih poslom manj vredno blago za visoko ceno. Žal da so ljudje prisiljeni kupovati od krošnjarjev, ker ob delavnikih nimajo časa iti v mesto.
Poročevalčevi predlogi se sprejmejo.
Izjave o pritožbi državne zveze vseh samostojnih čebelarskih zadrug zoper pristransko postopanje dunajskega centralnega odbora za čebelarstvo o priliki imenovanja razsojevalcev za čebelarsko razstavo v Ljubnem 1906. Poročevalec centralni odbornik Sutter.
Ta poroča o prvotnem preziranju državne zveze vseh samostojnih čebelarskih društev na Avstrijskem z ozirom na komite v Ljubnem; ta je namreč sestajal iz 24 imenovanih razsojevalcev; od teh jih je odpadlo 10 na Nemčijo, 10 na dunajski centralni odbor, 2 na Štajersko, 1 na Kranjsko, 1 na Poljsko, iz česar je pač razvidno, da je pritožba opravičena. Ker se je medtem komite v Ljubnem spoprijaznil z državno zvezo, predlaga on, da se sprejme naslednji predlog:
Ker se je medtem doseglo sporazum-ljenje, in sicer na ta način, da je glavni odbor v Ljubnem dal državni zvezi samostojnih deželnih čebelarski društev pravico, da imenuje za razstavo v Ljubnem 6 razsojevalcev, se je toraj s tem ugodilo zahtevam državne zveze kakor tudi onim štajerskega čebelarskega društva, se naj naznani visokemu c. kr. namestništvu, da je stvar dokončana in poravnana. Se sprejm e.
Sklep o prošnji tvrdke Aleksander Rosenberg v Gradcu, naj bi družba prevzela protekcijo firme, ki hoče otvoriti izvozno trgovino za hmelj. Poročevalec je centralni odbornik Jožef Sutter.
Centralni odbor sklene, da se ne bo pečal s to prošnjo.
S klepanje o prošnji občine Jagerberg in 41 drugih intresentov za dovoljenje, da ustanovijo kmetijsko podružnico za okrožje Jagerberg. Poročevalec je generalni tajnik Juvan.
Občina Jagerberg je vložila enako prošnjo že 12. junija 1905 in poročala, da se jo oglasilo 30 udov; ta prošnja se je poslala podružnici v Kirchbachu, naj bi ista izpovedala v tem oziru svoje mnenje. Ker pa ni bilo nobenega odgovora, silil je centralni odbor na to, da se vrnejo akti. Toda tudi tej zahtevi ni zadostovala omenjena podružnica. Sedaj pa je predložena nova prošnja od dne 1. julija 1906, in ker poročevalec meni, da bi bilo zopet zastonj, obrniti se do omenjene podružnice, naj se sklepa brez njenega dovoljenja. Poročevalec označi na kratko podružnično okrožje in njene premoženjske razmere, ki so pač take, da zadostujejo za samostojno močno podružnico. Okrožje bi imelo 7 občin s 16 vasmi in sicer Jagerberg, Pollau, Zgornja in Spodnja Cirknica, Lugitsch, Aug, Grasdorf, Ungersdorf, Gloyach, Wetzelsdorf, Jahrbach in Hamet, ki imajo 3840 prebivalcev in 605 posestnikov. Iz tega okrožja se je pridružilo za sedaj podružnici v Kirchbachu le deset udov. Ker prošnja ne izhaja od posameznika, ampak od večih posestnikov ter od občine Jagerberg, se pač lahko z gotovostjo sklepa na gospodarsko potrebo in na dober prospeh te bodoče podružnice. On toraj predlaga, da se prošnji ugodi, in da se ustanovi podružnica.
Predlog se sprejme in generalnemu tajniku se naroči, da v imenu centralnega odbora prevzame ustanovitev za dan 29. julija 1906.
Nato poroča generalni tajnik, da železniški uradi pri prevažanjih plemenske živine pogostoma preveč računajo, navede tudi Številke posameznih slučajev, ki so se pokazale pri letošnjem transportu podporne in zadružne živine. Temu se mora prej ko mogoče opomoči že zaraditega, ker kmet ne more presojevati tarifov in računov in ker je tudi težavno poslati vozni list prisoj ovalnemu uradu; posledica temu pa je, da so kmetje v jednem letu oškodovani za precejšne svote, ker železnice pač zahtevajo, da se doplačajo premalo zaraču-njene pošiljatve, preveč plačanih pa ne povrnejo nikoli.
Tudi kar se tiče hitrosti pošiljatve živine bi se avstrijskim železnicam povedalo lahko marsikaj, kajti take pošiljatve so večkrat pravo mučenje živalij. Zgodilo se je večkrat, da je bila plemenska živina, ki se je poslala iz Gornjega na Spodnje ali Vzhodno Štajersko po 4 dni na potu. Primanjkuje potrebnih voz, ki bi se lahko priklopili poštnim in osobnim vlakom; in tudi ni nobenega oskrbovanja za živino, celo takrat ne, če se pošiljatelj zaveže, da hoče plačati krmljenje in napajanje. Premikanja na raznih križiščih so naravnost muka za živali. V vseh teh ozirih bo treba pomoči, in poročevalec predlaga, da se vse to sporoči naravnast c. kr. želez-
niškemu ministrstvu, generalni direkciji južnih železnic, c. kr. svetu državnih železnic ter se naroči, da se preveč plačane svote, ki jih je dobila v roke železniška revizija pri pošiljatvi plemenske in sploh druge živine brez vsake tirjatve vrnejo odpošiljateljem. Se sprejme.
Centralni odbornik Rihard Klammer poroča kot odposlanec centralnega odbora v stalnem odboru kmetijske centrale o biv-stvenih točkah, ki so se razpravljale v odborovi seji dne 20. junija 1906.
To zanimivo poročilo se vzame na znanje in na predlog centralnega odbornika baron Rokitanskega se sklene, da se bode podpirala akcija centrale glede samostojnega zastopstva poljedelstva v državnem železniškem svetu; ta pa se bo zgodilo na ta način, da se vloži pri vladi tozadevna zahteva in centralnemu odborniku Klammerju se naroči, da isto sestavi.
Centralni odbornik baron Friderik Karl Rokitansky predlaga z ozirom na dejstva, da kmečka ljudstvo že težko pričakuje p o-trjenja lovske postave, da sepošlj e prošnja na ministrskega predsednika, do notranjega in poljedelskega ministrstva, v kteri se vlada naprosi, do povspeši po-trjenje lovske postave.
Ta, kakor tudi še nadaljni predlog istega poročevalca, naj opozori vlada na to, da privzame zastopnika pri carinskem svetu, se sprejmeta.
Generalni tajnik poroča na to o seji velikega komiteja za prireditev mednarodnega kongresa na Dunaju v letu 1907., ki se je vršila, dne 13. junija t. L; pri tej seji se je sprejel v vspored tudi izlet v Grabnerhof na željo velikega komiteja. Pri tej priliki se je tudi izrekla obžalovanje, da se je pri izbiranju raznih poročevalcev premalo oziralo na kul-turelno tako važne kronovine kakor je n. pr. Češka in Štajerska, kojih strokovnjaki in poljedelske naprave so se nekako prezrli.
Centralni odbornik dr. Klusemann se pridruži temu mnenju in izraža svoje ogorčenje, da se dr. Schuppli ni izvolil poročevalcem za planšarstvo.
Centralni odbor sklene, da naznani eksekutivnemu komiteju mednarodnega poljedelskega kongresa, da bo se o priliki kongresa obžalovalo, da se je prezirala štajerska živinoreja in planšarstvo.
Nato se preberejo vloge in dopisi, in se formalno sklene, kako se naj isti rešijo.
Podpredsednik Thunhart prosi v imenu centralnega odbora, naj se v avgustu ne vrši nobena seja, kar predsed-ništvo tudi dovoli. Predsednik odobri potem zapisnik prejšnje seje, ki se je pregledal, na kar se sklene ob VjS. uri seja, ki je trajala 4 ‘/2 ure.
Poročila o hmelju.
Fiirstenfeld, dne 18. julija 1906. Hmelj, ki je odcvetel, ima deloma že lepe češuljice, vendar pa so bile iste precej poškodovane po žuželkah in ru-javi bolezni. Pričakuje se slab srednji
pridelek, akoravno si je po zadnjem dežju rastlina precej opomogla. Po ne-kterib nasadih so češulje že tako velike, da bo se koncem julija lahko pričel hmelj že obirati.
Za hmeljarsko društvo za severoizhodno Štajersko:
Ferdinand Koch, načelnik.
Žalec, dne 22. julija 1906. (VII. poročilo južnoštajerskega hmeljarskega društva.) Vroči poletni dnevi in pa tople noči ugajajo rastlini, da se lepo razvija. Golding nastavlja že Češulje, pozni hmelj pa pričenja cveteti. Žuželk je malo in se prikažejo posamezno, toda tudi te so izginile. Nasadi se kažejo zelo lepo in je toraj upati na dobro letino. (Je tudi so ponudbe zmiraj večje do 140 K za 50 kil, vendar se ne sklene nobena kupčija. V zadnjih dveh letih se je postavilo več sto novodobnih in dobrih sušilnic, toraj se hmelj lahko pravočasno in dobro shrani. Razventega imajo kupci na razpolago dober zavod za prepariranje in spravljanje.
Žalec, dne 28. julija 1906. (VIII. poročilo južnoštajerskega hmeljarskega društva.) Vreme je trajno dobro. Golding je večinoma okinčan s češuljami in bo najbrž dozorel že sredi meseca avgusta. Pozni hmelj je veliko nastavil in ravno najlepše cveti. Rastlina je v obče zdrava, in če bo zanaprej tako ugodno vreme, potem bomo nabrali do 25.000 stotov kakor lani, in to hmelja dobre kakovosti. Zanimanje za novi hmelj raste od dne do dne. Kupci zmiraj prihajajo. Cene so poskočile do 150 K za 50 kil.
Iz podružnic in krajnih društev.
Slatina. Poročilo o pregledovanju travnikov po dr. Hotterju in dr. Ska-zilu v podružniščem okolišu. Vsled sklepa, ki se je storil pri zadnjem potovalnem zborovanju v Podplatu, se je naprosila c. kr. kmetijska družba, da nam pošlje gospoda dr. Edvarda Hotterja; razven-tega je povabil podpisani vodjo poizvedovalnega urada kalisindikata v Gradcu, gospoda dr. Skazila. Slednjenavedeni gospod je prispel dne 7. junija v Podplat, kjer sta ga sprejela podpisani poročevalec in ravnatelj P ur ker; peljala sta istega na velike travnike kostrivniške grajščine (Ign. Nouaka dediči), na travnike poročevalca, kakor tudi na mnoge druge boljše in slabše travnike. Tukaj je imel gospod dr. Skazil priliko, opazovati deloma dobre, deloma prav dobre uspehe umetnega gnojenja na travnikih svojih spremljevalcev. Da bi se umetno gnojenje bolj razširilo, obljubil je gospod dr. Skazil poslati primerno množino umetnega gnoja, kakor tudi knjigo „Nauk o gnojenju* v obeh deželnih jezikih. — Gospod dr. Hotter je prišel dne 11. junija v Podplat, kjer sta ga zopet sprejela podpisani referent in ravnatelj Plirker kot glavni interesent ter ga peljala na svoje in mnoge druge travnike. Tudi gospod dr. Hotter je bil zadovoljen s povoljnim uspehom umetnega gnojenja. Dr. Hotter je svetoval, naj bi se na dobro umetno pognojene travnike še posejalo travino seme, kakor travniški oves, mačji rep in dr. Pri ogledovanju travnikov podpisanega poročevalca opazoval se je lahko
dober uspeh osuševanja, kajti sosedni | travniki so še žal popolnoma omlakuženi. Travniki, ki so bili svoj čas popolnoma zapuščeni in ničvredni, polni mahu in močvirja, so danes zelo dobri in obetajo mnogo krme; za to pa se moram prav posebno zahvaliti gospodu nadinženirju Sinreichu, ki jihjetako mojstersko osušil; veliko pa je tudi pripomoglo letno sna-ženje in umetno gnojenje. Na večer so se zbrali vsi udje podružnice v hotelu pri pošti na Slatini, kjer je govoril gospod dr. Hotter o pomenu travnikov, o oskrbovanju naravnih travnikov, o gnojenju travnikov, o sejanju travinega semenja; konečno o napravljanju umetnih travnikov ter o pridelavanju travinega semena. Pri tej priliki se nas je opozorilo, da je treba biti previdnemu pri nakup-svanju travinega in deteljnega semenja. Ko nam je gospod dr. Hotter pokazal še nektere vzorce travinega semena, končalo se je zanimivo zborovanje in izrekla se je zahvala gospod govorniku. — Drugi dan je gospod dr. Hotter nadalje pregledoval travnike na Slatini in pozneje v Spodnji Kostrivnici. Da bi se to, kar smo slišali, tudi praktično uporabilo, ter da bi uspeh videli tudi drugi kmetovalci, proj sila sta podpisani in ravnatelj Plirker gospoda dr. Hotterja, da jima pošlje za po dva orala travinega semena, kar je omenjeni gospod tudi rad obljubil. Pokazala se je pri tej priliki tudi živa potreba travniških valjarjev, pa upamo, da jih bomo imeli že prihodnje leto. Četudi nas „Gospodarski Glasnik* večkrat prav lepo navaja, da bi dobro oskrbovali travnike, ta glavne steber kmetijstva, bode se moralo v bodoče storiti še marsikaj, in tudi jaz hočem o tem enkrat spregovoriti nekaj besed. Našim gospod poročevalcem dr. Hotterju in dr. Skazilu pa se tem potom najprisrčnejše zahvaljujemo za njun trud, za vse nasvete ter za razne tozadevne knjige.
Podružnica slatinska, dne 20.junija 1906.	Andrej Drofenig, ud.
Videm. Zapisnik odborove seje na Vidmu dne 6. maja 1906. Prisotni: dr. Matija v Schmirmaul, predstojnik, Vekoslav Ž upe ve, zapisnikar, Franc Jamšek, Mavro Tramšek, Janez Molan, Josip Klinc, odborniki. Točka 1.: vredi se poročilo o občnem zborovanju dne 29. aprila 1906. Točka 2.: razpravlja se o točki 4. občnega zbora, o stavljenem predlogu glede ustanovitve podružnične drevesnice. Z ozirom na izvanredno prikladno lego in podnebje podružničnega okoliša, izvrstnosti zemlje za sadjerejo; oziroma na okolnost, da se že sedaj razven raznih poljedeljskih pridelkov mnogo sadja, posebno ranega speča na trg v bližnji Zagreb, kazalo bi v večji meri gojiti sadjerejo, razširjevati za ta kraj primerne vrste, kakor marelice, breskve, črešnje, višnje, češplje in slive, kutine. Z ozirom na vse to, sklene odbor enoglasno, obrniti se do c. kr. kmetijske družbe ter prositi nasvet, je-li bi bolje kazalo, napraviti podružnično drevesnico ali zadružno; uprašati, je-li more podružnica v to svrho ali zadruga računati na denarno pripomoč od strani družbe, oziroma dežele. Točka 3.: odbornik za Zdole, gospod J. Molan, želi, da bi se za na dan 10. junija nameravano po-
i	učno predavanje preložilo na nedeljo dne 17. junija. Odbor je s tem predlogom sporazumen.
Dr. Schmirmaul. Josip Klinc.
Videm. Zapisnik odborove seje na Vidmu dne 29. junija 1906. Prisotni: dr. M. Schmirmaul, predstojnik, L. Kores, J. Klinc, A. Kunej, J. Rožman, oborniki. — Dnevni red:
I.	poročilo predstojnikovo o poučnem
predavanju gospoda J. B e 1 6 t a v Zdolah dne 17. junija t. 1.	2. Izjava
odbornika gospoda Vekoslava Z up e v ca iz Vidma, da odloži mesto odbornika in tajnika. 3. Ureditev splošno veljavnega postopanja pri izposojevanju družbinih škropilnic (predlog gospoda odbornika
J.	Klinca). 4. Slučajnosti. K točki 1. poroča predstojnik, da je po podružnici prirejeno poučno predavanje v Zdolah vrlo dobro vspelo, bilo mnogobrojno ob iskano, da so kmeti in kmetice pozorno in sb zanimanjem sledilo poljudnemu pouku o trto- in sadjereji; da sta podružnici pristopila dva nova uda, in sicer gospod Alojz Soba, župnik v Zdolah, štev. 41, ter gospod Davorin Pleterski v Zdolah, štev. 32. Za sadna drevesa so se oglasili sledeči udi: Alojz Soba, Zdole, štev. 41, 20 komadov Kanadske reinette; Robert Ivanuš, Zdole, štev. 43, 5 komadov Kanadske reinette in 5 komadov Dielove maslenke; Miha Knez, Ravne, štev. 20, 10 komadov Kanadske reinette; Franc Strgar, Zdole, štev. 46, 5 komadov Kanadske reinette in 5 komadov Charlamov8ky; Jože Zupančič, Pleterje, štev. 2, 5 komadov Charla-movsky in 5 komadov Dielove maslenke. Ud Martin Pleterski želi subvencijskega mrjasca. K točki 2. Izstop odbornika in tajnika podružničnega Vekoslava Ž u p e v c a vzame odbor na znanje; sklene sklicati izvanredni občni zbor podružnice z dnevnim redom: volitev enega odbornika; določi mesto zborovanja v Sromljah ter združi zborovanje s poučnim predavanjem potovalnega učitelja gospoda J. Belbta; določi dan zbororovanja na 29. julij, oziroma 5. avgust, ako 29. julij ne bi bil po volji gospoda Belčta. K točki 3. sklene odbor, da ostanejo družbine škropilnice v shrambi pri vže poprej določenih odbornikih; da se škropilnice smejo edinole udom dajati v porabo; da sme posamezni ud uporabljati škropilnico samo eden dan, ter da se tudi vrstijo pri izposojevanju škropilnice redom, kakor so se za njo oglasili. Odborniki J. Klinc ter J. Rožman pritožujeta se, da so gumijeve cevi družbinih škropilnic bile tako slabe in ničvredne, da so se že pri prvi porabi raztrgale. K točki 4. Odbornik J. Klinc naznani, da je bil v številki 25. Časnika „Slovenski Gospodar14 ponatisnjen dopis iz Zdol, obrekovajoči podružnično vodstvo. Odbor sklene, poslati „Slovenskemu Go-spodarju“ popravek s zahtevo, da se v prihodnji številki časnikovi popravek tiska na istem mestu, kakor je bil objavljen dopis iz Zdol.
Dr. Schmirmaul. Josip Klinc. Pohanci dolnji (Artiče). Zapisnik o občnem zboru podružnice videmske v Pohanci dolnji (Artiče) dne 29. aprila 1906. Prisotni:	dr. M. Schmirmaul,
v
predstojnik, V. Zupevc, tajnik, Franc Jamšek, M. Tramšek, J. Klinc, L. Kores, J. Molan, A. Kunej, odborniki. — Dnevni red: 1. poročilo odposlancev k občnemu zboru c. kr. kmetijske družbe štajerske v Gradcu dne 21. in 22. marca 1906. 2. razdelitev trtnib škropilnic. 3. poučno predavanje: gospod potovalni učitelj J. Bel6.	4. predlogi.
5. sprejem novih udov. 6. zglasitev za plemenske bike in mrjasce, za sadno drevje. K točki 1. poroča odposlanec gospod dr. M. Schmirmaul. K točki 2. Škropilnice se razdele tako, da dobi vsaka v podružnici zastopana župnija po jedno škropilnico, da se dajo iste v uporabo odbornikom iz teh župnij z izrečnim nalogom, da se smejo škropilnice le samo udom podružničnim v uporabo dajati. K točki 3. Gospod potovalni učitelj J. Bel6 razpravlja o pomenu kmetijske družbe, o ugodnostih, ktere deli svojim udom; podučuje o pravilnem škropljenju in žvepljanju vinogradov, o kadenju proti spomladnim mrazom; o škropljenju sadnih dreves proti fuzikla-diju; o uničevanju raznih škodljivcev, o gnojenjn dreves; odgovarja in razjasnuje mnoga nanj stavljena vprašanja in poizvedovanja. K točki 4. ud Franc Budna iz Kališovca stavi predlog, naj podružnica videmska ustanovi lastno drevesnico. K točki 5. Pristopi 16 novih udov. K točki 6. Za subvencijske bike oglasijo se: Jože Radej, Dovsko, štev. 18; Franc Kranjc, Preseljdol, štev. 27; Miha Senica, Dovsko, štev. 1; Franc Korber, Sremič, štev. 1. — Za mrjasce:	Jože
Kovačič, Glogov brod, Artiče; Martin Les, Kostanjek, Zdole; Jurij Pleterski, Kremen-Videm. Za sadna drevesa iz deželnih drevesnic: Miha Senica, Dovsko, štev. 1:	65 komadov Kanade*
in 65 bobovec renske; Franc Molan, Zdole, 30 komadov Kanade; Franc Kužnik, Videm, 30 komadov (Kanade, Žuti cvetoče, Astrakane, prožastega Kardinala), 4 komadov hrušek, dobra Lujza dAvranche, 2 komadov Dolove maslenke. Ud Franc Budna iz Kališovca, štev. 5, občine Brezje namerava postaviti nove svinjake; prosi da mu podružnica izposodi potrebne uzorce ter deželno podporo. S tem je dnevni red občnega zbora končan; podružnični predstojnik se zahvali gospodu Belčtu na izvan-redno poučnem in poljudnem predavanju, ter ga prosi ustreziti željam udov ter prirediti dne 10. junija zopetno poučno predavanje v Zdolah.
Dr. Schmirmaul. Josip Klinc.
Nove knjige.
Živinoreja in mlekarstvo. Navodilo
zadružnikom slovenskih mlekarn. Spisal Anton Pevc, mlekarski izvedenec
Lična knjižica, ki je izvirna tako po svoji vsebini kakor tudi po svoji obliki in okrašena z mnogimi slikami, bode dobro došla vsem živinorejcem, kajti zbrano je v nji vse, kar mora vedeti umen kmetovalec.
Prav dobro bodeta došli našim živinorejcem sliki o vzornem hlevu, saj pri nas se tozadevno mnogo greši. Videl sem pred nekaj dnevi doma „popravljen" hlev in reči sem si moral, da je škoda za denar, ki se je potrošil za popravo. Ako si go-
spodar povzroči stroške, vpraša naj vsaj zvedenca za svet.
Rojaki-kmetji nabavite si toraj to knjižico, ki vam bo dober svetovalec. Stane s poštnino vred le 1 K 10 v; dobiva pa se v knjigarni gospod Dragotina Hribarja v Ljubljani. Podružnice naročite to brošuro za svoje udel Pri 100 izvodih dobite 10 brošuric zastonj.
Opozarjam pa vse ude naše štajerske c. kr. kmetijske družbe še vnovič, da se obrnejo na potovalnega učitelja za živinorejo, gospoda Martina Jelovšek, Gradec, Annenstrasse 66, naj jim napravi načrt, če si hočejo zgraditi nove hleve ali pa popraviti stare, kajti hlev brez zračnic, z mokrimi tlami, brez svetlobe je ječa — temnica za živino, ki ne more hasnovati kmetu, kterega skoro izključni dohodek je dandanašnji izkupilo za živino.
Pomnite toraj:
„Hlevi nesnažni in blatna živina Umnega kmeta res niso lastnina; čista živina in hlevi pa zdravi Kličejo: naš gospodar je pač pravi!“
—a—
Tržna poročila.
Cena deželnih pridelkov iz Štajerskega, Avstrije in Ogrske.
Mesto	r—<	Pšenica		£		— Ječmen		m <D > O		Koruza		Proso		
	M	K	V	K	V	K	a	K	V	K	V	K	V	
Celje ...	50	8	40	7	35	8			8	50	7	80	10			
Ormož .	50	8	—	6	50	7	—;	7	50	7	50	8	—	
Gradec .	50	8	50	7	25	8	—	8	82	7	65	9		
Ljubno.	50	9	—	7	50	8	50	10	25	8	—	—	—	
Maribor	50	7	80	7	—	7	50	8	- -	8	25	9	—	
Ptuj . .	50															—	—		, „		
Inomost.	50													
Celovec .	50	8	—	7	53	7	78	7	57	7	83	—	—	
Ljubljana Pešt . . Solnograd	50	8	—	7	50	7	30	11	—	8	—	—		
	50	9	50	7	90	9			10	40	8	20					
Dunaj Line....	50 50	7	855	6	512	6	912	7	98'	7	30		—	
Mesto		Ajda		Bob		Seno sladko		Seno kislo		Ržena slama		1 Ježna	slama	
	«	K	V	K	V 1	K	a	e\	V	K	V |	K	V	
Celje . .	50	9			10		5	50	4	50	5			4	—	
Ormož .	50	8	50	8	50	3	50	3	—	3	4g	3	—	
Gradec .	50	8	75		—	—	—	—	—	—	—	—	—	
Ljubno .	50	—	—	—		,	3	—	2	50	3	—	2	50	
Maribor.	50	8	—	11	25	2	30	—		4	40	4	—	
Ptuj		50	—	—	—	—	—-	—	—	—	—	—	—	—	
Graško tržno poročilo.
Sej m s krmo' in slamo od 30. julija do 5. avgusta 1906. Pripejalo se je 64 vozov z 537 meterskimi stoti sena in 41 vozov z 338 meterskimi stoti slame; sejm je bil slabeje obiskan kakor pretečeni teden. Cene so bile naslednje Seno, kislo od K 4,— do A 5.—, sladko od A 4.20 do A 5.40; ržena slama od A 4.— do A 5.—; pšenična slama od A 4.— do A 5.—, ječmena slama od A —do II —.—; ovsena slama od A —.— do A —.— ;ježna slama od A 3.60 do A 3.80.
Sejm z rogato živino dne9. avgusta 1906. Prignalo se je 365 volov, 194 bikov, 435 krav, 114 živih telet, pripeljalo se je — mrtvih telet, — svinj, — drobnice in — konjev.
Izvoz na Nižje Avstrijsko: v 3 volov; 49 bikov, 58 krave, - telet; na Gornje Štajersko : 125 volov, 40 bikov, 75 krav, - telet; na Vor-arlberško- 12 volov, 27 bikov, 60 krav, 6 teleti v Nemčijo: 18 volov, - bikov, — krav, —telet: v Švico : ;15 volov, 1	bik,	— krav,	—	teletf;
Solnograd: - volov, -	bikov,	- krav, -	telet; na
Ogrsko: — volov, —	bikov,	20 krav,	—	telet;
v Trst: - volov, -	bikov,	— krav,	-	telet;
na Češko: — volov, - bikov, 48 krav, - telet; v Moravsko: 10 volov, 27 bikov, - krav, - telet.
Cena je bila za 100 kilogramov žive teže klavni voli, tosti od A 80.— do A 84.— (izjemoma A 92.—), poltosti od A 74.— do A 78.—, suhi od A 68.— do A 72.— ; voli za pitanje od A 72.— do A 78.—; klavne krave, tolste od	A	60.— do	A	68.—,	poltolste do
A 52.—	do	A 58.—,	suhe od	A 42.— do
A 50.—;	biki od A 60.—	do K	80.—; dojne
krave do	4.	teleta od	A	60.—	do A 70.—,
čez 4. tele	od	A 52.— do A 58.—,	breje	od
A 52.— do	K	60.—;	mlada živina od	A 62.—
do A 72.—. Za 1 kilogram mrtve teže: telet; od A —.— do A —; svinje od A —.— do A —.—; pitanske svinje od A —.— do A —.—
Sejm klavne živine dne 10. avg. 1906. Zaklana živina:	700 telet, 1198 svinj,
2	komadov drobnice.
Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od A 1.08	do	A 1.20; teleta	la (izjemna cena)	od
A 1.20	do	A 1.30; nemške mesne svinje	od
A 1.40 do	K	1.44;	nemške pitanske	svinje	od
A 1.24 do	A	1.30;	ogrske mesne svinje	od
A 1.26	do	A 1.40; ogrske	pitanske svinje la	od
K —	do	K -.—; ogrske	pitanske svinje Ha	od
A 1.20 do A 1.28; bošnjaške pitanske svinje, debele od A —.— do A —.— ; bošnjaške pitanske svinje, suhe od A —do A —; ovce od A —.70; do A —.80; kozlički in jagnjeta od A 6.— do A 8.—.
Letni in živinski sejmi na Štajerskem.
Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letni in živinski sejmi.
Dne 23. avgusta v Ob erzeiringu**; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejni); v Gradcu*.
Dne 24. avgusta na Laškem**; v Gamsu**, okr. Ščavnica; v Voitsbergu**; v Irdningu (konjski sejm); v Knittelfeldu**; v Landlnu, okr. Sv. Gallen; pri Sv. Križu**, okr. Ljutomer; v Slovenski Bistrici**; pri Sv. Petru*, okr. Ober-wolz; v Ormožu**; v Cmureku**; v Teuffen-bachu**, okr. Neumarkt; v Rogatcu**; v Birk-feldu**; v Sinabelkirchenu**, okr. Gleisdorf; v Velenju**, okr. Šoštanj; v Arvežu**.
Dne 25. avgusta v Predlitzu**, okr. Murau; v Brežicah (svinjski sejm); v Lipnici*.
Dne 27. avgustav Ljubnem**, okr. Gornji-grad; na Bregu pri Ptuju**; v Rajhenburgu* okr. Sevnica; v Ilzu (tudi sejm z hmeljem), okr. Ftlrstenfeld; v Irdningu**.
Dne 28. avgusta v Ščavnici**; pri Sv. Ani am Aigen, okr. Feldbach; v Filrstenfeldu** (tudi sejm z hmeljem); v Dehantskirchenu*, okr. Fried-berg; pri Sv. Janžu arn Herberstein, okr. Pollau; v Vorau; pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, okr. Sv. Lenart v Slovenskih Goricah; v Svečini, okr. Maribor; v Ormožu (svinjski sejm); v Celju*.
Dne 29. avgusta v Feldbachu*; v Puster-waldu**, okr. Oberzeiring; pri Sv. Petru am Ottersbach**, okr. Cmurek; v Imenem (sejm s ščetinarji), okr. Kozje; v Žalcu**, okr. Celje; v Poličanah** okr. Slovenska Bistrica; v Ptuju (sejm s ščetinarji); pri Sv. Filipu**, okr. Kozje; v Vuzenici**, okr. Marenberg.
Dne 30. avgusta vKirchbergu**, okr. Feldbach; v Gradcu*; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejm).
Dne 31. avgusta v Konjicah.
Dne 1. septembra v Šv. Ožbaldu*, okr. Ivnioa; v Semriachu, okr. Deutschfeistritz; v Obdach**; pri Sv. liju**, okr. Murau; v Murau**; na Planini**, okr. Sevnica; v Brežicah (svinjski sejm); v Fischbachu**, okr. Birkieid; pri Sv. liju**, okr. Šoštanj; v Žigarškem vrhu, okr. Sevnica.
Dne 2. septembra v Fischerndorfu, okr. Uže; pri Sv. liju v Slovenskih Goricah, okr. Maribor; v Hieflau, okr. Eisenerz.
Dne 3. septembra v Gabersdorfu**, okr. Lipnica; na Bregu* pri Ptuju; v Trnovčih**, okr. Ptuju; v Zrečah**, okr. Konjice; v Zibiki**, okr. Šmarje pri Jelšah; v Marija-Tinskem**, okr. Šmarje pri Jelšah; v Celju* ; pri Sv. Rupertu**, okr. Weiz; v Slovenjem Gradcu**; pri Sv. Lovrencu**, okr. Celje; v Feldbachu (konjski sejm); v Dainachu**, okr. Voitsberg; v Liezenu; v v Račjem**, okr. Maribor; v Ormožu*.
Dne 4. septembra v Filrstenfeldu (sejm s hmeljem); v Ormožu (svinjski sejm); v Rogatcu (sejm z veliko živino); v Radgoni, v Vuhreda, okr. Marenberg.
Dne 5. septembra v Ptuju (konjski sejm, sejm z govedom in ščetinarji); v Dobju, okr. Kozje; v Imenem (sejm s ščetinarji), okr. Kozje; v Lučanah, okr. Arvež (sejm z drobnico).
v
Poročila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem, r. z. z o. p.
Gradec, Melilplatz št. 1.
žt-n-061- Okrožnica do vseh posojilnic Raiffeisenovega z i sterna, ki so združene v zvezi gospodarskih. zadrug na Štajerskem.
Vsem v zvezi združenim Raiffeiseno* vim posojilnicam se naznanja vsled poročila deželnega finančega ravnateljstva od dne 24. marca 1906, št. 8183, da je c. kr. finančno ministrstvo na Dunaju z odlokom z dne 1. marca 1906, št. 52.486 ex 1905, dovolilo, da zveza gospodarskih zadrug za Štajersko lahko plača pristojbine od svojih Raiffeisenovih posojilnic, pristojbine namreč, ki jih mora plačati po postavi od dne 21. maja 1873, drž. zak. št. 87, 1. junij 1889, drž. zak. št. 91 in 11. junija 1894, drž. zak. št. 111, skupno do konca novembra za preteklo poslovno leto na glavni davkariji v Gradcu.
Posamezne Raiffeisenove posojilnice toraj niso več dolžne, da bi za poslovno leto 1905 morale pristojnim davkarijam predložiti svoj dnevnik o pristojbinah v dveh izvodih ter plačati odmerjeno jim pristojbino. Nasprotno pa bo zvezino vodstvo koncem novembra vsakega leta, prvokrat v novembru 1906, za poslovno leto 1906. Podalo skupni izkaz vseh pristojbin za vse Raiffeisenove posojilnice c. kr. glavni davkariji; tukaj bo potem zveza tudi plačala odmerjeno skupno pristojbino, ter ob jednem posamezno posojilnico obreminila s svoto, ki pride na njo.
Zvezini zastopnik.
Poročilo sadne izkoriščevalnice
zveze gospodarskih zadrug za Štajersko, o sadnem pridelku leta 1906.
Iz raznih dopisov, ki jih dobivamo glede poročil o letošnjem sadnem pridelku v tujezemstvu je razvidno, da je štajerskim sadjerejcem kakor tudi kupcem veliko na tem ležeče, da dobe o tej stvari zanesljive podatke.
Ker pa imamo take podatke in vemo, da storimo našim sadjerejcem uslugo, če jih objavimo, zato hočemo tozadevno govoriti nekoliko natančneje. Belgijska, in sicer okrog Liitticha bo letos izvažala sveže sadje, osobito jabelka, kakor so vsaj sedaj kaže; v drugih krajih n. pr. pri Brilsselnu pa bo srednje, da celo malo sadja, in to boste izrabile v Bvoj prid Italija in Amerika.
Na zgornjem in spodnjem Bavarskem, v Oberpfalzu, Mittelfranken pričakujejo veliko sadja, v Pfalzi, pri zgornjih in spodnjih Frankih pa srednje veliko. V Man-heimu (Badensko) se bodo lahko prodajala jabelka. V nemški provinciji Pomeransko (Vratislava) je jabelk srednje precej; tuje sadje se toraj nebo potrebovalo. V prusko Šlezijo se je zadnja leta uvozilo mnogo alpskih jabelk, in popraševanje po istih je
bilo pri sadni izkoriščevalnici precej živahno. Največ se je pač uvozilo trpežnih, zimskih jabelk. Pošiljatve iz Tirolskega so se posebno prikupile zaradi dobrih vrst in pa zaraditega, ker so dobro spravljene. Namizno sadje pa bo se tudi letos lahko uvažalo. Na Pruskem (Berolin) bo srednje dosti sadja; razventega pa se ponuja veliko sadja po nizki ceni iz Amerike, kjer bo letos dobra sadna letina. Ob Labi (Ham-burg) je letos sadno drevje preobloženo, in se vršijo že predprodaje.
V	hamburškem okrožju bodo imeli dobro sadno letino, četudi isto zelo odpada. Kakor poročajo tamošnji interesenti, se letošnje leto ni zanašati na kako uspešno prodajo avstrijsko-ogrskega sadja. Važno mesto zavzema tamkaj tudi ameriško in avstralsko sadje. Oddala bi se lahko le zdrava kisla jabelka.
Kakor že rečeno se kaže na Belgijskem dobra sadna letina. Kar pa se tiče uvoza avstrijskega sadja v Belgijo, naj omenimo, da bi se dalo prodati le pozno sadje. Finih namiznih jabelk tamkaj nimajo dovolj, pač pa dobivajo ista iz Holandskega, Francoskega in Amerike. V Frankobrodu ob Meni potrebujejo jabelka za sadjevec. Iz Ljubčka se izvažajo jabelka na Dansko, Švedsko in Finsko. Z ljubečkimi tvrdkami tekmovati bi nikomur ne svetovali; češki poskusi so se ponesrečili. Poskusili so tudi avstrijsko sadje pripeljati naravnost na trg v Kristijanijo, toda tudi to se ni obneslo; ponajveč pride avstrijsko sadje čez Hamburg na Norveško.
V	Rigo (Rusko) pride dobro in ceno sadje iz Krima (južno Rusko). Kljub temu pa bi se dalo prodati v Petrogradu štajersko sadje prve vrste; le ne-kteri sadjerejci pošiljajo tjekaj svoje sadje.
Na Virtemberškem so pričakovali veliko sadja, toda slabo vreme in razni škodljivci so uničili, ali vsaj zmanjšali te velike upe, tako, da bo treba jabelka uvažati. Seveda letos se ne bo niti primeroma toliko potrebovalo kakor lani.
Poročilo blagovnega oddelka zveze.
Zvezino vodstvo bo poslalo kmalu vsem udom cenik za umetni gnoj za letošnjo jesensko dobo.
"Vse te v ceniku zaznamovane cene umetnega gnoja so proste. Vsa naročila se morajo vposlati zmiraj po kaki korporaciji , ki je združena z zvezo (posojilnice, kmetijske zadruge in društva, c. kr. kmetijska družba za Štajersko), ker bi se na naročila posameznikov, oziroma neudov ne mogli ozirati.
Ker se naročila izvršujejo po vrsti, kakor so nam došla, se pač svetuje, da bi se Tomaževa žlindra i. dr., kar bo se potrebovalo jeseni, naročilo že sedaj.
Prodaja žita c. kr. vojni opravi.
Z ozirom na našo okrožnico od dne 31. maja se naši udje vljudno opozarjajo, da nam naznanijo, koliko žita bi mogli oddati vojni opravi in sicer:
d) za oves najpozneje do 15. avg. t. 1. b) za rž in pšenico najpozneje do 15. sept. t. 1.
Zrnje, ki se rabi mesto ovsa, mora tehtati rž in koruza najmanj 66, ječmen pa 55 kil na hektoliter.
Za to naj se uporabijo ponujalni for-mulari, ki se dobe pri zvezi.
Kar se tiče kakovosti žita, ki bi se naj prodalo, opomnimo sledeče:
Sprejme se le zdravo, suho in snažno zrnje, skladišniške kakovosti, ki se je letos pridelalo. Skladiške kakovosti pa imenujemo tisto zrnje, čigar nesnaga t. j. tuja primešana pokvarjena zrna kakor: zrna drugih žit, grahorja, semena, snet, nadalje nesnaga, kakor: kamenčki, prst, prah i. dr. skupno v pšenici, rži in ječmenu kot zrnju za kruh ne sme presegati 2 5 težinih odstotkov; v ovsu, zmesi, rži in ječmenu kot zrnju za'pičo pa ne sme presegati 3 5 odstotkov teže. Kamenčki, zemlja, ilovica se pa smejo nahajati le posamezno, ne pa morebiti očividno (V10 odstotkov teže); tudi ne smejo biti med semenjem, ki se sprejme, škodljiva semena kakor: kokolj, ljulika, kri8tavec, poljska ostrožka i. dr., v zelo mali meri se pripusti divji česen in bolana zrnja (žitni rožič).
Ako je primešan divji česen in drugo škodljivo zrnje, ali pa bolano zrnje v večji meri, kakor se to dopusti, naj se vpraša za sodbo vojaški zdravnik, oziroma živino-zdravnik. Kar ti izrečejo, to je merodajno neglede na razne borzne in tržne navade.
Od teh dovoljenih 2‘5 oziroma 3‘5 težinih odstotkov se sme izločiti privejanju z vejalnikom, kakor ga rabi vojaško oskrbovalno skladišče pri zrnju za kruh največ en odstotek, pri zrnju za pičo l‘5°/0, pri prebiranju prej prevejanega zrnja za kruh in pičo, pa se sme izločiti le dopolnilo do zgornjih 2‘5 odstotkov pri zrnji za kruh, ozirom pri onem za pičo.
Glede načina kombiniranega vejanja in prebiranja so merodajne določbe vojaškega oskrbovalnega skladišča.
Kakovostna teža’'zrnja se določi na podlagi polhektoliterske mere s pomočjo nekega polnilega stroja, ki ga rabi vojna preskrbovalna oprava; ta mera mora znašati, če vojno ministrstvo od časa do časa na podlagi žetev ne določi minimalnih tež — pri pšenici za kruh najmanj 74 kil, pri zmesi za kruh najmanj 72 kil, pri rži za kruh najmanj 70 kil, pri koruzi za kruh najmanj 74 kil, pri ječmenu najmanj 59 kil, pri ovsu najmanj 42 kil na hektoliter.
Oves naj bo kakor najbolj navadno rumenobele barve; črni oves se sprejme le izjemoma.
Zrnja, ki nimajo prej navedene minimalne kakovostne teže, se ne sprejmejo za vojno opravo.
Kvalitete in vrste, ki so izključene od borznega prometa, se navadno tudi ne sprejmejo od vojaške oprave, to se pravi, ako vojno ministrstvo izrečno ne dovoli, da se sprejmejo.
Vsak ponujalec je dolžan na vsak način v dogovorjenem času spraviti toliko žita, kolikor se je zavezal; Če bi tega ne storil in bi ne vposlal cele količine ali vsaj enega dela ne, ima zveza pravico, da kupi toliko, kolikor manjka, na njegovo nevarnost kje drugod in ga obsodi, da poravna vso škodo, ki je nastala vsledtega, ker ni držal svoje obljube.
Kupčija se sklene na podlagi določil za promet na graški borzi za žito in na podlagi uzuelnih določb c. in kr. vojne uprave.
V ponudbah se naj navede natanko:
a)	vrsta žita, ki se hoče oddati;
b)	množina v kilogramih;
e) cena 100 kil od železniške postaje proč, naloženo v vagonih;
d) čas, do kdaj se bode zrnje spravilo.
Vreče posodi zveza, in se plača za nje navadna svota kot odškodnina. Izplača se najdalje v štirih tednih potem, ko se je blago prevzelo na postaji, kamor je bilo namenjeno.
Prej ko se odpošlje, naj se vpošlje od vsake vrste zrnja vzorec (1 kilo) zvezi in sicer Iranko. Kakovost zrnja, ki se hoče oddati, mora biti natanko tista kakor vposlanega vzorca. Ako bi se pokazal kak razloček med vzorcem in vposlanim blagom, ima vso škodo pošiljatelj.
Ako ima rž kakovostne teže 73 kil in še več, pšenica kakovostne teže
77 kil in čez, se cena zboljša za 15 v pri stotu in sicer le takrat, če je vse to vpošiljatelj sam pridelal.
Ako pa se je že pri pogodbi sklenilo, da mora biti višja kakovostna mera, kakor je minimalna, potem se cena ne zboljša.
Pri določbi cene lahko služijo ofi-cijelne cene graške borze za sadež in moko (ne pa tržne cene) kot nekako merilo.
Zveza gospodarskih zadrug na Staj erskem.
Izkaz o kontokorentnem poslovanju zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem meseca
junija 1906. (Promet z denarjem).
A. Posojilnice.
	Konto		vloge		Konto		kredita	
	Povračila vlog		Vloge		Krediti		Povračila kreditov	
	K	V	K	V	K	V	K	V
Stanje dne 31. maja 1906	- _		4,969.738	86	1,510.111	83		
Promet junija 1906	. . .	159.381	16	240.075	22	95.269	26	51.544	07
Skupaj . . .	159.381	16	5,209.814	08	1,605.381	09	51.544	07
Proč vračila		—	—	159.381	16	51.544	07	—	—
Stanje dne 30. junija 1906 .	—	—	5,050.432	92	1,553.837	02	—	—
B. Druge kmetijske zadruge i					n društva.			
	Konto		vloge		Konto		kredita	
	Povračila vlog		Vloge		Krediti		Povračila kreditov	
.	K	V	K	V	K	V	K	V
Stanje dne 31. maja 1906			1.160		461.072	93		
Promet junija 1906 . . .	—	—	—	—	23.010	31	5.224	59
Skupaj . . .	—	—	1.160	—	484.083	24	5.224	59
Proč vračila		—	—	—	—	5.224	59	—	—
Stanje dne 30. junija 1906,	—	—	1.160	—	478.858	65	—	—
Ves promet posojilnih društev zve		ze n	tešeča jun	‘ja 1	906 . .	. j	K 546.21	39-71
Ves promet ostalih gospodarskih zadrug in društev meseca
junija 1906 ................................................ 28.234-90
Stanje vseh koncem junija 1906 vlog ............................„ 5,051.592-92
Stanje vsega „	„	1906 kredita................ „ 2,032.695-67
Uvoz blaga v junija 1906 .......................................... 17.317-64
Izvoz „	„	„	1906 .................................... „	22.133-32
Skupni promet v junija 1906 .........................K 39.450 96
Število pridruženih posojilnih društev koncem junija 1906: 242.
Število ostalih pridruženih gospodarskih zadrug in društev koncem junija 1906: 51
Vabimo p. n. okrajne zastope in občine, kakor tudi cenjene družbine ude, da inse-rirajo v ,gospodarskem Glasniku^. Cena je nizka. Ako se večkrat inserira in večji inse-
rati, damo primeren popust. Naročila se naj blagovolijo vposlati naravnost druzbini pisarni.
Hrvafsko - slavonska kmetijska deželna razstava
v Zagrebu, Hrvatsko.
Kraljeva hrvatsko-slavonsko-dalmatinska deželna vlada priredi od 15. do 19. septembra 1906 v deželnem stolnem mestu Zagrebu, Hrvatsko, deželno razstavo plemene in koristne živine (konj, težke in lahke pasme, goved, svinj, ov&c, koz in perutnine).
Po ti razstavi se vrši od 20. do 25. septembra 1906 ravnotam deželna razstava sadja in grozdja in od 22. do 28. septembra deželna razstava sladkovodnih in morskih rib.
Navedene časovne razstave se bodo zelo poučno dopolnile z razstavo kmetijskih pomožnih In povspeševalnih sredstev, kakor so n. pr. kmetijski stroji, orodja, krmila in umetna gnojila (mednarodno), potem kmetijski pouk, kmetijsko preskuševanje, kulturna tehnika, konečno s trajno vrtnarsko, vinarsko in sadjarsko razstavo. Ta razstava traja od 1. do 30. septembra.
Razstava zgodnjega sadja (1,—5. septembra), psov (5.—7. septembra), in čebelarska razstava, vinske konkurenoe najboljših vin dežele, vsak dan poučna kmetijska predavanja in demonstracije o živinoreji, vinarstvu, rastlinstvu, kletarstvu i. t. d., izleti bodo nudili občinstvu gotovo mnogo vspodbudljivega in podučljivega.
Obisk razstave se bode toraj jednako izplačal tako kupcu kakor turistu.
146—4
Trgovec najde kot odjemalec konje, govedo za pleme, podrejo in mesnico, nadalje svinje, perutnino, sadje, grozdje, vino, medtem ko ima kot prodajalec širno polje za razpečavanje svojih kmetijskih strojev, umetnih gnojil, močnih krmil i. t. d.
Turista bo poučilo resno strmljenje hrvatskega naroda po gospodarskem napredku o možnosti njegovega razvoja, zanimalo ga bo živahno južno vrvenje na razstavi (vsak dan vojaška godba, izvrstne pijače, krasno grozdje ln sadje, narodna jedila i. t. d.), pisana in krasna noša hrvatskega ljudstva na deželi, zadovoljile ga bodo popolnoma vrtne naprave, posejane s krasnimi cvetlicami, in divna okolica Zagreba.
Zagreb leži ob vznožju zelenega, 1000 m visokega gorovja „Sljeme“ in je sredo-točje prog, ki peljajo od Budimpešta, Sarajeva, Belgrada in Orijenta k Adrijanskemu morju. V Zagrebu se začnejo železniške proge, ki vodijo v Banjaluko, Samobor, Zagorje. Iz Zagreba v Reko ob adrijanski obali je 6 ur, h krasnim Plitviškim jezerom 8 ur.
Zagreb ima mnogo komfortnih hotelov, na razpolago so kočije, gledališče (drama in opereta; zgradila sta gledališče leta 1895. Helmer & Fellner), ter ima tudi dosti umetniških zbirk i. t. d.
Morebitna vprašanja se naj stavijo na podpisanega vladnega komisarja kraljeve hrvatsko-slavonske kmetijske deželne razstave v Zagrebu, Hrvatsko.
Dp. Ivo Mallin m. p.
Urejuje generalni tajnik Franc Juvan. — Prevaja na slovensko F. Janžekovič. — Zalaga c. kr. kmetijska družba štajerska. — Tiska „Leykam“ v Gradcu.