Published monthly by Slovenian National Federation of Canada.
President Vladimir Mauko
For the Editorial Board, Rudolf Čuješ, Dr. Rer. Pol.
Address: 61 McFarland Ave. Toronto 10, Ontario, Canada. Subscription rates: $3.- per year.
sLovensKA
POT NAŠEGA NARODA SE ŽELE ZAČENJANE V ZATON, TEMVEČ V ŽIVLJENJE, Z VERO V BOGA IN V SAMEGA SEBE.
dr. ANTON KOROŠEC
FOR A FREE SLOVENIA
Letnik — Volume IV,
TtčT
TORONTO, 20. APRIL, 1954
številka 4 — Number 4
* * u
BOG, NAROD, DRŽAVA
Mladina ima vedno dober posluh za potrebe sodobnosti. Tako tudi ni bilo slučajno, da je mladi slovenski dijaški rod po 1. 1935 postavil v ospredje svojega zanimanja državno idejo, Ideološko in narodno preganjanje, ki ga je doživel na lastni koži (prepoved katoliških telesno vzgojnih in prosvetnih organizacij, prepoved slovenske zastave, slovenske' himne, trganje Cankarjevih sestavkov iz šolskih knjig in podobno), mu je nazorno predočilo potrebno po lastni državi, ki bo ščitila kulturo. Za svobodo in njegovo kulturo. Za svoje geslo si je ta mladina izbrala:
Bog, narod država
S tem geslom je označila temelje slovenskega narodnega programa, ki naj druži brez ozira na razlike drugotnega pomena vse Slovence.
Bog, Vera ni samo potrebna poe-dincu za njegovo osebno življenje, marveč je obenem temelj vsake kulture ter najtrdnejša podlaga družbenega reda. Kolikor bolj bo narod, združeno z žrtvami in odpovedmi, toliko manjši bodo izdatki za sodišča, policijo, kaznilnice, po-boljševalnice in umbolnice, toliko prijetnejše bo življenje v družinah, soseski, pa tudi v narodni celoti. Kdor. spodkopuje vero in nravnost, spodkopuje tudi temelje naroda.
Narod. Slovenci smo kljub izredno neugodnim zgodovinskim okoliščinam ohranili svojo narodno samobitnost in na njej zgradili v 19. stoletju močno in samoniklo slovensko visoko kulturo. V 20. stoletju smo dobili tudi najvišje kulturne ustanove kot so Akademija znanosti in umetnosti in pdb. S Kopitarejem, Čopom, Prešernim, Slomškom in drugimi slovenkimi velikani je postala odločitev v slovensko samobitnost dokončna. Odslej more iti pot samo naprej, ne več nazaj - pot v še bolj polno slovenstvo.
Država. Slovensko državno izročilo je bilo prekratko in namerno upravno kosanje slovenske zemlje v avstrijskem cesarstvu premočno, da bi imeli Slovenci kot celota pozitivni odnos do države. Odkar je postala država sredstvo raznarodovanja, smo dovolj bridko občutili, kaj pomeni ne imeti lastne države. Zato je zahteva po svoji državi, ki ne bo od nikogar drugega odvisna glede lastnih zadev, prvenstvene važnosti v sodobnem slovenskem programu.
Mladina, ki je nekoč skrivaj pisala po zidovih "SR" (slovenska republika), je med tem prerasla šolske klopi ter zanesla svoj program med svoj narod, ki je v njej spoznal svoj lastni obraz. Kakor je nekoč hitel na okope, da je branil svojo domačijo in svojo vero pred turškimi vpadi, z enakim ognjem in enako požrtvovalnostjo se danes zbira za slovensko državno idejo. V čast slovenkemu preprostemu človeku moramo priznati, da je med nešolanimi ljudmi več jasnosti glede slovenske poti kot med delom šolanih ljudi, ki se ne morejo o-tresti privzgojenega hlapčevstva in si izmišljajo vse mogoče pomisleke proti možnosti samostojne slovenske države. Toda ti maloverneži ne bodo ustavili naroda na njegovi poti do cilja, do samostojne slovenske države.
Slovenska država misel danes v svobodnem svetu ni obsojena na molk. Razpolaga že z glasili, ki to misel utrjujejo med Slovenci, raz-krinkujejo trhle pomisleke malo-vernih, pripravljaj na naloge, ki nas bodo čakale v lastni državi, pa tudi opozarja svet na dejstvo, da slovenski narod obstoja ter terja svojo pravico, ki mu gre po božjih in človeških postavah, svoj lastni dom, svojo državo.
Ko prevzema s to številko SD to-ronska skupina Slovencev povečano odgovornost za glasilo slovenskega državnega gibanja, naj mi
bo dovoljeno ponoviti in podrobneje opredeliti nekaj misli, da ne bo treba nikomur postavljati v pisani besedi ali širiti v šušljajoči propagandi od ust do ust neresničnih domnev ali osebnih občutkov.
SD je glasilo slovenskega državnega gibanja, ki je last celega naroda. Zato ni in noče biti privesek nobene politične stranke, niti nima namena postati zbirališče kake mogoče nove strankarske tvorbe, marveč družiti vse Slovence, ki izpovedujejo slovenski državni program, brez ozira na razlike drugotnega pomena. Seveda pa mora tudi slovensko državno gibanje sloneti na nravnih tmeljih, da ne bo na pesek zidana hiša. Priznanje naravne poštenosti ali malo bolj učeno povedano "naravnega prava" je ona najmanjša mera, ki jo mora vsakdo prinesti s sabo k skupnemu delu. To pomeni, da za materialiste in komuniste niti načelno, še manj pa praktično, ni prostora v našem gibanju.
SD bo nadaljevala s prizadevanjem širiti slovensko državno misel med Slovenci. Ker je politični red nekdanje Jugoslavije v mno-gočem potvarjal zgodovinsko resnico ter zatajil večino zločinov nad slovenskim narodom, bo seveda treba od časa do časa to resnico jasno povedati. Skrbno se bomo varovali,
da ne bi s tem ustvarjali neraz-položenja do ostalih narodov, s katerimi smo živeli in večina še živi v skupni državi. Toda obzirnost do tistih, ki so nam kot narodu delali krivice, ne sme biti tolika, da ne bi smeli tudi povedati razlogov, zakaj hočemo v lastni hiši sami gospodariti.
Ker pa samo naglašanje slovenske države še ni dovolj, si bo SD prizadevala seznanjati Slovence tudi z nalogami, ki nas čakajo, ko bomo prevzeli sami nase odgovornost za svojo državo. Zaradi narave takih sestavkov bo morda večina izšla v reviji " Slovenska pot", ki izhaja v Buenos Airesu (primerjaj članek "Družbeno-gospodarske naloge slovenske države" v 1. in 2. številki letošnjega letnika), toda tudi SD bo doprinašala svoj delež k državljanski vzgoji in izobrazbi, ki je vsi potrebujemo.
SD bo stalno opozarjala na potrebo kulturne ustvarjalnosti in jo bo podpirala, kjer bo le mogla. Zlasti si bo prizadevala oživiti zavest, da leži na ramenih Slovencev, ki živimo v svobodnem svetu, povečana dolžnost za gojitev slovenske kulture sedanjosti in za polaganje njenih temeljev za bodočnosti.
Ker današnji svet ne pozna več možnosti, da bi se kak narod izločil iz občestva ostalih narodov, si
bo SD prizadevala prinašati v vsaki številki kratek pregled važnejših dogodkov v svetu, obenem pa tudi opozarjati ne samo na nevarnosti, katerim smo v tujem okolju izpostavljeni, marveč tudi na vrednote, ki bi jih bilo pametno našemu narodu primerno osvojiti ter presaditi na naša domača tla.
Povsem naravno je, da bo list prinašal poročila o življenju Slovencev po svetu, kakor tudi o življenju doma, v kolikor bo to le mogoče.
Ker je SD duhovna last vsakogar, ki zastopa slovenski državni program, prosim vsakogar posebe, da pri skupnem delu pomaga z dejanji. Bog je dal ljudem različne darove in pričakuje, da jih bo vsak tudi upprabljal. Kdor ima dar za pisanje, naj piše, kdor ima dar za organiziranje, naj nabira nove naročnike, da bomo mogli SD še povečati in izbogšati, kdor ima kake pobude, pa tudi kritiko, naj napiše pismo uredniku, vsakdo pa naj tudi moli, da nas Gospod Gospodo-valcev česar pa ne bo -storil brez našega sodelovanja in naporov reši egiptovske šibe komunizma, osvobodi narodnostno zasužnjene brate, podari svobodo v lastni državi z zadostno mero zdrave pameti, da bomo svojo državo znali tudi ohraniti.
Urednik
BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM-NAROČNI-KOM IN PRIJATELJEM »SLOVENSKE DRŽAVE" ŽELITA.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA.
NAROČNIKE IN PRIJATELJE „S.D." PROSIMO, DA NAM OPRAVIČIJO ZAMUDO VELIKONOČNE ŠTEVILKE, KI JE NASTALA V-SLED TEGA, KER SO TISKARNI DOSTAVILI NOVE ČRKE ČšŽ S 14 DNEVNO ZAMUDO.
RAZGLED PO SVETU
Vodikova Bomba
2. decembra 1942 je skupina znanstvenikov z napetostjo opazovala v Chicagu, ali bo uspel prvi poizkus razbijanja atomov, ki se bo sam vzdrževal brez nadaljnjega dovajanja zunanje nergije. Poizkus je uspel in človeštvo je stopilo v novo tiobo, v dobo atomske energija, v dobo virov energije za izboljšanje življenskih pogojev, pa tudi možnosti za uničenje človeštva, Doslej leži povdarek še vedno na smeri v uničevanje, ki kaže naslednje stopnje: 1. 1945 je atomska bomba odločila vojni izid med Zavezniki in Japonci, 1. 1949 so izjavili Sovjeti, da razpolagajo tudi oni z atomsko bombo, 1952 so ZDA eksplodirale prvo vodikovo bombo, 1. 1953 je Malenkov izjavil, da so Sovjeti zlomili monopol ZDA v vodikovi bombi. 1. in 26. marca 1954 so ZDA esplodirale dve vodikovi bombi, v primeru s katerimi je bila atomska bomba, ki je padla na Hirošimo, samo otročja igračka, samo ena petstotinka vodikove bombe, ki je eksplodirala 1. marca. Silo novih bomb merijo v me-
POSLANSTVO SVOBODNIH
Narod je prvenstveno kulturno občestvo, ki ustvarja svojo kulturo, jo posreduje mlademu rodu ter jo splošnemu duhovnemu razvoju človeštva odgovarjajoče stalno pre-snavlja, podglabljainrazvija.Dokler je njegovo kulturno življenje močno, uspevajo tudi njegove družbene ustanove in se mu ni bati, da bi se narodnostno izgubil v tujih narodih.
Toda v življenju se primeri, da zadenejo nesreče ne samo poedin-ce, marveč cele narode ali pa znatni del narodne celote. Za narod pomeni tako nesrečo izguba lastne države, razbitje narodnostnega o-zemlja na več tujih držav (monjši-ne), pa tudi prevzem oblasti po kliki ljudi lastnega rodu, ki pa se zapišejo materializmu ter uvedejo v državi skrajni totalitarizem (komunisti), kakor ga zmorejo samo zanikovalci vsega duhovnega.
To zadnje zlo je po zaslugi "velike" politike zadelo tudi slovenski narod, Slovenske ustanove, ki bi morale gojiti slovensko kulturo in jo posredovati mladini kot so predvsem Akademija znanosti in umetnosti ter visoke šole, pa tudi ostalo šolstvo, so zasužnjene dialektičnemu materializmu, ki je e-dina dovoljena podlaga vsega kulturnega dela. Čeprav se uradno zapovedana filozofija ne more povsod dosledno uveljaviti, je vendar vsaka druga filozofija v svoji dejavnosti močno ovirana, njeno širjenje pa sploh onemogočeno.
Tako pade povečana odgovornost na oblikovanje slovenske kulture na one dele slovenskega naroda, ki uživajo vsaj še duhovno svobodo. To so Slovenci v tujih državah na robu strnjenega slovenskega ozemlja, pa tudi Slovenci po širnem svetu, begunci in izseljenci. Ker sem onalogi sodobne slovenske kulture že pisal drugje (Slovenska pot, 1. letnik, 3. številka, str. 4-7), bi tukaj rad povdaril, da leži odgovornost za izpolnitev te naloge predvsem na nas, ki nam duhovna obzorja niso zastrta ter mišljenje ne predpisano.
V zgodnji dobi narodne kulturne rasti je v ospredju leposlovje -pesmi, povesti in podobno. Iz naše zgodovine se spominjamo, da naša kulturna rast ni bila vedno osredotočena na Ljubljano. Zlasti Celovec, pa tudi Gorica, sta dolgo vodila v našem kulturnem ustvarja-
nju. Spomniti je treba samo na Janežiča in njegov Slovenski Glasnik (1858-1868), na delovanje Družbe sv. Mohorja v Celovcu, na pesnitve goriškega slavčka Simona Gregorčiča, pa bo vsakemu jasno, da ta trditev ni privlečena za u-šeda.
V nadaljnji rasti narodove kulture stopi leposlovje nekoliko v ozadje. Prvenstvene važnosti postane znanstveno delo, ki se osredo-točuje okrog najvišjih znanstvenih ustanov. Vsak narod smatra zato svojo Akademijo znanosti in umetnosti za zunanji dokaz svoje kulturne zrelosti. Znanstvene knjige in razprave, znanstveni časopisi postanejo narodov ponos. Slovenci nismo dobivali znanstvenih del samo od Akademije in vseučilišča, marveč je Družba sv. Mohorja dokazala svojo tesno povezanost z
narodom tudi s tem, da je začela izdajati posebno "Znanstveno knjižnico."
Ko duši danes glavni del slovenskega naroda duhovno suženjstvo, se morajo obrobni deli slovenskega naroda zopest spomniti vodilne vloge, ki so jo že igrali v naši zgodovini ter zbrati vse ustvarjalne moči, da to nalogo zopet prevzamejo. Težišče te naloge danes ne bo več v leposlovju, marveč v polaganju ideoloških temeljev za novo kulturo, ki bo zopet zedinila brezčasno vsebino krščanstva s sodobnim tehničnim in civilizatornim napredkom ter ji dala svojski slovenski obraz.
Kulturna ustvarjalnost slovenskih izseljencev in beguncev je gotovo razveseljiv pojav, pa naj bo to izdajanje revij, časopisov, knjig, prirejanje iger in koncertov pre-
PO TRPLJENJU - VSTAJENJE
Ce bi ne bilo velikega petka, strašne smrti in ponižanja božjega Sina, bi ne bilo velikonočnega speva Aleluja. V življenju poe-dincev in narodov se vrstijo žalostni in veseli trenutki. Zgodovina nam govori o ponižanju in zopet-nem vstajenju narodov in držav. Ni človeka, ki bi ne okusil trpljenja, ni naroda, ki bi ne bil kdaj obsojen od večjeh in nasilnejših na počasno umiranje.
Ce je v človeku še kaj ponosa in odporne sile, ga trpljenje ne stare, ampak le očisti in dvigne k novim podvigom; če je v narodu še kaj zdrav ja in pozitivnih vrlin, ga ponižanja in nasilja ne v zlomijo, temveč silijo k združenim naporom da zlomi okove krivic. V ognuj se čisti zlato, v trpljenju se preizkušajo posa amezniki in narodi.
Veliki teden in Velika noč, ki ju bomo kmalu praznovali, nas bosta združila ob misli: Ni Velike noči brez Velikega petka. Ob tej misli bo vsakemu Slovencu lažje pri srcu. Gospod sam je moral trpeti, da je tako šel v svojo slavo. Tudi naš narod danes trpi. Trpi ne brez božjega dopuščenja! Kar je bilo v slovenstvu slabega, nalomlje-nega, gnilega, piškavega, to bo sedanji vihar brezbožne komunistične revolucije odnesel; kar je v
njem še dobrega-, se bo okrepilo, kakor se okrepi drevo, ki je iz-postaveljeno vetrovom, da požene korenine še globlje v zemljo.
Tudi mi moramo pognati svoje korenine v globino. Trpljenje samo nas sili v to. Neomajna vera v lepšo bodočnost spremlja naše brate in sestre-trpine v domovini, ista vera naj vodi tudi Slovence izven domovine. Veliki teden in Velika noč sta nam opomin k podvojenemu delu. Gospod je vstal z lastno močjo; narod pa bo vstal z božjo pomočjo in z lastno dejavnostjo. Nič nam ne bo dano, česar si sami ne bomo znali priboriti. „Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal", pravi v pregovoru izražena življenska modrost.
Svobode bomo deležni, če bomo zaupali v Njega, ki je na križu premagal smrt, in če bomo sami od svoje strani doprinesli vse, kar je v naših močeh.
Bratje in sestre! Obhajajmo letošnjo Veliko noč v mislih na trpečo domovino, kjer je en sam veliki petek, delajmo, kolikor moremo, da tudi tisti, ki kroje usodo narodov spoznajo naše težje po svobodi, po vstajnenju iz groba, kamor je slovenski narod položil brezbož komu-
nizem.!
M. Geratič
davanj, studijskih krožkov in podobno, toda zdi se mi, da vsa ta ustvarjalnost ne bo rodila trajnih uspehov, če ne bomo znali svojega dela povezati s slovenskim življenjem na strnjenem narodnem ozemlju.
Preučevanje sodobnega položaja slovenskega naroda nas bo nujno privedlo do zaključka, da leži prvenstvena odgovornost za usodo slovenske kulture danes v Celovcu, Gorici in Trstu. Dolžnost ostalih Slovencev po svetu pa je, da strnejo svoje ustvarjalne sile, pa tudi siceršnjo podporo, okrog teh središč.
Možnosti za povečano kulturno ustvarjalnost je gotovo mnogo. Najboljše oblike bodo morali izbrati seveda prizadeti sami. Sama po sebi se n. pr. ponuja ustanovitev "Znanstvene knjižnice" pri Družbi sv. Mohorja, ki naj bi izdajala dela kot je dr. Ahčinova Sociologija, druga bi bila izdajanje „Zbornika znanstvenih razprav", tretja izdajanje poljudno znanstvene revije kot je bil "Čas" in pdb. Toda ti konkretni predlogi niso bili namen teh vrstic. Hotel sem le opozoriti na vprašanje, od katerega pravilne rešitve oz. nerešitve utegne za-viseti bodoča rast slovenske kulture in slovenskega naroda.
R. Čuješ
Svet se je malo začudil, ko so Sovjeti uradno zaprosili za sprejem v Nato, v vojaško organizacijo zapadnih držav proti morebitnemu sovjetskemu napadu. Po vrnitvi iz Turčije pa je maršal Tito izjavil, da želi Jugoslavija postati članica EDC - Evropske obrambne zveze, k čemur ga preje vse obljube Zapada
niso mogle pripraviti.
*
Zadnje Titove ponudbe Italiji glede Trsta
Tito je obvestil ZDA, Anglijo in Francijo, da je pripravljen prepustiti Trst Italiji ter tudi svoboden prehod do mesta od italijanskega državnega ozemlja. Kot protizahtevo je postavil posebne pravice v pristanišču ter zaščito manjšin. Poslanik Velebit je imel razgovore z angleškim zunanjim ministrom Edenom, italijanski zunanji minister A. Piccioni pa z Edenom in Dullesom v Parizu.
gatonah (mega-milijon). Megatona pomeni eksplozivno silo enega milijona razstreliva T.N.T.; vodikova bomba 1. marca je imela silo vsaj 10 megaton. Njeni učinki so: eksplozija uniči vse v krogu s polmerom 4 milj, povzroči znatno škodo v polmeru 8 milj, nekoliko manj škode v polmeru 14 milj in uničuje z ognjem v polmeru 25 milj Vodikova bomba more uničiti še tako Velemesto. Predsednik ZDA D. Ei-senhower je dovolil objavo filma eksplozije 1. 1952, ko je bomba zbrisala s površja zemlje otok, na katerega so jo postavili ter izkopala v morju eno miljo doglo ter skoraj 60 metrov globoko jamo.
Učiniki eksplozije 1. marca so bili dvakrat hujši kot so jih znanstveniki predvideli. Okrog 280 ljudi je bilo nepričakovano izpostavljeno izžarevanju in zlasti za 23 japonskih ribičev obstoja nevarnost resnih posledic. Svetovno mnenje je na eksplozijo močno reagiralo. Slišale so se zahteve, naj takoj prenehajo z nadaljnjimi poizkusi. Zlasti glasni so bili Japonci, Indijci in laburistična stranka v Angliji. ZDA so kljub temu eksplodirale še eno bombo in predsednik D. Eisenhower je izdal nalog, naj začno bombe proizvajati na veliko.
Kakor vzbuja vodikova bomba na eni strani upravičen strah pred popolnim uničenjem, tako vstaja na drugi strani upanje, da so vojne velikega sloga predmet zgodovine. Za uničenje nasprotnika namreč ni potrebno veliko število bomb - da je ironija usode še večja, so zadnje čase ugotovili, da morejo uporabljati cenen nadomestek za obe inačici vodika, za deuterium in tritium, tako da je možno izdelati vodikovo bombo poljubne velikosti - zadostuje jih nekaj tistemu, ki prvi napade.
Kot posledico teh eksplozij lahko označimo novo zamisel ameriškega vojaškega načrta: povdariti bolj atomsko orožje in kar je znjim v zvezi (letalstvo) ter omejiti sorazmerno drago suhozemno vojsko. Sodobno orožje naj bo strašilo za nasprotnika, ker so ZDA zagrozile z uporabo teh sredstev na velika središča nasprotnika za vsak primer ponovnega napada komunizma kjer koli.
Po eksploziji 1. marca so tudi Sovjeti spremenili svojo taktiko doma. Doslej za domače občinstvo razdejanja atomske in vodikove bombe sploh niso razodeli. Vedno so samo naglašali, da ne zaostajajo za ZDA in da se jim ni ničesar bati. Sedaj pa je Malenkov sam izjavil, da bi pomenila jaba tega oržja „uničenje človeške kulture". Kmalu po njegovem govoru so začeli sovjetski listi prvič objavljati opis atomske in vodikove bombe ter njune uničevalne sile
Sovjetska ofenziva
' Po zmagi demokratske stranke v ZDA so se politiki hvalili, da so izvili Sovjetom iz rok iniciativo. Dogodki zadnjega časa tega ne potrjujejo, marveč moramo opažati, da politiki Zapada po Stalinovi smrti niso kos azijatski gibčnosti v spreminjanju taktike, ki pa ima še vedno iste cilje: podrediti ves svet kliki v Kremlju. Nekaj takih nepričakovanih potez je bilo: Predlog za „splošno evropsko pogodbo", po kateri bi bile ZDA izrinjene iz Evrope: postritev bojev v Indokini; pripravljenost SSSR postati članica NATO; prizadevanje za poživitev trgovskih zvez z Za-padom (vzpostavili bodo posebno zračno -linijo -Moskva-Stockholm-Pariz). Ker je sovjetski predlog za
(Nadaljevanje na druge strani)
2
SLOVENSKA DRŽAVA
20. April, 1954
V
SKOF SANTIN IN SLOVENCI
Na podlagi tega dekreta je enostavno odpravil vse stare predpra-vice in uvedel v vseh latinsko bogoslužje, a pozneje je hotel uvesti še poučevanje verouka v italijanščini. Sele ko so se slovenski in hrvaški duhovniki pritožili v Rim in dokazali stare pravice, so dosegli omiljeno razlago zgoraj omenjenega dekreta in potrditev vsaj nekaterih starih pravic, čeprav je na zunaj ostala obvarovana Santinova avtoriteta, pa Č. objavlja pismo kardinala Lambertija, namenjeno škofu osebno. V tem pismu mu priporoča "takt in razsodnost" ter meni, da je v pogledu izvenliturgičnih molitev treba pokazati vernikom „do-brohotno ustrežljivost" in zaključi: "Samo po sebi se pa razume, da je glede pridig in pouka katekizma potrebna pravična širokosrčnost, posebno z ozirom na potrebo, da je treba pomiriti duhove", ki jih je seveda Santin sam razburil. Kdor pozorno prebere to pismo, mora priti do zaključka, da je bil Santin v tej zadevi moralno poražen, a zmagovalci so bili njegovi duhovniki, ki so se pritožili proti njegovim odlokom, čeprav je na zunaj bil ohranjen škofov prestiž.
Vendar je vsa leta svojega ško-fovanja na Reki počasi in postopoma omejeval rabo slovenščine in hrvaščine v cerkvah. Predvsem je pritiskal na posamezne dušne pastirje po župnijah ter jim s podrobnimi določbani utesnjeval rabo domačega jezika. Nadalje je nastavljal po pretežno hrvatskih in slovenskih župnijah italijanske duhovnike, ki slovenskega oz. hrvaškega jezika niso znali in je s tem dejansko odpravljal slovenščino iz prizadetih cerkva. Vendar je ne-volja duhovščine in ljudstva proti Santinu rasla ter so leta 1938 vsi z olajšanjem sprejeli vest o njegovi premestivi v Trst. Njegov naslednik na Reki je bil Msgr. Cam-mozzo, tudi Italijan po rodu, a pravičen za vse. Popravil je vse krivice, v kolikor je bilo mogoče in tudi Čermelj ugotavlja njegovo objektivnost.
V Trstu je Santin nadaljeval svoje raznarodovalno delo in kmalu prišel v spor s slovensko duhovščino. Prišlo je celo tako daleč da je v različnih krajih prepovedal pouk katekizma v slovenščini v cerkvi, in to v času, ko je bilo dovoljeno celo na državnih šolah uporabljati slovenščino v prvih (najnižjih) razredih. Vsa Santinova pisma pa so jako previdno sestavljena, kajti v njih se kaže formalno pravičnega in utemeljuje potrebo podrobnih in postopoma utesnje-valnih določil glede rabe slovenščine z namenom, „da se ohrani status quo" pri rabi jezika v cerkvi.
Ta raznarodovalna tendenca pa iz previdne in pogosto sladkobne stilizacije Santinovih pisem ni na prvi pogled razvidna ter jo odkrije šele podrobna analiza, zvezana z dobrim poznavanjem konkretnih krajevnih prilik. Podtalna borba med škofom Santinom in njegovo slovensko duhovščino se poočituje v številnih spomenicah duhovščine, ki jih je predložila škofu. Te spomenice kažejo, kako globok prepad je znal Santin ustvariti med seboj in njemu podrejenimi duhovniki. Ti spori so se po koncu vojne 1. 1945 še poglobili, posebej zaradi spremenjenih političnih razmer. Močno, imperialno Mussolinije-vo Italijo je nasledila poražena in strankarsko razcepljena republika, katere meje so bile premanjene od Snežnika pred tražaška mestna vrata. A tudi Trst sam je ostal izven Italije pod zavezniško vojaško in politično kontrolo. Santinov položaj se je bistveno spremenil. Iz nekdanjega utrjevatelja meje na Snežniku je postal "branitelj italjanstva Trsta in cone B tržaškega ozemlja" pred napredujočimi barbari iz vzhoda. Pa tudi na strogo cerkvenem področju je njegov položaj postal šibkejši.
Novi položaj mu je tudi narekoval potrebo, da vzpostavi znosno razmerje s slovensko duhovščino svoje škofije. Sklical je leta 1946 posebe sestanek duhovščine z namenom, da celo reč, kako uredi, toda slovenski duhovniki so Santinu sicer obnovili obljubo pokorščne v strogem okviru cerkvene discipline, a pri tem so obenem z odprtimi besedami kritizirali Santinove nacionalistične prenapetosti, ki jih je obdelal mons. Ukmar v posebni spomenici. Čermelj objavlja spomenico in Santinov odgovor nanjo. Brez ozira na to, da je Santin topot
KONEC
smatral prvič za potrebno, da se formalno brani in zavrača očitke doprinašajo njegovi dokazile malo k resnični pomiritvi duhov, čeprav bodo morda našli njegovi zagovorniki v njegovi spomenici mnoga formalna opravičila. Toda pozornemu in objektivnemu čitatelju bo jasno, da formalna korektnost in upravičenost ne pomeni vedno de-janjske pravičnosti in objektivnosti.
In tega žal Čermelj ni znal v svoji zaključni sintezi pravilno in prepričljivo izraziti. Najbolj šibka so prav njegova zaključna izvajanja in dokumentacije posebno zato, ker pač ni imel več na razpolago direktnih virov, t.j. aktov tržaške škofijske kurije kot v prvem delu na Reki. Pa tudi nove okoliščine so zelo komplicirale prvotni položaj, kigaje karkteriziral odpor slovenske manjšine proti fašizmu in borba za narodnostni obstanek. Med vojno pa se je pojavil ideološki boj ki ga je izzvala komunistična revolucija v Sloveniji in je razdelil ljudstvo v dva tabora, ni akutni problem meja okrog Trst a k vsemu se je še pridružil povoj-ter konflikt glede usode tržaškega ozemlja.
Po eni strani titovski komo nizem spretno izkorišča Santinovo krivično ravnanje do Slovence, ga posplošuje na celotno katoliško Cerkev in "dokazuje" da se "Vatikan veže z italijanskim fašizmom in šovinizmom" in s tem spodko-puje katolištvo na Slovenskem ter Hrvaškem z namenom, da bi dosegel odpad od Rima kot prehodno stopnjo k uničitvi vere sploh. Zamejskim katoliškim Slovencem se pa ponuja kot zaščitnik in branitelj njihovih narodnostnih pravic v cerkvi, ki da jih ogroža vatikan i-ska politika preko ..podaljšane roke" Santina.
Po drugi strani pa Santin izkorišča protiverski kurz inpreganja-nje duhovščine ter vernikov v Jugoslaviji za to, da bi kakor koli pripomogel k temu, da bi cona B tržaškega ozemlja prišla izpod sedanje titovske uprave in bila seveda prisojena Italiji.
Najbolj značilen dokument, ki poočituje razgreto politično ozračje, je Santinovo pismo dekanu Piščancu, v katerem ga imenuje „od-padnika" in gaprimerja„tistemu,ki za trideset denarjev izdaja Jezusa Kristusa in Cerkev" to je Judežu, ne da bi vobče imel kako oblast nad Piščancem, Ta je podrejen ljubljanskemu škofu, ki tega "odpadnika" mirno pušča na njegovi fari ter mu dovoljuje, da opravlja svojo cerkveno službo. Santin bi težko mogel dati kako bolj zgovorno pričevanje o brezmočnem srdu do slovenske duhovščine.
Na zadnjih straneh knjige najdemo tudi nekaj izjav istrskih duhovnikov iz cojie B tržaškega o-zemlja, ki očitno niso prostovoljne in še manj spontane. Čeprav so vsebinsko resnične, je očitno, da so jih prizadeli dali na pritisk titovske "ljudske oblasti", ki jih je rabila za svoje izrazito politične namene. Isto velja tudi o citatih iz komunističnega časopisja. Ta del knjige je najšibkejši, posebno so pa neumestni citati iz titov-kih sodnih zapisnikov, kajti titov-ska justica se je v zapadnem svobodnem svetu sama tako diskredi-tirala, da tak "dokazni" material doseže prav nasprotno. Dobesedni prevodi brutalnega komunističnega sodnijskega žargona ponekod naravnost mučno vplivajo na čita-telja.
Samo po sebi se ob tej knjigi pojavi vprašanje, čemu so komunisti izdajali delo, ki bi ga kljub nekaterim nedostatkom mogel sestaviti tudi tak veren človek in so celo vanj vključili dokumente, ki bi jim mogli narobe hoditi pri njihovi notranjepolitični protiverski kampanji. Kake razloge imajo preganjalci vere v Sloveniji, da se postavljajo za zaščitnike vernih Slovencev na Primorskem? To bi se reklo isto, kot če bi se volk naenkrat izjavil za zaščitnika jag-njeta! Očitno je, da titovci v San-tinovem primeru ne vidijo zgo do slovenskih vernikov pristranskega škofa, ampak predvsem eksponenta italijanske politike. V sedanjem trenutku, ko je tržaško vra-šanje pereče, titovci spretno izkoriščajo tudi argumente religioznega značaja, katerih nesporna u-temeljenost samo utrjuje njihov položaj. Da pa preprečijo nevšeč-bi ki a jih neksteri, dokumenti te
knjige mogli povzročiti protiverski gonji v Sloveniji, je bila dana v prodajo po ljubljanskih knjigarnah le majhna naklada in še ta je kmalu pošla.
Kljub bistveni resničnosti in utemeljenosti njene vsebine, pa že samo dejstvo, da je ta knjiga izšla v založbi komunističnega uradnega instituta, jemlje precejšnji del njene prepričljivosti. Zaradi tega in zaradi zgoraj opisanih okolščin seveda to delo ne bo v Rimu rodilo tistih posledic, ki bi jih sicer moglo.
Nujno potrebno in koristno delo za slovenstvo in za Cerkev bi pa opravil tisti, ki bi ta problem, ki je po svojem bistvu vrrašanje praktičnega vršenja krščanske pravi čnosti in enakosti v religioznem življenju ter narodnostem sožitju, obdelal v luči pastoralnih pricipov katoliške Cerkve, ki je po svojem bistvu vesoljna. Za tako nepolitično, a kritično analiza pa nudi Čer-meljeva knjiga mnogo dragocenega materiala. V svobodnem svetu pa tudi ne manjka za tako delo strokovno usposobljenih in moralno kvalificiranih ljudi.
Vendar bo pa čermeljeva knjiga tudi v sedanji obliki povedala italijanskemu bralcu marsikaj novega. Liberalni in šivinistični italijanski šolski sistem, posebno pa časopisje pod fašizmom, so vzgojili italijanski narod v trdnem prepričanju, da sta Istra in Dalmacija od pamtiveka popolnoma italijanski, Sedaj bo pa iz Santinovih besed razvidel, da bivaj tam po veliki večnini Slovenci in Hrvatje, ter da v "Trieste italianissima" Slo-
venci predstavljajo vse prej kot neznatno manjšino, med tem ko je okolica popolnoma slovenska!
Čermeljevo delo bo pa tudi važen vir za slovensko politično zgodovino. Preko nje so prišli v javnost nekateri dokumenti, ki zadevajo enega najbolj bolečih slovenskih političnih problemov.Priskrans-ko delovanje Santina in nekaterih drugih cerkvenih eksponentov v preteklsti na Primorskem je imelo tudi globoke posledice v slovenskem političnem življenju. Nekatoliške politične formacije so tudi pred nastopom komunizma ta argument vedno izkroščale, da zanesejo zmedo v katoliške vrste in jih oslabijo. Pod Jugoslavijo med dvema vojnama pa je ta položaj izkoriščalo tudi srbsko pravoslavje, da se vsidra v Sloveniji. Čermeljeva knjiga nudi podatke, s katerimi bo mogoče razkrinkati vse poskuse istovetenja in posploševanja ravnanja Santina in drugih italijanskih pre-napetežev na cerkvenem področju s katolicizmom v celoti ter dokazati prav nasprotno. V tej zvezi so posebno važni dokumenti rimskih Kongregacij, ki kažejo, da je bila večina Santinovih krivičnih dejanj plod njegove iniciative in da je večkrat tudi pristojne rimske oblasti po svoje in nepopolno informiral. - Po drugi pa je očitna globoka vernost in duhova zrelost slovenske duhovščine in ljudstva. Navzlic fašističnemu nasilju in žgočim krivicam glede jezika v cerkvi so duhovniki in ljudstvo vedno znali ločiti med škofom in nacionalističnim prenapetežem. Kot škofu so mu priznavali dožno pokorščino in spočovanje, a odločno so se uprli njegovim pretkanim razna-rodovalnim poskusom. In v istem duhu so pisane tudi pričujoče vrstice.
X.Y.
RAZGLED PO SVETU
(Nadaljevanje s prve strani.)
splošno evropsko pogodbo zadel na preveč odločen odpor, so sedaj pripravljeni pristati na večjo udeležbo ZDA v evropskem načrtu, samo da bi preprečili sprejetje Evropske obrambne zveze ter oborožitev Za-padne Nemčije. Udeležba Sovjetov pri NATO bi seveda izjalovila namen te organizacije, saj so jo za-padni narodi organizirali prav s tem namenom, da bi se zavarovali pred sovjetskim napadom. Tako mešajo Sovjeti na eni sladke besede o evropske bratstvu s krvjo v In-dokini ter z grožnjami Turčiji, Pakistanu in Nizozemski zaradi odstopanja baz ZDA. Tudi razglasitev „neodvisnosti" Vzhodne Nemčije nima drugega namena kot omogoči-tev organiziranja nemške armade, ki bi bila sposobna ..osvoboditi" Zapadno Nemčijo. Ker imajo Sovjeti toliko različnih želez v ognju, bilo pričakovati, da bo svet spregledal njih igro. Toda težava je v tem, da je vsaka dežela tako zaverovana v svojo bolečino da vidi samo oni del sovjetske propagande, ki je njej namenjena - in mnogi ji tudi nasedajo. Bližnja konferenca v Ženevi bo huda preizkušnja za diplomate Zapada, ker obstoja nevarnost, da bodo Sovjeti s svojo taktiko zaveznike razdojili ter tako dosegli svoje cilje.
Evropska obrambna zveza
Francija in Italija zavlačujeta parlamentarno odobritev pogodbe, ki so jo odobrile že Nizozemska, Zapadna Nemčija in Belgija. Odobritev Luksenburga je zagotovljena, to da v Franciji je opozicija proti oborožitvi Nemčije vedno večja. Vlada je bila prisiljena odstaviti iz ključnih mest maršala Juina, ki se je sedaj pridružil zagrizenemu nasprotniku Evropske obrambne zveze de Gauleu, ker je javno nastopil proti Evropski obrambni zvezi. Vlada se izgovarja, da mora biti preje zadovoljivo rešeno vpra-nje Posarja, ki se kljub velikim prizadevanjem dr. Adenauerja ne pomakne z mrtve točke. Tukaj imamo lep primer, kako navidezni „realizem" diplomatom mnogokrat škoduje. Ker računajo praktično za Združeno Evrope samo države, ki so izven železne zavese ter šo bolj ali manj odpisali narode, ki so v veliki meri po krivdi diplomatov Zapada postali žrtev sovjetskega terorja, je naravno, da pred-stavljajno v tej okrnjeni Evropi Nemci sorazmerno znatno večjo moč kot bi jo v pravi Evropi z vsemi ostalimi narodi, zlasti s slovanskimi, ki imajo enako kot Francozi žalostne skušnje s svojimi so-
sedi. V taki zamisli zdrušene Evrope se Francozom ne bi bilo treba bati nemške premoči, ker bi imeli dovolj zaveznikov v primeru, da bi se Nemci zopet hoteli spozabiti. V kolikor pa je Francoze strah večje nemške podjetnosti in večje pripravljenosti na žrtve, pa zanje-ni druge pomoči, kakor da zdramijo speče sile v svojem narodu, se odpovedo materializmu in komunizmu ter postanejo voditelji Evrope ne samo z nekaj prvorazredinimi giniji, marveč tudi kot narodna celota. Trenutno je položaj takšen, da je malo verjetnosti, da bi Evropska obrambna zveza postala dejstvo. ZDA bodo morale najti drugo pot, da bodo oborožile Zapadno Nemčijo. Naloga je težko rešljiva, če bodo hoteli ohraniti vse zaveznike na svoji strani. Nova italijanska vlada pod predsedstvom Scelbe tudi nima namena pogodbe odobriti, ker je postavila kot pogoj, da se vprašanje Trsta reši v njenem smislu.
Kanadski predsednik Louis St. Laurent je na svojem svetovem potovanju presenetil svet z izjavo, da bo Kanada priznala komunistično Kitajsko. Doslej jezastopala Kanada isto stališče kot ZDA, da rdeča Kitajska zaradi svoje intervencije na Koreji ne spada v Organizacijo ze-dinjenih narodov. St. Laurentu očitajo, da je svoje stališče spremenil predvsem pod vplivom predsednika Indije Nehruja. Ogorčenje je vzbudila zlasti njegova izjava, da je „sedanja vlada na Kitajskem vlada, ki jo ljudstvo hoče". Ministrskemu predsedniku so mnogi dovolj jasno odgovorili. Kitajski škof Suchowa Philip Cote, D.J. je izjavil:: „če kdo trdi, da kitajski narod hoče sedanjo vlado,je to žalitev za plemenite ljudi, heroično duhovščino in vse kitajske misijonarje". Jezuitska revija „Rela-tions" imenuje tako politiko zelo nerealistično", ker pomeni priznanje vlade, ki je v zadnjih letih pobila nad 30 milijonov lastnih državljanov, razočaranje ostalih protikomunističnih držav v Aziji, zapustitev kristjanov na Kitajskem. Priznanje rdeče Ktajske pomeni priznanje terorja nad Azijo, pomeni novo Jalto za Sovjete. Sedaj izjavljajo kanadski politiki, da diplomatsko priznanje še ne pomeni odobravanja režima ter da bo kanadsko priznanje sledilo le, če se bo rdeča Kitajska obnašala spodobno na konferenci v Ženevi. Sprememba stališča Kanade do rdeče Kitajske utegne postati usodna za politiko ZDA, ki je vedno bolj osamljena v doslednem odklanjanju priznanja.
LJUDSKA FRONTA V ZDA
Dosledno spremenjeni taktiki Moskve, ki je po Stalinovi smrti začela "ofenzivo miru", ki ji žal premnogi nasedajo, spreminjajo tudi komunistične stranke v drugih državah svoje programe. V začetku marca je komunistična stranska ZDA izdala razmnožen program, ki poziva na oblikovanje široke ljudske fronte delavcev, farmarjev, malih in srednjih podjetnikov in celo nekaterih "skupin kapitala". Politični cilji ljudske fronte razpadejo na notranje in zunanje.
Med cilji v državni politiki najdemo: Enačenje vsakega nasprotovanja komunizmu s fašizmom. Označevati vsako prizadevanje za preganjanje komunizma in sovjetskega vohustva za „McCarthyizem" in „McCarthyzm" za američki fašizem. Zamenjati Trumanovo in Eisenhowerjevo prizadevanje za u-stalitev gospodarstva s polno zaposlitvijo s pomočjo trajnega razvrednotenja denarja. Doseči podporo borbi za osvoboditev črnskega naroda. Vriniti se v republikansko in demokratsko stranko ter izbrati za člane kongresa za 1954 osebe, ki pripadajo ljudski fronti ter izvoliti „New Deal" upravo v 1. 1956. Kjer bi bilo primerno, naj postavijo progresivne in delavske stranke ..neodvisne" kandidate, ki bodo podprli ljudsko fronto. Po 1. 1956 ustanoviti delavsko - farmarsko stranko, ki naj po zmagi uvede „ljudsko" vlado. Izposlovati izpustitev zaprtih komunistov, odpraviti preiskave kongresa o komunistični dejavnosti ter odpraviti Smithov ter McCarranov zakon.
ZUNANJA POLITIKA
Ustaviti obrambno proizvodnjo ter spremeniti tovarne v dobrodelne programe, ki jih bo vlada podpirala. Pustiti Nemčijo izven Evropske obrambne zveze ter preprečiti oborožitev Japonske. Končati oboroževanje na podlagi Sovjet-kih načrtov. Nehati podpirati zapadno evropske države v borbi pro-
ti komunizmu v Aziji in Afriki, širiti mnenje, da Sovjetska zveza ne ograža ZDA. Priznati komunistično Kitajsko. Odpraviti proti-sovjetsko in protikomunistično zunanjo politiko ter končati mrzlo vojno z gospodarskim sodelovanjem s sovjetskim blokom.
PREVIDNOST IN ZAHRBTNOST '
Novi program previdno zamolči vsako omembo, da hoče komunizem v ZDA doseči oblast s silo, da bi se izognili državnemu preganjanju. Manj previden je bil strankin program iz 1. 1949, ki ga je podpisal predsednik W. Z. Foster. Enako omenja svojo odvosnost od Moskve v zelo prikriti obliki: „Iz-javljamo svoje bratsvo z vsemi na-rodmi, ki so bili pionirji na novih frontah človeške zgodovine v smeri socializma, z vsemi narodi, ki se bore za svojo neodvisnost ter narodni razvoj."
Program nameravajo razmnožiti v milijonski nakladi ter z njim loviti lahkoverne ljudi, ki se raje dajo zazibati v neresnične sanje o varnosti, kakor da bi stvarno ocenili nevarnost ter se pravočasno zavarovali proti njej. To lahkovernost so že milijoni poplačali deloma s smrtjo deloma z nadčloveškim trpljenjem. Proti nevarnosti komuniza se je treba boriti, dokler s še ni prilastil nadzorstva nad vojsko, policijo in ostalim džavnim aparatom. Zavedati se je treba, da je komunizem vedno podtalno gibanje tudi v državah, kjer je po zakonih komunistična stranka dovoljena. Svoj pravi o-braz pokaže šele takrat, ko se čuti varnega na oblasti.
Ker predstavlja nova zahrbtna taktika uspavanja nevarnost za še svobodni svet, pade toliko večja odgovornost na naša ramena, ki smo grozodejstva komunizma ter zlaganost njegovih fraz sami od blizu doživeli, da opozarjamo svojo okolico na to zlagano masko ter jim predočimo pravi obraz komunizma.
NEVARNE MISLI
Na Tomaževem dnevu, ki ga je priredilo SKAS v Torontu 7. marca letos, je ing. W. Bratina razvijal „Misli ob Summi so Tomaža." Ker kaže njegovo predavanje kot tudi priložnostni razgovori z drugimi slovenskimi študenti, ki obiskujejo tukajšnje visoke šole, dokajašnjo neodpornost do severno ameriškega šoleskega sistema ter
Panameriska konferenca
V Caracasu v Venezueli so zborovali zastopniki vseh ameriških držav z izjemo Kanade, ki še ni členica panameriške zveze. Predstavnikom ZDA je uspelo, da je konferenca sprejela resolucijo proti komunizmu, v gospodarskem delu zborovanja pa je bilo slišati mnogo kritike na račun ZDA. Njih jedro je bilo, da cene industrijskih surovin, ki jih ZDA uvažajo.. Gospodarski razgovori se bodo nadaljevali pozneje v Rio de Janeiro.
Gospodarstvo
Vladni gospodarstveniki v ZDA so zatrjevali, da bo mesec marec pokazal, ali je gospodarstvo ZDA v nevarnosti, da zdrkne v depresijo, ali pa je bila kriza samo prehodnega značaja zaradi prilagoditve iz vojnega v mirnodobsko gospodarstvo. Vendar, marec pričakovanega razčiščenja še ni prinesel. Gospodarski kazalci kažejo podatke, ki dopuščajo tolmačenje v obe smeri. Tako pravijo, da bo treba še počakati, predno se bo vlada odločila, ali naj še naprej položaj samo opazuje, da se bo sam popravil, ali pa naj odločilneje vposeže v gospodarstvo, da prepreči krizno večjega obsega. To čakanje seveda malo koristi tistim, ki so izgubili službo ter so se znašli nenadoma s sorazmerno majhnimi dohodki od brezposelnega zavarovanja, pa morajo ne le preživljati sebe in družino, marveč tudi plačevati obroke za hišo, hladilnik, pralni stroj, pa tudi za televizijski aparat. Takim kaj malo pomaga tolažba, da je treba smatrati 5% brezposelnost za normalni pojav američkega gospodarstva. Se z večjim zaupanjem v gospodarsko bodočnost gledajo kanadski vladni gospodarstveniki, ki zatrjujejo, da tokrat gospodarska kriza v ZDA ne bi nujno povzročila krize v Kanadi.
njegove ideološke podlage, ki izvira od pred nedavnim umrlega ameriškega pedagoga Johna De-weya, naj mi bo dovoljeno uporabiti predavanje ing. W. Bratine, za zapišem nekaj svojih opomb.
Ing. Bratina je v svojem predavanju opredelil znanost in filozofiji ter podal misli o razmerju med znanostjo in filozofijo ter med znanostjo in teologijo. Znanost mu pomenijo samo izkustvene vede ter matematika. Logika je podlaga vseh znanosti. Logiko je izločil iz filozofije, kamor jo navadno prištevamo. Cilj znanosti ni iskanje resnice, marveč samo kar najbolj enostavno razložiti opazovane pojave. Izkustvene vede nimajo kriterija za resnico. Tega ima samo filozofija. Med vero in znanostjo ni nobenega stika. Princip Boga pove resnico, toda ne pomaga nič pri reševanju izkustvenih pojavov. Za zaključek je povdaril: 1) Treba se je izogibati mešanju različnih področij. 2) Ni se nam treba bati, da bi se temelji filozofije zrušili na podlagi izsledkov sodobne znanosti.
Celotno predavanje ing. Bratine je imelo malo zveze z vsebino Tomaževe Summe. Bilo je celo v nasprotju s predavanjem P. Mar-keža, ki je povdaril potrebo po katoliški sintezi ter s predavanjem preč. g. Kopača, ki je naglasil, da morajo biti katoliški izobraženci ostalim vodniki, ne pa zvodniki. Ing. Bratina je mimogrede ošvrknil prof. Einsteina, češ da rad pofilo-zofira, česar kot pozitivni znanstvenik ne bi smel. Toda tudi nje govo lastno predavanje je bilo filozofija, čeprav ne najboljša.
še najbližje Tomažu je bila pre-davateljeva zahteva po načelni ločitvi med vero in vedo. Toda že pri razlagi, zakaj ne more biti med .'njima nasprotja, se predavatelj loči od Tomaža. Tomaž pravi, da pravega nasprotja med njima ni, ker imata vera in veda svoj končni izvor v Bogu, po mnenju predavatelja pa zato, ker med njima sploh ni nobenega stika.
Ne da bi se hotel spuščati v podrobnosti, naj navedem nekaj splošnih misli.
Nihče ni prisiljen, da vztraja pri dosedanji razdelitvi znanosti. Če pa kdo postavi svojo, smemo
(Nadaljevanje na 4. strani)
20. April, 1954
SLOVENSKA DRŽAVA
3
MED SLOVENCI
Toronto
Tomažev dan, SKAS v Torontu je
proslavilo Tomažev dan s tremi predavanji v zavodu sv. Mihaela 7. marca t.l. Ing. W. Bratina je razvijal „misli ob Summi sv. Tomaža. Podrobnejše poročilo in nekaj opomb prinašamo drugje. P.Markež je govoril o „sodobnih ekonomskih, političnih, juridičnih in kulturno-moralnih problemih v luči katoliškega nauka." Naglasil je, da moramo gledati na zgodovino novega veka kot vedno globlji odpad od katolicizma (prelom med vero in razumom - reformacija, prosvet-ljenstvo, enciklopedisti: razum proti veri - človek upornik proti Bogu; razum namesto vere - človek namesto Boga, uzurpator). Zato je rešiter možna samo v ponovni katoliški sintezi. Preč. g. Janez Kopač, C.M., je v predavanju, „kaj Cerkev pričakuje od inteligenta" zbral vrsto izjav papeža Pija XII., ki dokazujejo, kako visoko ceni Cerkev inteligenco, da pa tudi pričakuje od nje, da bo dejansko sodelovala pri oblikovanju sodobnega življenja in vodil ostale venski narod bo rešila le taka sloje k pravim ciljem. Tudi slo-inteligenca, kakršno želi Cerkev.
Slovenska naroda zveza v Torontu. 14. marca smo predavajali film „Notredamski zvonar". Na sporedu je bil tudi odlomek iz filma „Iz življenja Slovencev v Torontu", ki-ga pripravlja preč. g. F. Rener s pomočjo še nekaterih navdušenih pomočnikov. Na sporedu sta bila v glavnem izlet prosvetnega pev-kega zbora ter prizori iz igre „Up-niki na plan", kakor so jo predvajali torontski igralci v Beams-villeu. 28. marca smo predvaljali film „Ko sem bil v Rimu", ki prikazuje dogodivščine katoliškega duhovnika iz ZDA ter vlomilca v času svetega leta. Prijetna novost obeh predstav je bila povečano platno z večjimi slikami ter izboljšan glas.
Slovenska župnija je dobila dovoljenje, da sme pričeti z zidanjem cerkve nad dvorano, ki je sedaj v gradnji. Slovenci pridno prodajajo in kupujejo srečke za žrebanje. Nagrade so zapljive: avto, hladilnik in televizijski aparat. Pohitite, da ne boste prepozni!
Duhovna obnovna.Vtednu pred cvetno nedeljo je vodil duhovno obnovo v slovenski župniji prevzv. g. dr. Gregorij Rozman.
Pred tako je imel v velikono-čem tednu govore za slovenske župljane.
Družboslovno-gospodarski študijski krožek v Torontu bo priredil 16. maja proslavo obletnice papeških socialnih okrožnic Rerum nova-rum in Quadragesimo anno.
Slovenci v kanadskem tisku. To-
ronska večernika „Daily Star" in „Telegram" sta objavila sliko gdc. Majde Bavdek v slovenski narodni noši, ki jo je nosila ob priliki koncerta New Canadian Service Association 24. marca v Mas-sey Hali. Uradno glasilo Ontarijske zveze kreditnih zvez je objavilo v marčni šstevilki poročilo o občnem zboru naše slovenske hranilnice in posojilnice ter obrazložilo Kanadčanom, zakaj smo našo zadrugo imenovali po Janezu Ev. Kreku. Torontski jutranjik „Globe and Mail" pa je objavil 15 marca, sliko in razgovor z go. dr. Ljudmilo Dolar-Mantuani, ki je svoje dni predavala na slovenskem vseučilišču v Ljubljani. List je povdaril, da je gospa doktor edina žena v Kanadi, ki ima doktorat iz pe-trografije; poleg nje ga imata samo še dve na celem severnoameriškem kontinentu. Gospa doktor je trenutno zaposlena pri Ontario Hydro Electric Power Commision ter raziskuje kamenine ter odloča, ali bodo uporabna snov za graditev velike vodne poti po reki sv. Lovrenca ter za vodne elektrarne, ki se že zidajo in ki se še bodo. Tako nismo Slovenci dali Kanadi samo njene edine petrografke, tako velikem podvzetju kot je ta marveč bomo udeleženi tudi pri gradnja.
Hrvatska župnija. Cerkevene oblasti so dolile ustanovitev hrvatske župnije v Torontu. Cerkev, ki jo nameravajo zgraditi, bo posvečena Mariji, kraljici Hrvatov, župniščepa bodo imenovali po kardinalu Alojziju Stepincu.
Obletnica beloruske države samostojnosti 21. marca so Belorusi v Torontu obhajali obletnico razglasitve samostojne beloruske države (25. marca 1918) z lepo akademijo, na katero so povabili zastopnike ostalih narodnosti v Torontu. Akademija je obsegala več dobro podanih pesmi moškega zbora, kratek prizor o smrti narodnega junaka Kalinouskega in govor g. Pauloviča. Zborovanje so pozdravili zastopniki Estoncev, Kozakov, Litvancev, Makedoncev, Poljakov, Slovakov, Rumunov, več zastopnikov Ukrajincev. Za Slovence je pozdravil zborovalce predsednik SNZ za Kanado g. Vladimir Mauko, Latvijci so poslali pozdravno brzojavko, prisoten pa je bil tudi zastopnik češke agrarne stranke. Temeljna misel akademije je bila: Vsi narodi, ki trpe pod komunizmom, naj' si podajo roko v borbi za osvoboditev izpod komunizma in za izgraditev samostojnih narodnih držav.
SLOVENSKA NARODNA ZVEZA
ZA KANADO
ŽELI VSEM ČLANOM, PRIJATELJEM IN SOMIŠLJENIKOM PRAV VESELE IN ZADOVOLJNE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
ODBOR
Predavanje o Palestini. Društvo
Imena Jezusovega je priredilo 4. aprila predavanje g. Jožeta Grdine o njegovem romanju v sveto deželo, ki jo je obiskal v Velikem tednu lanskega leta. Kazal je posnetke na barvastem filmu, ki jih je sam posnel. Videli smo tudi slike s kiparske razstave g. prof. Gor-šeta, med njimi tudi vseh 14 postaj križevega pota za slovensko cerkev v Torontu. G. Anton Grdi-na pa je pokazal mnogo posnetkov iz Slovenije ter iz življenja Slovencev v Clevelandu. Ko je kazal zvonove z Žalostne gore, je zaigral na plošče tudi njih pritrkavanje. Plošče so bile tudi naprodaj. Za zaključek je g. Jože Grdina povedal nekaj osebnih doživetij ob svojem obisku v Sloveniji lanskega leta. Ker je prišel v Jugoslavijo v Dževdželiji in ne pri Sežani, ga niso imeli takoj pod nadzorstvom in je mogel priti malo bolj kot drugi v stik z ljudmi. Kamor je prišel, je mogel ugotoviti satansko pretkano preganjanje vere ter ja-dikovanje onih, ki so nekoč komunistom pomagali, danes pa sami trpijo pod njegovo knuto.
Nevarna Sovjetska ponudba Kanadi. Bivši vodilni komunisitčni organizator Pat Walsh opozarja na nevarnost, ki je zvezana z nedavno sovjetsko ponudbo, da bo SSSR naročati ladje v Kanadi, ker bodo nicah. Walsh opozarja, da je za SSSR popolnoma negospodarsko na-
ročati ladje v Kanadi, ker bodo Stale znatno več kot bi v Evropi. Edini namen, ki ga more imeti SSSR s tem naročilom je, da organizira vohunstvo ter pripravi sabotažo v ladjedelnicah in pristaniščih za primer vojnega spopada, na drugi strani pa da z naročilom oporo komunistom v delavskih strokovnih društvih, češ da jim je SSSR preskrbela delo.
Jugoslavija
Tito je nezanesljiv. Bivši ured
nik komunističnega glasila „Daily Worker" v New Yorku L. Budenz je v predavanju v Charlottentownu v Kanadi izjavil med drugim: „če
Veselo Veliko noč želi vsem Slovencem stavbenik
Franc Stoje
257 Concord Ave. - tel. OL 5801
Veselo veliko noč želi
,Mary Linda Beauty Salon'
4 Short Street - OR. 3400
(Eglinton and Dufferin) Priporoča se lastnica Mrs. S. G L A C
GO TO EUROPE, AFRICA, SOUTH AMERICA, INDIA, ALASKA, PUERTO RICO, CUBA OR MEXICO.
INTERESTING, HIGHLY PAID WORK.
FOR INFORMATION SEND YOUR NAME, ADDRESS, THIS ADVERTISEMENT AND $ 1.00 TO:
A V A C 0.
372% OUEEN ST. W. - TORONTO, CANADA
Zdravila v Slovenijo
Izdajemo zdravila tudi na podlagi evropskih receptov. (Penicilin, streptomicin, aureomicin, injekcije za jetra)
GARDIAN DRUG STORE
297 RONCESVALLES AVE., TORONTO, ONTARIO TEL. LO. 3003
I/EIM0PE DINING ROGM
\
469 Bloor Street West RA. 6269
Prvovrstna evropska hrana. Odlična postrežba. Po naročilu rezerviramo prostore za gostije.
Vesele velikonočne praznike želi vsem slovenskim zavarovancem
I.O.F.
in njen zastopnik
VLADIMIR MAUKO
EM. 3-9802 - TORONTO, ONT.
Na razpolago vse vrste zavarovanj kot življejnsko, zdravniško, požarno, avtomobilsko itd.
Opozorilo: Vsem zavarovancem z življenjskim zavarovanjem želim sporočiti, da po dveh letih članstva I.O.F. ne pošilja več opominov, če kdo ne plača premije. Preglejte plačilne knjižice, da ne boste v zaostanku! Za vse druge informacije kličite gornji naslov.
Vesele velikonočne praznike želi Slovencem v Torontu in okolici	#
OUEEN CLEANERS
1685 Dundas St. W., Toronto KE. 6768
Na zalogi imam vse vrste novih hlač po zmernih cenah. Kemično čiščenje in popravile dam-skih oblek ter izdelava novih oblek po meri. Priporoča se lastik,
FRANC KOTNIK
Vse naročnike, ki še niso poravnali naročnine, prosimo, da pošljjo upravi pirhe v obliki plačane naročnine. Kdor more, naj primakne kaj zatiskovnisklad!	""'
Uprava opozarja naročnike, da julijske številke ne bo dobil nihče, kdor ni poravnal naročnine vsaj za 1. 1953 in 1.- $ za 1. 1954. Če nam pridobiš dwa nova plačujoča naročnika, dobiš za nagrado lep zemljevid Slovenije, če nam pa dobiš pet plačujocih naročnikov, ti bomo pošiljalji „S.D." brezplačno za doboenega leta.
KUPUJTE PRI TVRDKAH, KI OGLAŠUJEJO V »SLOVENSKI DRŽAVI"
SLOVENCEM V TORONTU NAZNANJAM, DA SEM ODPRL
MESNICO
NA OGLU VAUGHAN RD. IN OAKWOOD AVE.
Imam prvovrstno govedino, teletino, svežo in prekajeno svinjino, kranjske klobase, krvavice in vse druge mense izdelke
ponajnižjih dnevnik cenah. ČE VAM JE PREDALEČ ALI NIMATE ČASA, SAMO kličite RE, 0423, povejte, kaj želite in Vam bom dostavil na dom še isti dan.
ZA OBILEN OBISK IN NAROČILA SE TOPLO PRIPOROČAM
ANTON BAVDEK
Anton's Meat Market
633 VAUGHAN ROAD - TELEFON RE. 0423
Veselo Veliko noč želi vsem Slo-
Victor Trnek
101 yz Roncesvelles Ave.
popravljalnica čevljev
Veselo Veliko noč želi Slovencem v Torontu
SP0TLIGHT CLEANERS
437 Spadina Ave, - Toronto, Ont. WA. 3-0770.
Kemična čistilnica in popravljalnica moških in damskih oblek. Prvovrstno delo in zmerne cene. Priporoča se lastnik TONE PUCELJ
Veselo Alelujo želi
„KN0CK 0UT"
Krojaška delavnica in kemična čistilnica oblek. Solidna inhitra postrežba.
Priporoča se EMIL ZIMšEK 264 Queen St. East, Toronto Telefon EM. 4-4848.
Priporočamo slovenske potniške agencije
Toronto, 258 College, WA 3-4868
Tudi v Montrealu in Hamiltonu
|BBUIiMIIIIIIIIS| laCITTTTrrrTTfoB

Potrebujem ZIDARJE in 1 TESARJA, ki zna čitati načrte.
FRANC STOJC 257 Concord Ave. - OL. 5801 W8888»8a8«88ag«8ie8a88a8i
Vesele velikonočne praznike želi vsem Slovencem
V.PZ BLED
Za odsek št. 11, Toronto
O..D..B..O..R
Slovenska dobrodelna organizacija
KARITAS
že nad dve leti uspešno deluje med Slovenci v Kanadi in drugod. Zato jo podprimo in prispevajmo, kolikor le moremo. Morda bomo jutri že sami potrebni njene pomoči. Prispevke morete izročiti med uradnimi urami tudi blagajniku Hranilnice in Posojilnice Janeza E. Kreka v Torontu, ki jih bo vpisal na naš račun.
DARILNI PAKETI COSULICH
Ekspresna odprava v 15—25 dneh. Vsi paketi so carine prosti
PAKET ŠT. 71
10 kg. sladkorja 5 kg. riža 3 kg. kave Ia
$ 13.60
PAKET ŠT. 28
5 funtov kave Ia 5 funtov sladkorja 5 funtov masti 5 funtov riža
$ 10.15
PAKET ŠT. 91	$ 15.-
22 funtov sladkorja 11 funtov riža 6 funtov kave Ia 14 funta popra, celega 1 funt ceylonskega čaja
PAKET ŠT. 84
3 kg, kave Ia iy2 kg. riža
$ 8.35
100 funtov najfinejše bele moke
$ 11.50
Če želite, da plačamo 200 dinarjev poštne takse, dodajte 75c za vsak paket ali vrečo.
ZAHTEVAJTE POPOLNI CENIK Z VELIKO IZBIRO NAŠIH POZNANIH STANDARNIH PAKETOV TER Z NAVODILI ZA SESTAVLJANJE PAKETOV PO VAŠI ŽELJI.
Pošiljamo tudi: kolesa, Singerjeve šivalne stroje, radijske aparate, blago itd. Vse odpošiljamo iz lastnega skladišča v Trstu. Pošiljke so zavarovane za delno in celotno izgubo. Kakovost blaga je vedno prvovrstna.
VSA NAROČILA IN PISMA POŠILJAJTE NA:
BRANC0 COSULICH
279 Queen St. West, Toronto 2B, Ont. Canada Tel. EM. 6-3877
Cena je enaka za USA in kanadske dolarje.
Med Slovenci
(Nadaljevanje s tretje strani.)
bi prišlo do spora med Zapadom in Rusijo, je povsem gotovo, da Jugoslavija pod Titovim vodstvom ne bo na naši strani" . . .
Teror na Hrvatskem. Po padcu Džilasa si tajna policija prizadeva, da odkrije njegove simpati-zerje. V kolikor ostala vohunska sredstva ne zadoščajo, je dobila tajna policija nalogo, da se preo-bleče v duhovnike. Zalotili so jih v spovednicah v jezuitki cerkvi na Palmotičevi ulici v Zagrebu. Iz Trsta poročajo, da ima vojaška oblast na razpolago 50 v duhovnike preoblečenih vohunov. Kmalu po samomoru Gustava Sprljana, člana centralnega komiteja hrvaške komunistične stranke (pravijo, da ga je likvidirala Ozna, češ da je bil udeležen v Džilasovi zaroti), so se začela policijska zasliševanja duhovščine in znanih protikomu-nističnih družin po Zagrebu. Celo nad bogoslovce so se spravili in jih zasliševali - glede domnevnih zvez z Dzilasom in Vladimirjem De-dijerjem, piscem Titovega življenjepisa, ki je preveden tudi v angleščino (Tito speaks).
Javno priznanje. Odkar je dobila Jugoslavija vojaška naročila iz ZDA ter žela celo priznanje za izdelavo 105 mm topovskih granat, češ da so najboljše od vseh, ki so bile proizvedene v Evropi, Tita ni več strah priznati, da ima še vedno 158 duhovnikov zaprtih, čeprav je lani izpustil 101 duhovnika.
športniki zapuščajo Tita. Vrsta
športnikov, ki se pa kakem nastopu v tujini niso več marali vrniti v Titoslavijo, se je pomnožila za tri nove. Dva člana jugoslovanskega moštva za odbojko sta ostala v Lisboni, v Italiji pa je prosil za zavetje teniški igralec Mirko Tusukovič, ki je zastopal Jugoslavijo pri tekmah na francoski Rivieri.
Tito časnikarjem. 6. marca je
Tito izjavil 33 ameriškim časnikarjem, da McCarthyjevo iskanje komunistov škodi ugledu ZDA v svetu. Izjavil je tudi, da berlinska konferenca ne bo povzročila spremembe v sovjetski politiki. Za Albanijo je izjavil, da je že toliko izolirana od sovjetskega pritiska, da ne more več postati odskočna deska za komunistični napad. Jugoslavija po 1. 1948 sprejela okrog 100.000 beguncev iz sovjetskega bloka. Deloma so ostali v državi, deloma pa so šli naprej na zapad.
Vera
Pij XII. je imenoval kardinala
Bruna za predstojnika vrhovnega cerkvenega sodišča ter papeške komisije za razlago cerkvenega prava. Mesto je bilo nezassedeno zaradi smrti kardinala Massimija.
Belgijski duhovnik Croegaert je sprožil gibanje za vrnitev križa v belgijske domove, od koder je že nekaj časa izginjal. Kjer pa ni v hiši križa, tudi ni redne družinske molitve. Križe so blagoslovili na tiho nedeljo ter jih nato postavili na častno mesto v domovih.
Po poročilih iz Vatikana je v letošnji zimi zmrznilo v koncentracijskih taboriščih Češke in Slovaške 39 katoliških duhovnikov in 7 redovnic. 7 drugih duhovnikov je zmrznilo na prisilnem delu v slovaških hribih.
Pridigar iz Kolodnje. Andrej Semkin, 26 letni gradbeni tehnik, je bil vzoren komunist med tednom in verski pridigar ob nedeljah. Vzpodbujal je ljudi, naj ne pobijajo zla z zlom, marveč naj se umaknejo iz javnega življenja in celo iz kolektivov ter naj molijo za svoje sovražnike. Sovjetski časopisi so izrabili ta primer za poziv, naj se poživi protiverska propaganda zlasti med mladino.
SLOVENSKA NARODNA ZVEZA - PODRUŽNICA CHICAGO
želi vsem prijateljem slovenske državne ideje prav vesele Velikonočne praznike. Praznovanje Velike noči naj še bolj utrdi v nas vseh upanje v slovensko Veliko noč v svobodni slovenski
državi,
Miro Krek, l.r.
predsednik
Tone Arko, l.r.
tajnik
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELJO VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM NASLEDNJE SLOVENSKE DRUŽINE IN POSAMEZNIKI IZ CHICAGA:
Jože Goršič,
5483 S. Ellis Ave., CHICAGO 15, ILL.
Ludvik in Mara Jelene
1848 W. 23rd St., CHICAGO 8, ILL.
Miha štaudohar
1850 W. Cermak Rd. CHICAGO 8, ILL.
Anton Suta
2114 W. 23rd Plače, CHICAGO 8, ILL.
Bogdan Novak
820 North Wabash Ave., CHICAGO 11, ILL.
Lovro in Štefanija Pire,
1830 W. Cermak Rd. CHICAGO 8, ILL.
Anton Velbl
1848 W. 23rd., CHCAGO 8, ILL,
Družina Skamperle Anton
1806 S. Throop St., CHICAGO 8, ILL.
Miro Krek
5515 So. Woodlawn, CHICAGO 37, ILL.
Lojze in Vera Gregorič
1732 W. Cermak Rd., CHICAGO 8, ILL,
John Kos
820 No. Wabash Ave. CICAGO 11, ILL.
Veselo Veliko noč želi Slovencem
dr. LUDVIK LESKOVAR
ravnatelj slovenske radijske ure v Chicagu, 111. 820 North Wabash Avenue
Telefon: Ml-chigan 2-2442 DE-lware 7-8515
Na obisku pri rdečih
Borci proti komunizmu motoro-
zirani. Italijanski katoličani ne uporabljajo v boju proti komunizmu samo satiro, marveč tudi druga sodobna tehnična sredstva. V bo-lognski škofiji, ki je vodi kardinal Lercaro, so ustanovili posebno bratovščino, ki jo sestavljajo duhovniki, pripadniki raznih redov. Za njih izbiro je poleg močne postave in dobrega glasu odločilno njihovo obvladanje teologije in družboslovja, širijo katoliški socialni nauk, zlasti pa skušajo onemogočiti komunistično propagando. Njihova akcija se je začela, ko je nekega dne lanskega novembra kardinal Lercaro slučajno opazil, da je franšiškan Tomaž Toschi govoril na mestnem trgu množici. Iz njunega razgovora se je razvila imenovana bratovščina. Središče ima v predmestnem samostanu in cerkvi Marijinega oznanjenja. Sprva so razpolagali s starim, sposojenim avtom, ki so ga opremili z zvočniki. Sedaj imajo že tri manjše avtomobile in več motociklov. Vedno morajo biti pripravljeni, da jih pokličejo na kako politično zborovanje, da odgovore kakemu komunistu na njegove očite in da raz-krikajo njihove lažne obljube. Drugič zopet jih pošljejo v kako župnijo, kjer je duhovnik zbolel, ali v kako kapelo, kjer ni duhovnika, da bi opravil nedeljsko službo božjo. Razen tega organizirajo tudi filmske predstave vzgojnih filmov. Kot cerkvena organizacija nimajo nikake zveze s političnimi strankami. Sami izjavljajo, da se ne borijo za volilne glasove in za parlament, marveč za duše in nebesa. Kardinal sam izhaja iz delavske družine in se trudi za temeljito družbeno reformo, česar mu ne zamerijo samo komunisti, marveč tudi italijanski podjetniki, ki se boje za svoje dobičke, če bi ljudje vzeli krščansko družbeno reformo resno.
Pomoč družinam v VVindsorju. Na
letnem zborovanju katoliškega urada za pomoč družinam so poročali, da je zaprosilo za pomoč v družinskih težavah 821 družin. Posebej šolane osebe pomagajo družinam, da rešijo težave, v katerih so se znašle. Urad sodeluje z Vincen-cijevo družbo ter s Katoliškim vse-litvenim središčem, ki pomaga priseljencem v Kanado, da se znajdejo v novi deželi.
Načrtno ubijanje. Pred tremi leti je časnikar Richard Stokes odkril komunistični dokument, ki je vseboval sovjetski načrt za uničenje 10 milijonov Kitajcev. Namen tega načrta je bil zagotoviti vdanost kitajskih voditeljev Moskvi, ker se bodo zaradi prelite krvi mogli držati na oblasti le tako dolgo, dokler bodo uživali podporo Moskve, odpraviti dosedanje vodilne osebnosti kot to delvajo, kjer koli se polaste oblasti, ter olajšati nalogo gospodarstvu, ker bo treba skrbeti za potrebe manj ljudi. Sedaj je razvidno iz uradnega poročila zunanjega ministrstva ZDA, da so komunisti svoj načrt če prekosili, število likvidiranih znaša namreč 15 milijonov. Toda kitajski predsednik Chu En Lai je lani sam izjavil, da so likvidirali 30 milijonov „imperiali-stov, kmetov, protirevolucionarjev, vohunov in podobnih".
Delavske organizacije v komunizmu. Istvan Kovacs, tajnik odbora komunistične stranke za Veliko Budimpešto je označil odnos med komunistično stranko in delavskimi organizacijami udeležencem kongresa madžarskih delavskih strokovnih organizacij:" Odborniki delavskih strokovnih organizacij niso predstavniki delavskih organizacij v stranki, marveč predstavniki stranke v delavskih organizacijah. Njihova naloga je, da zago-tove stranki vodilno vlogo in da izvajajo njene smernice". Potem se ni čuditi, če je n.pr. rumunska strokovna zveza kovinskih delavcev zahtevala, da se odpravita dva dela prosta dneva o božiču. Delavske strokovne organizacije niso več organizacije za zaščito delavskih koristi, marveč strankih organ za dosego gospodarkega načrta brez o-zira na človeške žrtve. Kako določajo delovne norme v delavskem raju? V kapitalističnem" gospodarstvu je podlaga akordnega dela „norma", določena količina proizvodnje na časovno enoto (po navadi eno uro), ki jo delavec zmore po predpisani metodi in ob uporabi določenih pripomočkov ob redni marljivosti. Ta
Meden Appliances
WCIilt«i—<
Television Sales and Service Refrigerators - Washing Machines
1804 W. CERMAK ROAD
CHICAGO 8, ILL.

PROŠNJA.
Ker je bilo sorazmerno malo časa med tiskom marčeve in aprilske številke in ker potrebuje na-vezanje stikov med dopisniki in novim uredništvom nekaj časa, boste v tej številki pogrešali dopise iz nekaterih krajev, ki so se do-lej redno oglašali. Vse dopisnike, prosim, naj pošljejo poročila dovolj zgodaj, ker bo odslej SD izhajala sredni meseca in jo bomo dajali v tisk prvi teden v mesecu.
Slovenci kupujejo v slovenski trgovini
Joe Gomilar
1801 W. Cermak Road CHICAGO, ILL.
Vse, kar potrebujete za kuhinjo, dobite pri J. Gomilarju, Tudi OKUSNE KRANJSKE KLOBASE, SUHE ŠUNKE, PRE-KAJENE SVINJSKE ŽELODCE. Prav sedaj pa ima IZVRSTNO KISLO REPO in AJDOVO MOKO.
Pridite, videli boste, da boste dobili dobro blago!
SVOJI K SVOJIM
UREDNIKU PIŠEJO:
„Nadalje Vam sporočam, da list vestno čitam in se veselim dneva ko ga prejmen. Pozorno zasledujem vse novice tako na političnem kakor tudi na kulturnem področju z željo, da bi prišel med vas in bi se tudi sam udejstvoval in pomagal buditi slovensko zavest sebi in drugim v pouk in razvedrilo. . . ."
F. C. Beljak
„. . . streznjeni Slovenci vidijo v slovenski državi edino pot do lepše bodočnosti . . . Velika večina Slovencev v Avstraliji nas je preprostih, katari z grozo opažamo, kako se slovensko časo pisje vedno bolj bogati s tujimi besedami ..." S.S., South Bri sbane.
Veselo Veliko noč vsem številnim prijateljem po Kanadi, Ameriki, Argentini, Avstraliji, Avstriji, Braziliji in drugod, pa tudi vsem sodelavcem pri Slovenski državi želi
MIRKO GERATIC
bivši urednik SD.
Ob tej priliki samo ena prošnja: Ostanite zvesti listu! Podprite novega urednika in upravo v Torontu!
norma vsebuje že mezdo, ki je za 15% višja kot odgovarjajoča mezda z a eno uro istega dela brez kontrole količine proizvodnje. Če delavec normo prekorači, se njegova mezda sorazmerno zviša. Na Madžarskem pa so izdali naslednje pravne pogoje za določanje „nor-me", ki pa ne vsebuje 15% višje mezde, marveč redno mezdo: 1) delovno mesto mora biti najbolj ugodno v celem podjetju: 2) delavec mora uporabljati najboljšo metodo dela: 3) delo mora opravljati izvežban delavec: 4) delavec mora biti boljši kot povprečni delavci. Ker je norma predpisana za vse delavce, je nujno, da je večina ne dosega. Posledica je ali znižanje zaslužka ali pa prostovoljno" podaljšani delovni čas, dokler norma ni dosežena.
Poziv komunistični mladini. Tajnik Komsomola, komunistične mladinske organizacije, A. N. šelepin je pozval komunistčno mladino Sovjetske zveze (18 milijonov organiziranih), naj trdo dela v tesni povezanosti z armado, da bo sposobna zmagati v »odločilni vojni brez vsakega usmiljenja" proti ari-stokratom. Pritožil se je, da „je zelo popustila protiverska propaganda v Komsomolu in v nekaterih krajih sploh prenehala". Očital je, da nekateri voditelji Komsomola podcenjujejo vpliv cerkve na mladino in otroke ter da je znatno število sovjetske mladine zapadlo vplivu „verske ideologije". Pozval je, naj končajo s to brezbrižnostjo do cerkvenega vpliva na mladino ter obnove protiversko propagando.
Milanski urednik komunistčne-
ga lista L'Unita v Rimu je David Lajolo. Nekoč je bil eden vodilnih fašističnih časnikarjev in se je celo boril proti rdečim v Španiji.
Denar iz Moskve. „L'Humanite",
francoski komunistični dnevnik je v zadnjih 7 letih izgubil mnogo svojih naročnikov. Njegova naklada je padla od 600.000 na 172.000 Lansko jesen mu je desničarski list „L'Aurore" očital, da bi že davno izdihnil, če ne bi dobival podpore od zunaj. Komunisti so tožili, toda sodni proces jim ni koristil, marveč potrdil obtožbe desničarjev. Navajamo nekatere: Nekdanji komunistični (španski) vodja Julijan Gorkin je izpovedal, da je Moskva financirala francosko in špansko komunistično kampanjo. 60% zlata španske republikanske vlade so poslali v Moskvo. Nad 4 milijone $ so pozneje poslali v Pariš. Del tega denarja so porabili za komunistični dnevnik „Ce Soir". ki pa ga kljub temu niso mogli obdržati pri življenju. Nekdnji komunistični časnikar je povedal, da so francoski komunisti dobili 1. 1937 iz Moskve 1,000.000 $ za propagando. Sodišče je na podlagi takih pričevanj razsodilo, da so obdolžitve lista „L'Aurore" „verjetno resnične".
Po slabi družbi rada glava boli.
Francija je lani sklenila prvo trgovinsko pogodbo s SSSR po 1. 1934. Že kmalu okuša neugodne posledice kupčije. V prvih mesecih pogodbe je Francija dobavila SSSR za 6,300.000 $ vrednosti več blaga Sovjetiji kot ga je prejela. Sovjeti
so v stalni zamudi z dobavami in dobavljena nafta je tako slaba, da je francoske rafinerije ne moreja prečistiti v bencin po prevladujočih cenah brez denarne podpore vlade.
Kitajska vlada v Peipingu je
podržavila prodajo živil ter tako razširila državni kapitalizem na novo področje. Razen tega je podredila državni kontroli 2.200 doslej zasebnih koncernov samo v Južni Kitajski.
Nevarne Misli
(Nadaljevanje z 2. strani.)
pričakovati, da bo povedal razloge, opredelil kriterij, ki ga vzeme za podlago delitve ter se ga tudi dosledno držal. Tega predavatelj ni nudil. Tudi je težko videki, kaj naj bi bilo njegovo merilo za delitev ved.
Predavatelj se očitno premalo zaveda, da si pozitivizem kot metoda brez filozofije niti ne more zakoličiti svojih meja.
„Najbolj preprosta razlaga pojavov" je že odkrivanje resnice, ker je spoznavanje iz vzrokov, čeprav samo bližnjih. Lahko da je še nepopolno spoznavanje, toda vedno leši v smeri k resnici, ki je sovpadanje umske predstave s stvarnostjo.
Da more filozof shajati brez poznanja izsledkov izkustvenih ved, more trditi le, kdor govorio filozofiji, ne da bi se potrudil vsaj površno pregledati tudi kake filozofske knjige. Če še predavatelj ni nikjer slišal, mu lahko zaupam, da se je materialistična filozofija začela majati prav zaradi izsledkov izkustvenih znanosti, ki so pokazale nevzdržnost materializma.
Razbijanje povezanosti med pozitivno znanostjo in resnico in temu dosledno med pozitivno znanostjo in filozofijo lahko postane za katoliške izobražence enako usodna kot je bila Descartesova zamisel o sožitju dveh po sebi tujih elementov v človeku (res extensa-res cogitans, stroj in duh). Sam po sebi globoko verni Descartes je telo ponižal na stopnjo stroja, da bi dvignil vrednost duha. Toda enkrat izražene ideje imajo svojsko dinamiko, ki je avtorji več ne morejo obvladati. Tako je De Lamettrie črtal od dveh elementov duha in trdil, da je človek samo stroj - L' Homme machine (1748).
Temeljna napaka sodobnih vseučilišč je ta, da so postala vajeniške šole za praktične poklice, da pa ne posredujejo slušateljem zaključenega pogleda na svet, ki bi poedinim specializiranim področjem dal šele pravi smisel in pomen. Zato je sodobna inteliganca tako malo usposobljena za svojsko nalogo v družbi - biti predstavnik celote ter vezni člen, ki zna premostiti številna nasprotja v družbi ter preprečiti, da bi kdo vsilil celoti ozke skupinske vidike in vrednote. Da postaja naraščanje umobolnosti v Severni Ameriki družbeno vprašanje, je razen pomanjkanje žive vere pogojeno tudi po pomanjkanju zdrave filozofije, ki ne dopolnjuje vedno večje specializacije.
Sprejemanje tukajšnje miselnosti za svojo predstavlja dvojno pomanjkljivost. Za čas našega bivanja in delovanja tukaj dokazuje, da nismo spoznali globljega smisla, ki ga ima množični beg evropskega izobraženstva: Vzbuditi v pozitivizem zakopanemu Zapa-du smisel za filozofsko sintezo nakopičenega znanja in civilizatorne-ga napredka, da bo že enkrat začel oblikovati svojo kulturo ter tako preprečil uničenje Zapada. Za primer vrnitve pa se tako onespo-sabljamo, da bi postali plodni oblikovalci slovenske kulture, ki ji sedaj vsiljeni materializem spodjeda korenine.
R. Čuješ.
KUPUJTE PRI TVRDKAH, KI OGLAŠUJEJO V SLOVENSKI DRŽAVI!
Slovenska država izhaja vsakega 20. v mesecu. Naroča se pri upravi, 61 McFarland Ave., Toronto 10, Ont. Canada. Letna naročina znaša: za ZDA in Kanado 3.- $, za Argentino 20.- pezov, za Braziljo 50 kruizeirov, za Anglijo. ,50£, za Avstrijo 30.- šilingov, za Avstralijo 2 avstr. £, za Italijo in Trst 600,-lir, za Francijo 500.- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi Slovenske poti.