Zbornik gozdarstva in lesarstva, 55, 1998, s. 63 - 95 GDK 170.1 : 172.8 / 176.1 : 946.3 Gozdarski inštitut Slovenije Prispelo!Received: Marec!March 1998 Sprejeto!Accepted: Junij!June 1998 Strokovni članek Professional paper ZBIRKA GLIV, LIŠAJEV IN VIŠJIH RASTLIN GOZDARSKEGA INŠTITUTA SLOVENIJE Maja JURC', Dušan JURC**, Franc BA nč***, Igor SIRK•••• Izvleček Prispevek prikazuje herbarije in mikoteke, v katerih je zbrano gradivo z ozemlja Slovenije. Orisan je predvsem razvoj mikoloških zbirk, omenjene so floristične in favnistične podatkovne zbirke v nekaterih inštitucijah v Sloveniji ter prikazan nastanek zbirk gliv, lišajev in višjih rastlin na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Opisan je način zbiranja podatkov o herbarijskem materialu ter njihovo arhiviranje v podatkovne baze računalniškega programa Herbarij Gozdarskega inštituta, ki je del herbarija LJU. Opisane so zmožnosti programa: vnos podatkov v podatkovne baze Glive, Lišaji, Hrasti, Višje rastline, Mikoriza, Živa kolekcija; iskanje in preverjenje vnesenih podatkov s pomočjo filtrov; izpis vnesenih podatkov na več načinov (Kazalo, Knjiga); izris etiket za herbarijske mape in izris lokacij različnih herbarijskih primerkov naenkrat ter naveden inventar zbirk do leta 1998. Ključne besede: zbirka gliv, zbirka lišajev, herbarij, podatkovna banka, Gozdarski inštitut Slovenije COLLECTION OF FUNGI, LICHENS ANO HIGHER PLANTS ON THE SLOVENIAN FORESTRY INSTITUTE Abstract The paper presents herbaria and fungi collections, in which the material from the territory of Slovenia is collected. It is concerned primarily with the development of mycologic collections. Floristic and faunistic data banks of some Slovenian institutions are also mentioned and the development ofthe collection offungi, lichens and higher plants ofthe Slovenian Forestry Institute is dealt with. The method for collecting data of herbarium material and their archiving in the data bases of the computer programme Forestry Institute Herbarium, which is part of the LJU Herbarium, are presented. The paper discusses functions of the programme such as entering of data in the data bases Fungi, Lichens, Oaks, Higher Plants, Mycorrhiza, Living Collection; searching and validation of entered data using filters; different modes of print previews of entered data (Contents, Book); drawing of labels for herbarium maps and of locations of different herbarium sample simultaneously, as well as the inventory of collections till 1998. Key words: Jungi collection, collection of lichens, herbarium, data bank, Slovenian Forestry Institute * doc. dr .. dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO ** asist, mag., dipl. biol., Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, I 000 Ljubljana, SLO *** prof. dr., prof. biol., Biotehniška fakulteta oddelek za agronomjo, Jamnikarjeva I O 1, I 000 Ljubljana, SLO **** inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO 64 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 55 VSEBINA CONTENTS 1 UVOD IN PREDSTAVITEV PROBLEMA INTRODUCTION AND PROBLEM PRESENTATION ....................................................................... 65 1.1 O RASTLINSKIH HERBARIJIH IN MIKOTEKAH, V KATERIH JE SHRANJENO GRADIVO Z OZEMLJA SLOVENIJE ABOUT HERBARIA ANO FUNGI COLLECTION IN WHICH THE MATERIAL FROM THE TERRITORY OF SLOVENJA IS STORED ................................................................................. 66 1.2 POVEZOVANJE PODATKOVNIH ZBIRK LINKS AMONG DATA BANKS ................................................................... 72 1.3 RAZVOJ MIKOTEKE. IN HERBARIJSKE ZBIRKE GOZDARSKEGA INŠTITUTA SLOVENIJE THE DEVELOPMENT OF THE FUNGI COLLECTION ANO THE HERBARIUM OF THE SLOVENIAN FORESTRY INSTITUTE ................................................................................ 74 2 METODA DELA METHODS .................................................................................. 76 2.1 ZBIRANJE PODATKOV DATA COLLECTING .................................................................................... 76 2.2 OBDELA V A PODATKOV DATA PROCESSING ..................................................................................... 79 2.2.1 Program HERBARIJ The programme HERBARIUM ....................................................................... 79 3 REZULTATI RESULTS .................................................................................... 85 4 SKLEP CONCLUSIONS ......................................................................... 86 5 POVZETEK ............................................................................... 86 SUMMARY ................................................................................ 88 VIRI REFERENCES ............................................................................ 90 65 Jurc, M. et ali.: Zbirka gliv, lišajev in višjih rastlin GIS 1 UVOD IN PREDSTAVITEV PROBLEMA INTRODUCTION AND PROBLEM PRESENTATION Gozdni ekosistemi so visoko strukturirani in večplastni sistemi, v katerih potekajo zapleteni procesi gradnje in razgradnje organskih snovi. Raziskovanje gozdnih biocenoz temelji na spoznavanju sestavnih členov skupnosti: bakterij, lišajev, gliv, pedofavne, simbiontov rastlin (mikorize, endofiti in dr.), pritalne vegetacije, drevja in celih sestojev. Poznavanje vrstne sestave ekosistema je temelj za varovanje in ohranjanje narave. Prve poskuse varstva narave v Sloveniji, predvsem gozdov, najdemo v nekaterih odredbah konec XIX. stoletja (PISKERNIK 1963-1964). Tako je npr. od širnih ozemelj na jugu Slovenije grof Auersperg leta 1888 izločil 305 ha starih kočevskih gozdov, v katerih naj bi se opustilo vsakršno izkoriščanje. Okrožnica deželne vlade za Kranjsko z dne 18. marca 1892 zahteva, naj se ohranijo tise, ki rastejo v gozdovih in zunaj njih. Seizmolog Albin Belar, profesor na ljubljanski realki, je že leta 1908 predlagal vladi na Dunaju, naj razglasi Dolino sedmerih jezer v Triglavskem pogorju za narodni park. S pozivom dunajskega ministrstva za poljedelstvo 5. julija 1914 so podana navodila, kako morajo v gozdovih varovati naravne spomenike, redke živali in rastline in jih popisati. Ministrstvo je tudi zahtevalo seznam rastlinskih in živalskih vrst, ki jih je treba zavarovati. Sledi intenzivna dejavnost Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov, ki je bil leta 1919 organiziran pri Muzejskem društvu v Ljubljani. Leta 1945 je Prezidij SNOS izdal splošni odlok o zaščiti kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti. O naravni dediščini kot naravni kategoriji se govori šele leta 1974 v konvenciji o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine (PETERLIN 1988). Intenzivna dejavnost varstva narave se odraža tudi v gozdarstvu - osnovana je mreža gozdnih rezervatov (MLINŠEK 1972, 1980, ANKO 1975), ki je zajela 167 objektov s skupno površino 9040 ha. Podrobno opredelitev, namen, veljavo in pravno varstvo pa sta dobili naravna in kulturna dediščina v Zakonu o naravni in kulturni dediščini leta 1981 (Uradni list SRS, št. 1-13, I, s. 16-28). 66 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 55 1.1 O RASTLINSKIH HERBARIJIH IN MIKOTEKAH, V KATERIH JE SHRANJENO GRADIVO Z OZEMLJA SLOVENIJE ABOUT HERBARIA AND FUNGI COLLECTION IN WHICH THE MA TERJAL FROM THE TERRITORY OF SLOVENIA IS STORED Znanstveno zanimanje za rastlinstvo in živalstvo z ozemlja Slovenije se je začelo že pred petimi stoletji, v dobi renesanse. Iz 15. in 16. stoletja je znanih več imen floristov, favnistov in drugih strokovnjakov, ki so bili po izobrazbi večinoma zdravniki in so se posvečali iskanju zdravilnih sredstev v rastlinskem, živalskem in rudninskem svetu. Prvi botanik, ki je opisoval rastline z ozemlja današnjega Slovenskega Primorja je bil Benedetto Rinio, ki je živel v 15. stoletju. Njegov rokopis z naslovom Liber de simplicibus Benedicti Rini}, datiran z letnico 1415 hrani knjžnica sv. Marka v Benetkah. Kodeks z isto letnico, ki vsebuje 458 barvnih ilustracij zdravilnih rastlin je shranjen v arhivu FF-PZE za slovanske jezike in književnost v Ljubljani (BEZLAJ/ SUYER 1974). Delo slovečega italijanskega zdravnika Pietra Andrea Mattiolija (rojen je bil leta 1501 v Sieni, umrl pa leta 1577 v Tridentu) iz leta 1569 komentarji k Dioskoridovim spisom De materia medica (Commentarii in sex libros Pedacii Dioscoridis Anazarbei de Medica materia, Venetis) štejejo za prve dokazane začetke floristike in favnistike na naših tleh. Mattioli je med drugim zaslužen za razvoj alpske floristike oziroma za raziskovanje flore Južnih apneniških Alp (PETKOVŠEK 1977). Sledijo floristične raziskave nizozemskega protestanta Carolusa Clusiusa (rojen je bil leta 1526 v Arrasu, umrl pa leta 1609 v Leidnu). Kot botanik cesarja Maksimilijana II je proučeval floro avstrijskih dežel in Ogrske. Poleg Avstrije je prepotoval velik del tedanje Panonije, bil je v Porabju, Prekmurju, na vzhodnem Štajerskem in v severozahodnem delu Hrvatskega Zagorja. V prvi knjigi Rariorum aliquot Stirpium ... Historia iz leta 1583 je opisal redkejše cvetnice v Avstriji in Panoniji. Pomembnejša so njegova pozneje omenjena mikološka dela. Najpomembnejši raziskovalci slovenske flore so vsekakor I. A. Scopoli, F. K. Wulfen in B. Hacquet. Nijhova dela štejejo za klasična floristična dela slovenskega ozemlja. loannes Antonius Scopoli (rojen je bil leta 1723 v Cavaleseju na južnem Tirolskem, umrl pa leta 1788 v Paviji) je bil v času od leta 1754 do 1769 prvi zdravnik v Idriji. Rezultate florističnih raziskav je objavil v delu Flora carnio!ica (Viennae, 1760), v katerem je zajel nad tisoč vrst višjih in nižjih rastlin, ki so bile tedaj pri nas prvič taksonomsko obravnavane. Nekaterim bolj pomembnim vrstam in rodovom je dodal slovenska imena, 67 Jurc, M. et ali.: Zbirka gliv, lišajev in višjih rastlin GIS verjetno pod vplivom C. Linneja, ki je priporočal zbiranje domačih imen. Leta 1772 je nastalo največje Scopolijevo delo Flora carniolica v 2. izdaji. To delo predstavlja začetek registracije našega rastlinskega bogatstva in je temelj slovenske floristike. Po Scopoliju je dobil ime rastlinski rod bunika (Scopolia) in več rastlinskih vrst (PETKOVŠEK 1977, GOSAR/ PETKOVŠEK 1982). Franc Ksaver Wulfen (rojen je bil leta 1728 v Beogradu, umrl pa 1805 leta v Celovcu) je bil po rodu Šved, sin avstrijskega oficirja. Delal je najprej kot profesor matematike in fizike na jezuitskem liceju v Gorici in Ljubljani, od leta 1764 pa kot duhovnik v Celovcu. Wulfenovo najpomembnejše delo je Flora norica phanerogama (Wien, 1858). Nove in redke rastline je opisoval zlasti v zbornikih, ki jih je izdajal dunajski botanik N. J. Jacquin. Spomin na Wulfena je ohranjen v imenu cvetnice vulfenija (Wulfenia carinthiaca Jacq.). Baltazar Hacquet (rojen je bil 1739 ali 1740 leta v Le Concquetu v Bretanji, umrl pa leta 1815 na Dunaju) je služboval kot kirurg v Idriji (1773-1773), središču naravoslovnih raziskovanj Kranjske dežele. Kot naravoslovec in etnograf je prepotoval celotno slovensko ozemlje. V delu Plantae alpinae carniolicae (Wien, 1782), ki ga hrani Narodni muzej v Ljubljani, je opisal nove rastlinske vrste in jih predstavil tudi v perorisbi. Dve se imenujeta po našem najvišjem vrhu, triglavski dimek (Crepis terglouensis /Hacq./ Kerner) in triglavski svišč (Gentiana terglouensis Hacq.), tevje pa je po Hacquetu dobilo strokovno ime Hacquetia. Prvi posveča pozornost rastišču: prvi je opazoval razlike v flori na apnenih in na silikatnih tleh (WRABER 1980-1981 ). Naš najstarejši znani herbarij rastlin z letnico 1696 je herbarij doktorja filozofije in medicine ter strokovnjaka za botaniko Janeza Krstnika Flysserja (podatki o rojstvu in smrti niso znani, doma je bil iz Ljutomera). Herbarij obsega 993 primerkov rastlin (ena od zanimivosti herbarija je primerek krompirja, ki so ga takrat poznali le kot okrasno rastlino). Herbarij hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. V Prirodoslovnem' muzeju Slovenije je ohranjen herbarij znamenitega naravoslovca Baltazarja Hacqueta. V Hacquetovem herbariju se je ohranila tudi skrivnostna Scabiosa trenta Hacq., za katero se je kasneje izkazalo, da je bleda obloglavka (Cephalaria leucantha /L./ Schrad.). Botanično zapuščino Karla Filipa Evgena Zoisa (zapiske iz njegovih botaničnih ekskurzij v letih 1787-1789) hrani Državni arhiv Slovenije (Zoisov arhiv, fasc. 20), njegov herbarij pa je v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Isti muzej hrani obsežni herbarij ustanovitelja botaničnega vrta v Ljubljani Franca de Paula Hladnika (1773-1844), herbarij prvega kustosa Deželnega muzeja v Ljubljani in avtorja imena Blagayev volčin (Daphne 68 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 55 blagayana Freyer) Henrika Freyerja (1802-1866) ter obsežen harbarij Valentina Plemlja (1820 -1875) (GOSAR/ PETKOVŠEK 1982). Velike in dragocene eksikatne zbirke rastlin, v katerih je gradivo z ozemlja Slovenije, so Paulinova eksikatna zbirka Flora exsiccata Carniolica v okviru katere je v letih 1901 - 1936 izšlo 2 000 številk (20 centurij), Dolšakov herbarij - znan po točnih ekoloških podatkih za zbrane rastline in Flora Stiriaca exsiccata (1904 - 1912) (WRABER / SKOBERNE 1989). V Prirodoslovnem muzeju Slovenije hranijo obsežen Splošni herbarij (urejen je po Durandovem indeksu) in 1 000 številk (1 O centurij) Reichenbachove Flora germanica exsiccata, v času od 1823-1886 pa je v okviru zbirke izšlo 12 ilustriranih knjig rastlin (lcones Florae germanicae). V ljubljanskem Prirodoslovnem muzeju hranijo še nekaj pomembnih herbarijev: urejen Kemerjev herbarij Flora exsiccata Austro-Hungarica (1881-1913), ki ima 2 000 številk (20 centurij), Robičevo zbirko alg, lišajev in mahov, Šafarjevo zbirko trav in mahov, Plemlovo zbirko rastlin, veliko Zbirko žit in semen, Holubovo zbirko eksotičnih rastlin in zbirko lesov (PISKERNIK 1952). Herbarij Rastem hrani rastline iz raznih krajev Evrope in tudi s slovenskega ozemlja, ravno tako tudi herbarij Slovenca Dolinerja (Dollinerja), ki je urejen po Mallyjevem indeksu. Za Slovenijo so vsekakor najpomembnejše herbarijske zbirke ljubljanskega univerzitetnega herbarija (LJU), herbarija Prirodoslovnega muzeja Slovenije (LJM) m dunajskega univerzitetnega herbarija (WU) ( WRABER / SKOBERNE 1989). Na ozemlju Slovenije so z raziskavami gliv pričeli že pred skoraj 400 leti. Prve zapise o glivah iz slovenskega ozemlja najdemo v drugi knjigi Carolusa Clusiusa, Rariorum Plantarum Historia (1601), ki ji je dodal štiriintrideset strani obsegajočo razpravo o gobah v Panoniji z naslovom Fungorum in Pannoniis observatorum brevis Historia ... (PETKOVŠEK 1973). Delo vzbuja še danes občudovanje strokovnjakov in ga štejejo za začetek znanstvene mikologije. Ohranila se je tudi zbirka akvarelnih slik o gobah, ki jih je naslikal neznani francoski avtor. Zbirka je bolj znana pod imenom Clusijev kodeks. Clusius je na teh originalih lastoročno pripisal nekaterim gobam ljudska imena, od katerih jih je nekaj slovanskega porekla kot gomba, galambicza, varganya, choporke (iz pečurke), szemerchyek in podobna, ki so si jih Madžari pred stoletji izposodili od južnih Slovanov. Prvi knjigi s skrajšanim naslovom Rariorum aliquot Stirpium ... iz leta 1583 je dodal seznam (Stirpium Nomenclator Pannonicus ... ) okoli tristo latinskih, madžarskih, nemških 69 Jurc, M. et ali.: Zbirka gliv, lišajev in višjih rastlin GIS in tudi slovenskih in hrvaških imen rastlin in gliv. Seznam upravičeno imenujejo prvi slovarček rastlinskih imen na svetu (GOSAR/ PETKOVŠEK 1982). Janez Vajkard Valvasor (1641-1693), kranjski polihistor, naravoslovec in tehnik, od leta 1687 član Royal Society v Londonu, govori v svojem delu Die Ehre des Hertzogthums Crain (Ljubljana, Niirnberg, 1689) o različnih vrstah žita, stročnic, zdravilnih zelišč, drevesnih in grmovnih vrstah, sadežev pa tudi praprotnic in užitnih gobah ter navaja njihova slovenska imena (PETKOVŠEK 1977). Sledijo za raziskave gliv in lišajev pomembna dela l. A. Scopolija. V že omenjenih delih (Flora carniolica- 1. izdaja, Viennae, 1760; Flora carniolica- 2. izdaja, Viennae, 1772) opisuje tudi večje število gliv in lišajev. Na prvo izdajo Kranjske flore iz leta 1760 se nanašajo Podobe kranjskih gob, naštetih v Kranjski flori (lcones Fungorum Carnioliae qui in Flora Carniolica numerantur. Edit. 1760 Viennae), ki jih hranijo v Naravoslovnem muzeju v Parizu (PIL TA VER 1995). To delo sestavlja 47 slik 189. različnih vrst gob, ki jih je na platnu naslikal idrijski slikar Thomas Hormann, avtor besedila z opisi gob in opombami je Scoppoli (PIL TA VER 1995). Tudi Podobe kranjskih lišajev (Icones Lichenum Carnioliae, qui in Flora Carniolica Numerantur, Edit. Viennae 1760) omenjenega slikarja Thomasa Hormanna se nanašajo na opise 122 taksonov lišajev v prvi izdaji Kranjske flore. V podobah je predstavljeno kar 115 taksonov lišajev na desetih oljnatih slikah, hranijo jih v Naravoslovnem muzeju na Dunaju (PILTAVER 1997). Za mikologijo je pomembna tudi Scopolijeva razprava Plantae subterraneae (Pragae, 1772) o glivah, ki rastejo na lesu v idrijskem rudniku (GOSAR/ PETKOVŠEK 1982). S sistematiko in biologijo nižjih rastlin, mahov, lišajev in gliv se ukvarjal Julij Glowacki (1846 - 1915). Prepotoval ni le Slovenije (Julijske in Kamniške Alpe, Kras), ampak tudi Dalmacijo, Bosno, Hercegovino in Črno goro. Med drugim je napisal izčrpne razprave o lišajih na Idrijskem (skupaj s F. Arnoldom), za posamezne kraje je ugotovil nove vrste in odkril več še neznanih gliv, lišajev in mahov (GOSAR/ PETKOVŠEK 1982). Prvi naravoslovec, ki se je sistematično ukvarjal z glivami na slovenskem ozemlju, je bil Wilhelm Voss (1849-1895). Leta 1874 je prišel z Dunaja v Ljubljano in postal profesor naravoslovja na ljubljanski realki. Še v času študija na Dunaju se je začel zanimati za glive, posebej za nekatere mikromicete (Uredinales - rje), ko pa je bil premeščen v Ljubljano, jih je začel raziskovati, predvsem v najbližji okolici mesta, pa tudi v drugih krajih Slovenije. Dotedanje znanje o glivah je zbral v delu Mycologia carniolica, ki predstavlja popis gliv na Kranjskem. V Mycologia carniolica Voss navaja 78 luknjičark. 70 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 55 Pri reviziji skupine Polyporaceae s.l. Vossove herbarijske zbirke, ki jo je opravila M. TORTIC s sodelavci leta 1975 (TORTIC in sod. 1975) je ugotovljenih 46 vrst (vrsti Incrustoporia subincarnata /Peck/ Doman. in Tyromyces gloeocystidiatus Kotl. et Pouz. sta za območje nekdanje Jugoslavije prvič objavljeni). Zbral je bogato herbarijsko gradivo, objavljal pa je v časopisih Verhandlungen der zoologisch-botanischen Gesellschaft in Wien in Osterreichische botanische Zeitschrift. Končne rezultate je zbral v razpravi, ki je v 4 delih izšla v Mitteilungen des Musealvereins fiir Krain v letih 1889- 1892 (TORTIC in sod. 1975, WRABER 1969) Iz bibliografije doslej pregledane starejše mikološke literature za območje Slovenije (MAČEK 1974) je razvidno, da je parazitske mikromicete raziskovalo več avtorjev, shranjenih paje bilo malo število eksikatov gliv. Tako npr. je Unger leta 1838 raziskoval stebričasto rjo v okolici Rogaške Slatine. Njegov herbarij hranijo v botaničnem inštitutu dunajske univerze, verjetno pa je kaj ohranjenega tudi v Joanneumu v Gradcu. V literaturi se omenja še herbarij duhovnika J. Šaferja, ki je eksikate shranil v svoji mikoteki. Ohranjeni so herbariji Karla Reichingerja, botanika iz Dunaja, ki je leta 1903 proučeval glive v okolici Ljubljane (eksikate je shranil v mikoteki dunajskega naravoslovnega muzeja). Tudi vzorce parazitskih in drugih gliv Karla von Keisslerja z Dunaja, ki je v letih 1905-1908 raziskoval ob Osojskem jezeru, na Bledu, Gorjah, Pokljuki in še nekaterih krajih na Gorenjskem, hranijo v herbariju dunajskega naravoslovnega muzeja (KEISSLER 1912, cit. po MAČEK 1974). V prej omenjeni zbirki so eksikati Otta Jaapa iz Hamburga, ki je leta 1907 študiral glive Karavank in Jezerskega (MAČEK 1974). V Prirodoslovnem muzeju Slovenije hranijo glive v naslednjih herbarijih : Herbarium W. Voss (Fungi) - 77 map; Herbarium S. Robič (Fungi) - 8 map; Herbarium S. Robič & V. Pleme! (Fungi) - 1 mapa; Flora exsiccata Austro-Hungarica (Fungi) - 2 mapi; Fungi europaei - l mapa; Fungi (v vžigaličnih škatlah) 10 škatel; Modeli domačih strupenih in nestrupenih gob H. Arnolda - 13 škatel (PRAPROTNIK 1994 b). V Herbariju ljubljanske univerze (LJU) hranijo glive v dragocenih zbirkah (Wraber 1994, osebna komunikacija): Mycotheca Universalis avtorja F. de Thlimna (XXIII centurij, zbranih v času od 1875 do 1884 leta), Zbirka Thlimen-Voss (348 rodovnih pol, zbranih v času od 1873 do 1888 leta), del herbarija dr. F. Dolšaka (Flora Carniolica /leta 1934, 1935/ Polyporaceae, Fomes, Addit. ad XXII. Basidiomycetes; Flora Carniolica /leta 1924, 1925, 1933/ in Flora Sloveniae /leta 1937, 1938/ Auriculariaceae-Corticiaceae, Addit. ad XXII. 71 Jurc, M. et ali.: Zbirka gliv, lišajev in višjih rastlin GIS Basidiomycetes; glive iz zbirke Flora Romania iz leta 1932; Flora Carniolica /leta 1930, 1931, 1933/ Clavariaceae, Basidiomycetes, /leta 1923 1937/ Hydnaceae, /leta 1933, 1934, 1937/ Agaricaceae, iz let 1927-1937 glive iz skupine Discomycetes in Helvellineae in še nekaj drugih, zbirka gliv Plantae Graecenses (Institut fiir Systematische Botanik Graz) od 1975 leta dalje. Zbirko gliv fitopatologa dr. F. Janežiča (JANEŽIČ 1953, 1955), ki je z delom pričel leta 1934 na Kmetijskem inštitutu Slovenije, hranijo na Agronomskem oddelku BF v Ljubljani. V tej zbirki hranijo tudi material, ki ga zbira in objavlja dr. J. Maček (MAČEK 1961, 1963, 1965, 1971). Na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo pri BF je od 1950 do 1985 leta kot gozdna fitopatologinja delala S. Hočevar, od njenega bogatega raziskovalnega dela je na Gozdarskem inštitutu Slovenije ohranjenih več kot 300 herbariziranih eksponatov, predvsem lesnih gliv (ROČEV AR in sod. 1980, ROČEV AR 1985). V zasebnih eksikatnih zbirkah gliv je ohranjen material z ozemlja Slovenije. Tako je pri raziskavah mikoflore pragozdov nastala zbirka gliv M. Tortic iz Zagreba. A. Piltaver je lastnik herbarija, ki obsega okoli 300 vrst višjih gliv predvsem iz skupine Russulaceae. Zbirke gobarskih društev Slovenije so shranjene na sedežih posameznih društev in podatkov o zbranem gradivu nimamo. Znani herbarij lišajev Slovenije je prej omenjena Robičeva zbirka alg, lišajev in mahov, Dolšakov herbarij lišajev v zbirki ljubljanske univerze (LJU) in herbarij lišajev, ki je nastal na ljubljanski univerzi po letu 1970 predvsem z delom dr. F. Batiča. Žive kulture gliv v Ljubljani hranijo v naslednjih inštitucijah: na Kemijskem inštitutu Slovenije je bila leta 1946 ustanovljena mikrobiološka zbirka živih kultur, ki je leta 1992 obsegala 500 sevov industrijsko pomembnih gliv iz vseh glavnih skupin: Zygomycetes, Ascomycetes, Basidiomycetes in Deuteromycetes. V letu 1997 je kolekcija obsegala cca 1500 sevov. Večino sevov hranijo na poševnem agarju ali pod sterilnim parafinskim oljem, nekateri so liofilizirani in shranjeni v tekočem dušiku (CIMERMAN in sod. 1992, ustno sporočilo), 72 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 55 v okviru zbirke ZIM (Zbirke Industrijskih Mikroorganizmov) (Raspor in sod. 1995): na Katedri za biotehnologijo Oddeleka za živilstvo hranijo prek 1100 izolatov kvasovk, bakterij in nitastih gliv; na Katedri za patologijo in zaščito lesa Oddelka za lesarstvo vzdržujejo in dopolnjujejo zbirko lesnih gliv, ki je leta 1995 obsegala 134 izolatov; na Katedri za fiziologijo rastlin Oddelka za biologijo so oblikovali zbirko mikoriznih gliv (predvsem iz skupine Basidiomycetes), katere začetek sega že v leto 1965, interni seznam obsega 68 gliv; na Oddelku za zootehniko oz. njegovih inštitucijah vzdržujejo več mikrobnih zbirk. Na Inštitutu za mlekarstvo vzdržujejo zbirko mlečnokislinskih bakterij in nekaterih tehnoloških kvarljivcev živil. Na Katedri za mikrobiologijo Oddelka za živilstvo je zbirka sevov Rhizobium in Bradyrhizobium. Podatki internih zbirk so enotno urejeni in vključeni v računalniško bazo podatkov (Access 2.0), ki je locirana na Katedri za biotehnologijo Oddelka za živilstvo. 1.2 POVEZOVANJE PODATKOVNIH ZBIRK LINKS AMONG DATA BANKS Za ozemlje Slovenije je zbrano v literaturi in herbarijih obsežno floristično gradivo. Podatki so v lasti posameznih inštitucij, za večino sinteznih obdelav jih je potrebno znova iskati in zbirati. V začetku osemdesetih let se s prodorom računalništva porajajo ideje povezovanja in enotnega obdelovanja množice florističnih podatkov. Pokazale so se potrebe po povezovanju obstoječih podatkovnih baz, še posebej pa težnja po poenotenju in zbiranju florističnega znanja za intenzivnejšo vključitev v srednjeevropsko kartiranje rastlin in gliv. Slovenija se zaradi svoje geografske lokacije in načina raziskovanja narave v preteklosti in sedanjosti navezuje na dva modela kartiranja flore in favne v Evropi. Prvi je srednjeevropsko kartiranje flore, ki temelji na ideji avstrijskega botanika E. Ehrendorferja o kartiranju rastlinstva Vzhodnih Alp iz leta 1963. Pri prvih korakih akcije srednjevropskih botanikov za kartiranje flore je sodelovala tudi leta 1966 ustanovljena Floristična sekcija Društva biologov Slovenije. Srednjeevropska floristična karta se lahko vriše v katerikoli zemljevid Slovenije, ki ima na robovih greenwiško stopinjsko mrežo. Lokacija je določena s številko osnovnega polja in kvadranta srednjeevropske floristične karte. Osnovno polje meri 1 O' geografske dolžine in 6' geografske širine, razdeljeno pa je še v 4 kvadrante (EHRENDORFER / HAMANN 1965, Floristično kartiranje ... , 1968, 73 Jurc, M. et ali.: Zbirka gliv, lišajev in višjih rastlin GIS WRABER 1967-1968, 1971-1972, 1975, PRAPROTNIK 1994a). Botaniki pri nas in v srednji Evropi uporabljajo to mrežo. Le v okviru programa evropske flore (Flora Europaea) je v rabi druga mreža (UTM) (GOGALA 1987). Drugi je tako imenovana UTM (Universal Transvers Mercator) mreža kartiranja favne in v zadnjem času tudi flore, ki razdeli ozemlje na kvadrate s stranico 1 0x 1 O km ali na njihove mnogokratnike (50x50 km, l00xlO0 km, pa tudi lxl km in celo lO0xlO0 m). Razširjenost živali ali tudi rastlin označujemo z znaki, ki kažejo na njihovo prisotnost v posameznem kvadratu. Kvadrati imajo v vsej Evropi enotne oznake, tako da je prenos podatkov o favni, flori ali drugih prirodninah mogoč v mednarodnem okviru. Kartiranje favne v Sloveniji vodi republiški koordinacijski center, člani koordinacijskega odbora so zastopniki Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, Prirodoslovnega muzeja Slovenije, Inštituta za Biologijo Univerze in Oddelka za Biologijo Univerze v Ljubljani ter Slovenskega entomološkega društva Štefana Michielija. Za Evropo usklajuje kartiranje favne poseben odbor EIS s sedežem v Luxemburgu, katerega član je tudi Slovenija (SIVEC 1980, 1983, CARNELUTTI in sod. 1982, GOGALA in sod. 1982, GOGALA 1987). Prvi so se dela na povezovanju obstoječega florističnega gradiva za Rdeči seznam ogroženih cvetnic in praprotnic Slovenije lotili botaniki Univerze in Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine (PETERLIN in sod. 1985, SKOBERNE 1989, WRABER / SKOBERNE 1987, 1989). Na osnovi teh izkušenj so se 1989 leta botaniki Univerze, Prirodoslovnega muzeja Slovenije, Biološkega inštituta Jovan Hadžij ZRC SAZU, Zavoda SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine in Gozdarskega inštituta Slovenije dogovorili o enotnem zbiranju florističnih podatkov. Dogovorili so se, da je pri oblikovanju računalniških baz florističnega kartiranja treba zagotoviti kompatibilnost z drugimi računalniškimi sistemi, ki so ali bodo v uporabi. Pomembna je enotna struktura zapisa podatkov in enoten način njihovega vnosa. Osnovni podatki so enotni za vse, ki se ukvarjajo s floristiko oziroma njeno računalniško obdelavo. Za pripravo podatkov o razširjenosti posameznih taksonov naj bi uporabljali metodo srednjeevropskega kartiranja flore. 74 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 55 1.3 RAZVOJ MIKOTEKE IN HERBARIJSKE ZBIRKE GOZDARSKEGA INŠTITUTA SLOVENIJE THE DEVELOPMENT OF THE FUNGI COLLECTION AND THE HERBARIUM OF THE SLOVENIAN FORESTRY INSTITUTE Na Gozdarskem inštitutu Slovenije potekajo že od ustanovitve inštituta leta 1947 kompleksne raziskave gozdnih ekosistemov. Kot rezultat številnih raziskovalnih nalog s področja gozdne ekologije (aplikativne fitocenologije, raziskav gliv, mikorize, gozdne fitopatologije, botanike) je bilo zbranih, zlasti v literaturi in manj v herbariziranem materialu, precej podatkov. Shranjenih je bilo tudi večje število herbariziranih rastlin s patogeni in večje število lignikolnih gliv. V zadnjih osmih letih potekajo na inštitutu raziskave lišajev kot bioindikatorjev onesnaženega zraka. Vendar pa ni bilo sistematičnega beleženja in shranjevana zbranega materiala. Celo zbirko višjih rastlin dr. M. Piskernika so poškodovali škodljivci in tudi veliko večino mikološke zbirke S. Hočevarjeve in dr. M. Torticeve. Zaradi vse večjega kopičenja mikološkega in lihenološkega gradiva, podatkov o višjih rastlinah (hrasti), vzorcev stresno (zaradi klimatskih ekstremov in imisije) poškodovanih rastlinskih delov, smo skušali vse dosedanje vedenje in podatke o zbranem gradivu združiti na enem mestu, v računalniški podatkovni bazi in v prostoru za zbirko (fotograftja 1). S tem je inštitut pridobil pomemben del gozdarskega informacijskega sistema, ki skupaj z diateko in knjižnico predstavlja celovit vpogled v vrstno sestavo flore in mikoflore Slovenije. V letu 1991 smo zasnovali računalniško bazo v jeziku ASHTON: TA TE; dBASE III / 1986 za vnos podatkov o glivah (BOLEZNI: LJU-ful), mikorizah (MIKORIZE: LJU- fu2), lišajih (LIŠAJI: LJU-li) in florističnih - botaničnih podatkov. Možnosti obdelave in kapacitete tega računalniškega jezika so bile že takrat solidne, tako da smo lahko v tem času pripravili dokaj obsežne zbirke podatkov. Zagotovljena je bila tudi kompatibilnost z drugimi sistemi, ki so bili v uporabi. Za vsako podatkovno bazo je bila značilna enotna struktura zapisa podatkov in enoten način njihovega vnosa. V podatkovno bazo BOLEZNI smo vnesli podatke vzorcev rodu Armillaria (152 taksonov), 83 taksonov zajedavskih in saprofitskih gliv z različnih gostiteljev in podatke o mikoriznih glivah. Tipične vzorce smo shranili kot referenčni material. V bazo MIKORIZE smo vnesli podatke o petih mikoriznih tipih in vzorce shranili kot referenčni material v tekočem fiksirnem sredstvu. V podatkovno bazo LIŠAJI so vneseni podatki o 395. lišajskih 75 Jurc, M. et ali.: Zbirka gliv, lišajev in višjih rastlin GIS taksonih. V povezavi z drugimi računalniškimi paketi (program Auto LISP) je bil možen tematski izris kart in etiket za herbarizirane vzorce. Fotografija 1: Photo 1: Prostor s herbarijem in mikoteko (fotografija M. Rupel) Herbarium and mycoteca room (photo M. Rupel) V letu 1993 smo, kot izplen mednarodnega raziskovalnega projekta Raziskovanje propadanja hrastov obstoječi podatkovni bazi dodali podatke o hrastih (botanični podatki) in v bazo HRASTI vnesli podatke o 160 taksonih hrasta. Programi za urejanje novih podatkov so bili oblikovani s pomočjo programskega paketa CLIPPER ver. 5.+ (KRALJ 1993a, 1993b), že obstoječe programe pa smo z istim programom preoblikovali. Omenjeni paket omogoča oblikovanje obširnejših podatkovnih baz, bolj enostavno izrisovanje kart in etiket in hitrejše delo. Herbarijskih etiket in tematskih kart nismo mogli neposredno izrisati zaradi neustrezne računalniške opremljenosti, potreben je bil fizičen prenos podatkovnih baz na bolj zmogljiv računalnik. V letu 1994 smo predelali računalniške programe in oblikovali program HERBARIJ (Herbarij Gozdarskega inštituta Slovenije), ki je napisan v podatkovni bazi Microsoft Access 2.0, združili programe podatkovnih baz in kartografskega izrisa in izdelali katologe zbranega gradiva: gliv, lišajev, mikoriz, višjih rastlin in posebej hrastov. 76 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 55 2 METODA DELA METHODS 2.1 ZBIRANJE PODATKOV DATA COLLECTING Herbarijska zbirka je najbolj zanesljiv referenčni material, ki omqgoča preverjanje po taksonomski plati. Njena kakovost pa je predvsem odvisna od kakovosti shranjevanja vzorcev in od podatkov, ki spremljajo vsak vzorec. Material za našo zbirko zbiramo na terenu in osnovne podatke vnašamo v terenski obrazec. Terenski obrazci so različni za glive, lišaje, mikorizne glive in višje rastline. Na sliki 1 je prikazan terenski obrazec za glive. GOZDARSKI INSTITITT SLOVENJE (Ljubljana) HERBARIJ LlU ful - glive 01.telarij- ___________ (vpišem, alije v herl>ariju tudi= določene glive) 24.milroriza- ________________ (označimo ali je g)ivamikorizra.) 25.povezav~ -----::-:;-:---- ( označimo ali obstaja povezava z podaikovm ba,o mikoriz 'fu2? IZFOI..NI AVTOR- COI..CCI'rEI.J GUVEl Slika 1: Obrazec za izpolnjevanje podatkov o nabranih glivah na terenu SLOVENIAN FORESTRY INSTITUTE, Ljublja,ra HERBARIUM Lm ful -~ 77 Jurc, M. et ali.: Zbirka gliv, lišajev in višjih rastlin GIS 01. ,e,w.rrumber: ______________ (oorue,:utwe rrumberof t.Kon) 02. t.Konname: ___________ (La.lin name offurgu, with auth:,r', name) 03. = ------------------- (!J!rtllS offimgu,) 04. :rubord.er _________________ (:rubord.eroffurgu,) 05. key ____________ keyao::~towhi.ch fun;u, was detemm,d) 06. "VI'•------------------ (type, variety, ,trun) 07. quota.tion _______ l:'Ofe1'!nee, to e>onalobmvation,) 23. heroarimn __________ (,ample offurgu, is ineluded in heroariumor rot) 24. rnyo:,n-lua ______________ (furgu, is rnyo:,n-hiza.l orno!) 25. link-up _____ (make a.note iflhere i, a.link-up to lhe da.ta. base ofrnyo:,irhizae ''fu2') TO BE Fn.LED IN BY THE AUTHOR- DETERMINER OF FUNGUS Figure l: The form far filling in data on Jungi collected in the field Sledi določanje, prešanje, sušenje in shranjevanje vzorcev. Tehnike sušenja, prešanja in stranjevanja so za različne taksonomske skupine različni, upoštevali pa smo izkušnje, ki jih imajo večji svetovni herbariji (HOLDENRIEDER 1967, HA WKSWORTH 1974, WOMERSLEY 1981, ROLL-HANSEN / ROLL-HANSEN 1982, JOHNSON/ BOOTH 1983, BAZZIGHER / KANZLER 1985, Plant Pathology ... 1987, Culture Collection ... 1987, SMITH / ONIONS 1983, CIMERMAN in sod. 1992). Posušene vzorce pred shranjevanjem za tri dni zamrznemo na -20°C, s čimer odstranimo možne škodljivce. Vse vzorce na 2-3 leta ponovno zamrznemo. Za določanje gliv uporabljamo klasične določevalne ključe (GAUMANN 1959; KREISEL 1961; AINSWORTH in sod. 1973a, 1973b; DOMANSKI 1972, 1973; ERIKSSON / RYVARDEN 1973, 1975, 1976; ERIKSSON in sod. 1978, 1984; RYVARDEN 1978; SUTTON 1980; ELLIS / ELLIS 1985; MOSER 1978; BON 1987; JULICH 1984; BREITENBACH / KRANZLIN 1981; ARX 1987) in ključe za določanje endofitov (ELLIS 1971, 1976; ARX 1981). Za določanje tipov ektomikoriz uporabljamo naslednje ključe: AGERER (1987-1993, 1991), GRONBACH (1988), WEISS (1988) in 78 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 55 druge. Pri molekularnih metodah identifikacije ektomikorize (amplifikacija genov z uporabo bazidiomicetno specifičnih prajmerjev in restrikcijskih encimov) pa ustremo literaturo (GARDES / BRUNS 1993, KRAIGHER in sod. 1994). Ker smo v zadnjih letih na našem inštitutu začeli z raziskavami nekaterih pomembnih področij fitopatologije in simbiontskih - mutualističnih odnosov med glivami in višjimi rastlinami kot so mikorime in endofitne glive in z raziskavami genetike gliv, začenjamo razvijati metode shranjevanja živih kultur (SMITH / ONIONS 1983). Poleg tega shranjujemo vzorce gliv na eksikatih rastlin, cele posušene višje glive, mikroskopske preparate, posušene kulture gliv na gojiščih, prepojenih z glicerinom (endofite), dele korenin drevja z glivnim partnerjem v tekočem fiksimem sredstvu, ekstrahirano DNA mikorimih gliv v zamrzovalniku ali v tekočem dušiku in dr. Za določevanje lišajev uporabljamo ključe: KUŠAN 1953; POELT 1969; POELT / VEZDA 1977, 1981; WIRTH 1980, 1987; DAHL / KROG 1972; OZENDA / CLAUZADE 1970; PURVIS / COPPINS 1992 in druge. V navodilih za vnos podatkov, ki se nanašajo na rastiščne in nekatere ekološke dejavnike uporabljamo šifrante iz Popisa gozdov (MIKULIČ 1990). Kot osnovo za poimenovanje in določanje taksonov hrastov smo uporabili naslednje ključe: ERNST 1976-1980; OBERDORFER 1983; DOMAC 1979; MARTINČIČ / SUŠNIK 1984. Kot osnova za določanje in poimenovanje višjih rastlin uporabljamo deli Liste der Gefasspflanzen Mitteleuropas (EHRENDORFER 1973) in Flora Europaea (TUTIN in sod. 1964-1994). Upoštevamo najpogostejše sinonime. Slovenska imena so povzeta po drugi izdaji Male flore Slovenije (MARTINČIČ / SUŠNIK 1984) ter Registru flore Slovenje - Praprotnice in cvetnice (TRPIN/ VREŠ 1995). Pri virih (Literatura) naj bi upoštevali temeljna botanična dela: MARCHESETTI (1896- 1897), POSPICHAL (1897-1899) za primorsko-istrski del Slovenije ter HAYEK (1908- 1956) za Štajersko. Za ozemlje Kranjske pa razen Skopolijeve (1772) in Fleischmannove flore (1844) uporabljamo herbarijske podatke Paulinove eksikatne zbirke Flora exsiccata Carniolica (1901-1936) in zelo pomemben MAYERJEV Seznam cvetnic in praprotnic slovenskega ozemlja (1952). 2.2 OBDELA V A PODATKOV DATA PROCESSING 79 Jurc, M. et ali.: Zbirka gliv, lišajev in višjih rastlin GIS Pri vsebinskem oblikovanju strukture podatkovnih baz so sodelovali naši strokovnjaki z različnih področij, upoštevali pa smo tudi zasnove podobnih sistemov doma in na tujem (SMITH/ ONIONS 1983, WRABER/ SKOBERNE 1989, CIMERMAN in sod. 1992). Za določitev lokacije (nahajališča) vsakega vzorca uporabljamo sedemštevilčne koordinate X in Y, ki jih odčitamo iz TK 1 :25000 (izdala in založila Geodetska uprava RS). Računalniški program iz odčitanih koordinat izračuna ustremo osnovno polje in kvadrant srednjeevropske floristične karte in kvadrant UTM mreže in jih izpiše na herbarijsko etiketo ali na karto razširjenost taksona. Z uporabo X in Y koordinat za lokacijo taksona in računalniško transformacijo lokacije v srednjeevropsko floristično in UTM mrežo smo dosegli primerljivost in kompatibilnost naše podatkovne baze s katerokoli bazo za kartiranje flore in favne v Evropi. Za vsako posamemo tematsko področje je predviden vnos minimalnega števila podatkov, ki jih vnesemo že na terenu v za to predviden terenski obrazec. Podatke o vzorcu vsak avtor pomeje dopolni z dostopnimi podatki iz virov (literatura, herbariji, ustna sporočila i.t.n.), s podatki o načinu določanja, poteku postopka določanja, načinu spravljanja vzorca v našem herbariju, vpišemo tudi zbirke kamor naš material pošiljamo in ga tam spravljamo i.t.n„ Tako je vsak vzorec identificiran z referenčno številko, z imenom taksona, nahajališčem, s podatki o lokaciji, rastišču, nadmorski višini in opremljen z opisom načina shranjevanja vzorca (vzorec iz narave, trosnjak, laboratorijska kultura, mikroskopski preparat, živa kultura). Za vsa tematska področja ki jih obravnavamo v našem herbariju (glive, mikorize, lišaji, hrasti, višje rastline), smo izdelali navodila, v katerih je natančno opredeljeno, kaj in kako vpisujemo v masko podatkovne baze (JURC in sod. 1993 ). 2.2.1 Program HERBARIJ The programme HERBARIUM Program HERBARIJ (Herbarij Gozdarskega inštituta Slovenije) je napisan v podatkovni bazi Microsoft Access 2.0 in prilagojen za računalnik A T 486 8Mb RAM, avtor programa je I. Sirk, inž. gozd. 80 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 55 Program Herbarij tvorijo menuji: Podatkovne baze (z izbirami: Naredi kopijo, Export, Import, Prekini program), Maske za vnos (izbire: Glive, Lišaji, Hrasti, Višje rastline, Mikoriza, Živa kolekcija gliv), Pregled vsebine (izbire: Glive, Lišaji, Višje rastline, Mikoriza, Živa kolekcija gliv), Tiskaj (izbire: Glive, Lišaji, Višje rastline, Mikoriza, Živa kolekcija gliv ter podizbire: Kazalo, Knjiga, Nalepke, Skrajšani izpis) (slika 3). Program omogoča vnos podatkov - sprotno oblikovanje podatkovnih baz, preglede vsebine podatkovnih baz, učinkovito iskanje in preverjanje vnesenih podatkov s pomočjo filtrov, izpis vnesenih podatkov na več načinov, izris etiket za herbarijske mape in izris lokacij različnih herbarijskih primerkov naenkrat. V okviru menuja Maske za vnos, ki vsebuje izbire Glive, Lišaji, Hrasti, Višje rastline, Mikoriza, Živa kolekcija gliv, vnašamo podatke v zbirke - podatkovne baze (slika 2). Export lmport Prekini program Microsoft t Maske za vnos Pregled vsebine Tiskaj Slika 2: Glavni menuji in izbire menuja Podatkovne baze. Izbira Naredi kopijo se deli še naprej - Glive, Lišaji, Hrasti, Višje rastline, Mikoriza, Živa kolekcija gliv Figure 2: The main menus and items of the menu Dala base. The item Make a copy is further divided into - Fungi, Lichens, Higher plants, Mycorrhiza, Livingfungi collection Podatke o vzorcu vnašamo v maske za vnos gliv, lišajev, hrastov-višjih rastlin, mikoriz, žive kolekcije gliv (slika 3). Slika 3: Maska za vnos lišajev Figure 3: Maskfor data input of lichens 81 Jurc, M. et ali.: Zbirka gliv, lišajev in višjih rastlin GIS :lGradin, CiČerija 810 16 X 16 15035150 ly I Prekini I · Podatkovna zbirka Glive ('ful') temelji na maski za vnos gliv. Maska je sestavljena iz 25. vnosnih polj, kamor vnašamo podatke o nahajališču glive, gostitelju, tipih in mikoriznosti gliv, rastiščnih razmerah, datumu nabiranja in poteku določanja vzorca, načinu shranjevanja vzorca, najditelju, določitelju, revidentu podatkov, o literatumih podatkih o obravnavanem taksonu, ključih, ki smo jih uporabili pri določanju glive, filtrih (rod, poddeblo) za pregledne izpise vrst in druge podatke. Podatkovna zbirka Lišaji ('li'}temelji na maski za vnos lišajev. Maska je sestavljena iz 31. vnosnih polj, kamor vnašamo podatke o nahajališču lišaja, gostitelju, pokrovnosti, rastiščnih razmerah, fitigeografskem območju, datumu nabiranja, najditelju, določitelju podatkov, literatumih podatkih o obravnavanem taksonu, ključih, ki smo jih uporabili pri določanju lišaja in druge podatke. Podatkovna zbirka Višje rastline ('fl') temelji na maski za vnos višjih rastlin. Maska je sestavljena iz 21. vnosnih polj, kamor vnašamo podatke o nahajališču rastline, rastiščnih razmerah, datumu nabiranja in poteku določanja vzorca, načinu shranjevanja vzorca, najditelju, določitelju, podatkov, literatumih podatkih o obravnavanem taksonu, ključih, ki smo jih uporabili pri določanju rastline in druge. 82 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 55 Podatkovna zbirka Hrasti ('hrasti') temelji na maski za vnos hrastov, maska sestavljena iz 33 vnosnih polj. Zbirka Hrasti je bila · oblikovana za potrebe Mednarodnega raziskovalnega projekta Propadanje hrastov, po dokončanju naloge so podatke združili z bazo Višje rastline. Maske za vnašanje podatkov (glive, lišaji, višje rastline, mikorize, žive kolekcije gliv) temeljijo na bazah. Torej imajo ista polja za vnašanje kot njihove matične baze. Baze so oblikovane kot šifranti in so dvojni. Prvi šifranti sprejmejo podatke, ki jih vpišemo in jih shranijo za nadaljnjo rabo (npr. imena taksonov, gostitelji, rastišča, najditelji ... ). Druga vrsta šifrantov pa omogoča samo izbiro nekega točno določenega podatka (npr. fitogeografsko območje). Pri maskah za vnašanje podatkov program Herbarij uporablja sistemske viseče menuje, ki so zelo uporabni npr. za sortiranje podatkov, iskanje i.t.n. Menu Pregled vsebine omogoča odpiranje maske za filtriranje podatkov, tako na zaslon dobimo samo tiste podatke, ki jih želimo videti. Omogoča pa tudi pregled vseh vnesenih podatkov v baze, filtriranje podatkov po določenih filtrih ter izrise določenih vsebin (slika 4, slika 5). Bolezni 01 tekoča ttevllka: '-1 ____ 16_7 __ 02 Ime taksona: 03 rod: Sclero homa tlanek: !Lokacije glr, v Herbariju Gozdarskega inštituta Slovenije 21 časovni podatki: 126 11 1991-določeno (mikroskopirano) 22 opomba: 1 trajni preparat 23 herbarij: ,. Rod: Vrata 1: Vrsta 2: Opomba 1: Opomba 2: Opomba 3: ------------24 mlkorlza: ;__ __ _ 25 povezava: Knjiga Kazalo 1• • Record:167 of1200 • •I 750 Prlnt Prekini Slika 4: Ukazi za izris karte nahajališč gliv, v ozadju slika filtriranih podatkov, ki zadoščajo našim kriterijem Figure 4: Commands for printing the map of locations of Jungi, in background there are selected data, which correspond the desired criteria 83 Jurc, M. et ali.: Zbirka gliv, lišajev in višjih rastlin GIS Lokacije lllšjll rostlln v Herborlju Gozdarskega Inštituta Slovenije ~ u ~ ~ ~ ~ m ro ~ ~ ~ ~ ~ ~ oo ~ ~ ro ~ ~ .,,r v--, . .. - \., lF \J ."( M ~ • .. - ~r';__ rµ' ;--..,-- .--,_ - ('.I) 1 >-.__ .. . . ./ • u ) ~ • 1 • 1 ., \, . .r 1 _j • ( ~ / . / • . . ~ .. . • _., j « " \ 1 1 • ,,,r-.J.'. . 1 ~ "' ,!_,... ., y . II ~ ,,, .. JJ L . "' • ' o " "' ., .. '- ,.._., .__r- ~ v ";_)'-c..i' n .. Slika 5: !zgled izrisa filtriranih podatkov Figure 5: The map with selected data Menu Tiskaj vsebuje izbire Glive, Lišaji, Višje rastline, Mikorize ter Žive kolekcije gliv od katerih se vsak deli na Kazalo, Knjiga, Nalepke in Skrajšani izpis. Kazalo tiska vsebino izbire, na katero se veže (npr. Višje rastline-Kazalo) po abecednem redu (slika 6), Knjiga tiska vsebino izbire, na katero se veže po velikosti tekoče številke. Nalepke izriše etikete za herbarijske vzorce, ki jih shranimo v herbarijske mape (slika 7). 84 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 5 5 Herbarij: GLIVE - PREGLED št. Ime taksona 772 Aureooasidum JX!llulans (de Bary) Am. v ar. JX!llulans 427 Aureooasidum JX!llulans (de Bary) Arn.var.melanigenum 819 Aureooasidum JX!llulans (de Bary) Arn.var.melanigenum 1030 Aureooasidum JX!llulans (de Bary) Am.var.melanigenum 1167 Auriculalia mesenterica (Dicks.:ex S.F.Gray) Pers 242 Auriculalia mesenterica (Dicks.:Fr.) Pers 516 Auriculalia saml:x.Jcina Mart ex Winteret Demet. 1155 Auriscalpinum vulgare S.F.Gray 237 Badhamia cf. vilidescens Meylan 1078 Baeospora myosura (Fr) Sing. 747 Basidiomycctina (lip 3) Slika 6: !zgled kazala na zaslonu (za glive) Figure 6: View of index on monitor (far Jungi) S1 S2 03 34 "' .. S1 "" "" 00 01 02 00 ()1 "' GOZDARSKI INSTITUT SLOVENI.E LJU HERBARIJ. VISJE RASTLINE No. 45 Quercus robur L. Krakmrski11:ozd, Gmajna, ob cesti Gmajna-Zameško II.V, 152 m 4.10.90 Na,jdite!i: Azarov E., Smole I. Dolociteli: Smole I. . "" . ,_ •-·'- !,o!, J , l X . '- - -1 J rc::i:,, F7 7 'CV .,, I,.)''- { -- ~ 1 '\. '- K 1 J ..,. ~ ',. \,- '/) \ -~ ~ 7, ~,_ v' 7""' 1/ 1, r,; <. J """ ,['.., ·: h 1,) -., '-'> 0158 /1 1 l,JIW2 - 55 28100 5082000 _, [;!> n '111'1.._ L...--..> L/ Slika 7: Etiketa herbarijskega vzorca Figure 7: A Zabel far the herbarium sample Nahajall§če Vipava Vipava Krnica, Trnovski gozd Tišina - drevesnica Krakovski gozd Ljubljanski g-ad Cigonca Dolina Krvavice, Iški Vint 3 REZULTATI RESULTS 85 Jurc, M. et ali.: Zbirka gliv, lišajev in višjih rastlin GIS V menuju Maske za vnos programa HERBARIJ Gozdarskega inštituta Slovenije so zbrani podatki v bazah Mikoteka (Glive, Mikorize, Živa kolekcija gliv), Lišaji in Višje rastline. Mikoteka je sestavljena iz treh datotek: Glive ('ful '), Mikorize ('fu2') in Živa kolekcija gliv ('fu3'). Glive ('ful'), vsebuje ob koncu leta 1997 1.287 vzorcev (279 različnih rodov, 613 različnih vrst gliv), na katere se nanaša 32.175 podatkov. Dopolnjena je s šifrantom gliv 'lmetaful ', šifrantom 'Gostite!' ter šifranti nahajališč, najditeljev, določiteljev, revidentov, dolčevalnih ključev (38 ključev), Iiteratumih virov, ki se sproti polnijo. Žive glivne kuture ('fu3'), vsebuje ob koncu leta 1997 154 vzorcev (54 različnih rodov, 91 različnih vrst gliv) na katere se nanaša 3.388 podatkov. Dopolnjena je z ustreznimi šifranti, vsebuje pa predvsem podatke, ki se nanašajo na načine shranjavanja živih glivnih kultur. Mikorize ('fu2') - vnos podatkov je v teku. Zbirka Lišaji ('Ji'), vsebuje ob koncu leta 1997 3.639 vzorcev (114 različnih rodov, 582 različnih vrst lišajev), na katere se nanaša 112.809 podatkov. Dopolnjena je s šifrantom lišajev 'Imetklis', šifrantom 'Gostite!' ter šifranti nahajališč, kamnin, tal, poškodovanosti, pokrovnosti, številčnosti, fitogeografskih območij, določevalnih ključev, šifranta virov, najditeljev, določiteljev, revidentov, ki se sproti polnijo. Šifranti za gostiteljske rastline v Mikoteki in Lišajih ob koncu leta 1997 obsegajo 77 vrst gostiteljskih rastlin, šifrant za najditelje pa 105 najditeljev. Zbirka Višje rastline ('fl') vsebuje ob koncu leta 1997 461 vzorcev (104 različnih rodov, 153 različnih vrst višjih rastlin), na katere se nanaša 9.681 podatkov. Dopolnjena je z šifrantom rastlin 'lmetkhr' (190 različnih višjih rastlin) ter šifranti virov, najditeljev, določiteljev, revidentov, fitogeografskih območij, ki se sproti polnijo. Zbirka Hrasti ('hrasti'), vsebuje ob koncu leta 1997 160 zapisov (5.280 podatkov), ter šifrante nahajališč, gozdnih združb, kamnine, tal, ekspozicije, pokrajine, najditeljev, določiteljev, revidentov, dolčevalnih ključev, ki se sproti polnjio. Vsaka določitev je avtorizirana, vsak herbarijski vzorec pa označen z številko (tekoča številka), ki je na poli (herbarijskih etiketah) in šifro literatumih virov. Zbirka 86 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 55 HERBARIJ obsega zbrano, pregledano in vneseno gradivo od leta 1994 do 1998. V si obdelani podatki o glivah so posebej predstavljeni v Katalogu gliv mikoteke in herbarija Gozdarskega inštituta Slovenije (JURC, M. in sod. 1994; MUNDA in sod. 1995, HUDOKLIN-ŠIMAGA in sod. 1996, HUDOKLIN-ŠIMAGA in sod. 1997) in v Katalogu živih glivnih kultur mikoteke in herbarija Gozdarskega inštituta Slovenije 1994 (JURC,M. in sod. 1994, JURC,M. 1995). Vsi zapisi o lišajih so v Katalogu lišajev mikoteke in herbarija Gozdarskega inštituta Slovenije (BATIČ in sod. 1994; 1995, MA YRHOFER in sod. 1996, BATIČ in sod. 1997), o višjih rastlinah pa v Katalogu višjih rastlin Gozdarskega inštituta Slovenije (BATIČ / SMOLE 1994). Kataloge dopolnjujemo in shranjujemo v Gozdarski knjižnici vsako leto. 4 SKLEP CONCLUSIONS Neoporečno identificirati določeno življenjsko obliko organizma in ga ohraniti za naše zanamce je cilj in delovno področje mnogih strokovnjakov v svetu. Tudi strokovnjaki, ki se ukvarjamo z raziskovalnim in pedagoškim delom na področju gozdarstva (mikologija, botanika, lihenologija, fitocenologija), se združujemo v tem poslanstvu. Rezultat našega dela je Zbirka gliv, lišajev in višjih rastlin Gozdarskega inštituta Slovenije. Napori snovalcev zbirke so usmerjeni po eni strani v opremljanje herbarijske sobe ter laboratorija, ki omogočata sodobno organizacijo fizične zbirke eksikatov (gliv, lišajev, višjih rastlin) in živih kultur gliv, po drugi strani pa v dodelavo računalniških programov in dopolnjevanje ustrezne banke podatkov po mednarodnih standardih. Z izmenjavo podatkov in referenčnega materiala se vključujemo v mednarodno mrežo sorodnih zbirk in njihovih bank podatkov. 5 POVZETEK Gozdarski inštitut Slovenije je osrednja gozdarska raziskovalna ustanova, kjer potekajo kompleksne raziskave gozdnih ekosistemov že od leta 194 7. Mnogo zbranega materiala (predvsem rastlinskih vzorcev in zajedavskih ter lignikolnih gliv) je zaradi neustreznega hranjenja propadlo, ostali so le zapisani podatki o determiniranih taksonih. Šele v osemdesetih letih smo uredili prostor za hranjenje vzorcev, v začetku devetdesetih pa smo sestavili računalniški program za evidenco shranjenih vzorcev. S tem smo pomembno 87 Jurc, M. et ali.: Zbirka gliv, lišajev in višjih rastlin GIS dopolnili gozdarski informacijski sistem, saj je beleženje biotske raznovrstnosti gozdnih ekosistemov prioritetna naloga tudi v raziskavah gozda. Končna verzija računalniškega programa HERBARIJ (Herbarij gozdarskega inštituta Slovenije) je napisana v podatkovni bazi Microsoft Access 2.0. Oblikovani so bili terenski obrazci za beleženje vseh podatkov o vsakem nabranem taksonu posebej za glive, lišaje, mikorizne glive in višje rastline. Zbrana so bila temeljna taksonomska dela, po katerih vzorce determiniramo, vsa se samodejno polnijo v šifrant določevalnih ključev. Računalniški program določi osnovno polje in kvadrant srednjeevropske floristične karte in kvadrant UTM mreže iz sedemštevilčnih X in Y koordinat nahajališča (odčitamo jih iz TK 1: 25.000). Vsaka določitev je avtorizirana, vsak herbarijski vzorec pa označen s številko (tekoča številka), ki je na poli (herbarijskih etiketah). HERBARIJ Gozdarskega inštituta Slovenije zajema podatke v bazah Mikoteka (Glive, Mikorize, Živa kolekcija gliv), Lišaji in Višje rastline. Mikoteka je sestavljena iz treh datotek: Glive ('ful '), Mikorize ('fu2') in Živa kolekcija gliv ('fu3 '). Glive ('ful'), vsebuje ob koncu leta 1997 1.287 vzorcev (279 različnih rodov, 613 različnih vrst gliv), na katere se nanaša 32.175 podatkov. Dopolnjena je s šifrantom gliv 'Imetaful ', šifrantom 'Gostitel' ter šifranti nahajališč, najditeljev, določiteljev, revidentov, dolčevalnih ključev (38 ključev), literatumih virov, ki se sproti polnijo. Žive glivne kuture ('fu3'), vsebuje ob koncu leta 1997 154 vzorcev (54 različnih rodov, 91 različnih vrst gliv), na katere se nanaša 3.388 podatkov. Dopolnjena je z ustreznimi šifranti, vsebuje pa predvsem podatke, ki se nanašajo na načine shranjavanja živih glivnih kultur. Zbirka Lišaji ('li'), vsebuje ob koncu leta 1997 3.639 vzorcev (114 različnih rodov, 582 različnih vrst lišajev), na katere se nanaša 112.809 podatkov. Dopolnjena je s šifrantom lišajev 'Imetklis', šifrantom 'Gostite!' ter šifranti nahajališč, kamnin, tal, poškodovanosti, pokrovnosti, številčnosti, fitogeografskih območij, dolčevalnih ključev, šifrantom virov, najditeljev, določiteljev in revidentov, ki se sproti polnijo. Šifranti za gostiteljske rastline v Mikoteki in Lišajih ob koncu leta 1997 obsegajo 77 vrst gostiteljskih rastlin, šifrant za najditelje pa 105 najditeljev. Zbirka Višje rastline ('fl'), vsebuje ob koncu leta 1997 461 vzorcev (104 različnih rodov, 153 različnih vrst višjih rastlin), na katere se nanaša 9.681 podatkov. Dopolnjena je z 88 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 55 šifrantom rastlin 'Imetkhr' ter šifranti virov, najditeljev, določiteljev, revidentov in fitogeografskih območij, ki se sproti polnijo. Podatkovna zbirka HERBARIJ obsega zbrano, pregledano in vneseno gradivo od leta 1994 do 1998 leta. Vsi obdelani podatki o glivah so posebej predstavljeni v Katalogu gliv mikoteke in herbarija Gozdarskega inštituta Slovenije (JURC, M. in sod. 1994; MUNDA in sod. 1995, HUDOKLIN-ŠIMAGA in sod. 1996, HUDOKLIN-ŠIMAGA in sod. 1997) in v Katalogu živih glivnih kultur mikoteke in herbarija Gozdarskega inštituta Slovenije 1994 (JURC,M. in sod. 1994, JURC,M. 1995). V si zapisi o lišajih so v Katalogu lišajev mikoteke in herbarija Gozdarskega inštituta Slovenije (BATIČ in sod. 1994; 1995, MA YRHOFER in sod. 1996, BATIČ in sod. 1997), o višjih rastlinah pa v Katalogu višjih rastlin Gozdarskega inštituta Slovenije (BATIČ / SMOLE 1994). Kataloge dopolnjujemo in shranjujemo v Gozdarski knjižnici vsako leto. SUMMARY The Slovenian Forestry Institute is the main forestry research institution, in which complex studies of forest ecosystems have been conducted since 1947. A great deal of collected material (especially plant samples and parasitic and wood decaying fungi) has been destroyed on account of inadequate storage. Only records of determined taxa remained. As late as the '80s a storage space was arranged for storing samples and in the early '90s a computer programme was designed for keeping records of stored samples. This represents a significant improvement of the forestry information system, since keeping records of biodiversity of forest ecosystems is also the priority of research on the forest. The final vers10n of the computer programme HERBARIUM (Herbarium of the Slovenian Forestry Institute) is written in the