Poštnina plačana v gotovini. Letnik LVII April 1940 Štev. 4 vrtov FRANČIŠKA Vsebina 4. št.: Naslovna slika: Kapucinski samostan - Krško. — Pismo 97. Božji dnevi 98. —- Krščanska družina 100. — Slava Bogu in mir ljudem 102. — Najlepši ideal zemskega življenja 104. — Čudež sv. Antona 105. — Sveti Fidel Sig-marinški 106. — Frančiškanski apostolat 107. — Ob smrti očeta Molitvene osmine 109. — Kako se gibljejo tretjeredne skupščine 111. — Prvo slovensko tretjeredno romanje v Rim, Asiz in v Padovo 113. — Priljubljeno binkoštno romanje 114- ~~ S. Marija Celina od Darovanja 115. —- Frančiškova mladina 117. — Naš novi svetnik sv. Salvator iz Horte 119. — Naše sestre Marijine misijonarke 120. — Kitajski misijonar se oglaša 121. — Razgled po svetu 122. — In naj molijo za mrtve 124. — Pax et bonum 127. Celoletna naročnina »Cvetja« za leto 1940 Za Jugoslavijo 15 din; za Italijo 10 lir; Za Nemčijo 1.50 m.; za Ameriko 1 dol.; za druge države protivrednost 24 din. — Posamezna številka 2 din. — Izhaja mesečno-Z dovoljenjem cerkvenih in redovnih oblasti izdaja Franč. prov. sv. Križa. — Zastopnik p. Teodor Tavčar, O. F. M. prov. prokurator. — Urednik p. Odilo Hajnšek, O. F. M. Uredništvo in Upravništvo »Cvetja« Ljubljana, Frančiškanski samostan. številka ček. računa za Jugoslavijo: 11.495. Natisnila frančiškanska tiskarna, Ročno, p. št. Vid nad Ljubljano (P. B. Markelj)- Rimsko serafinski koledar za leto 1940 April 1 p 2 T 3 S 4 Č 5 P 6 S 7N 8 P 9 T 10 S 11 Č 12 P 13^S 14 N 15 P VO. PO. Cm. PO. Črn. PO. Č m. Cm. Od Oznanjenja Marijinega. Od S. Jožefa žen. M. D. B. Gandulf in Janez sp. S. Benedikt sp., S. Izidor S. Vincencij Fer. sp. B. Marija-Krescencija dev. 2. povelikonočna ned. B. Vi Ijem Sicilski sp. B. Julijan sp. B. Tomaž Tolentinski m. Varstvo sv. Jožefa S. Leon I. pp. in c. uč. B. Angel KI. sp. S. Hermenegild muč. 3. povelikonočna ned. S. Justin m., S. Tiburcij med osmino Varstva s. Jož, Čm. — vesoljna odveza. PO. PO. Čm. Cm. Cm. PO.Cm. PO. PO. Slovesen spom. s. Frančiška Osmina varstva s. Jožefa B. Andrej Hibern. sp. B. Konrad Ask. sp. od B. M. D. (v soboto) 4. povelikonočna ned. S. Konrad P., S. Anzelm B. Frančiška, Ss. Soter in t-B. Egidij sp., S. Jurij m. 5. Fidel Sigmarinški m. S. Marko evangelist Ss. Klet In Marcelijan mm-S. Peter Kanizij c. uč. 5. povelik. (Križeva) ned. B-Lucij sp., S. Pavel od Križ® KRIŽ., KRIŽ., S. Peter m. S. Jožef Kot., Katar- Razlaga kratic: . popolni odpustek. Cm. — črna maša, ki je dotičn* dan dovoljena. Ljudska posojilnica v Ljubljani ^r. z. z neom. z. Ljubljana, Miklošičeva cesta 6 (v lastni palači) Obrestuje hranilne vloge najugodneje * Nove in stare vloge, ki so v celoti vsak čas razpoložljive, obrestuje po 4%, proti odpovedi 5% AŽMANOV: P i s m o Mamica draga, nekoč je bilo, ko sem ob sončnem zahodu te Vprašal: »Kam je zdaj sončece zlato odšlo?« Danes pa, mamica, ni mi več mar, kam sonce pozemsko zvečer se nam skrije. Zdaj Sonce nebeško je mojega srca vladar; Sonce nebeško, katero nikdar ne zaide in ki mi nikdar ga oblak ne zakrije. Danes, oj mamica, tvojemu sinu sreča nadzemska smehlja se. Preko obzorja angelske mize iz tabernakelja Sonce mi sije in v slehernem jutru mi duša presrečna v milosti božji krepi se in raste. Mamica, vedi, da tvojemu sinu sreča nadzemska smehlja se! P. TARZICIJ: Božji dnevi »Gospod, zdi se mi, da me je Bog čisto zapustil; druge vidim i# k sveti maši, meni pa to ni več dano.« Tako mi je otožno-boječe potožite ženica, ki ji je pri vsem hudem najhujše to, da ne more več v cerkev in J1 preostaja zdaj še edino upanje, priti čimprej tja, kjer se ji bo za vso vekotrajnost vsega daroval Bog sam. Je pač znala in zdaj še vse bolj zna ceniti vrednost svete maše, vidne daritve, ki jo je Kristus zapustil Cerkvi, svoji nevesti, da bi se po nj®J krvava daritev na križu ponavzočevala in skrivnostno nadaljevala do vekov. Ponavzočuje pa se Gospodova daritev na križu pred nami pod vidni®1 znamenji, skrivnostno, zakramentalno. Po spremenjenju kruha in vina je na oltarju telo Gospodovo ločeno od presvete krvi. V tem je skrivnostno ponavzočevanje smrti Gospodove na križu; v tem je skrivnostna usmrtite' božjega Jagnjeta, ki se tako resnično zopet in zopet daruje, kakor se je 1 darovalo pri smrti na križu. A zdaj se daruje po mašnikovih rokah' Mašnik dela to, kar je Gospod ukazal pri zadnji večerji; dela pa v o® moči, ki jo je prejel z neizbrisnim znamenjem mašniškega posvečenja. Gospod Jezus bi ponavzočevanje svoje daritve na križu — sveto mas° bil lahko določil v vseh podrobnostih, kakor je Bog podrobno predpis^ daritve stare zaveze. Določil pa je le tvarino — pšenični kruh in vino od trte, — spremenjenje in obhajilo. Vse drugo je prepustil Cerkvi, ki je Jezusovo določilo kakor dragoceno podobo obdala z lepim okvirje® molitev in obredov ter za sveto mašo določila še oltar, svete posod® j in mašna oblačila različnih barv. Ob Gospodovih dnevih po veliki noči so mašna oblačila bele barve, kat izraža veselje nad Gospodovim vstajenjem. 1. Druga povelikonočna nedelja je zaradi evangelija po sv. Janeza (10, 11—16) nedelja Dobrega pastirja. Prvim kristjanom je bila podoba Dobrega pastirja posebno ljuba. V katakombah jo najdemo naslikan0 premnogokrat. Saj pa tudi lepo, kot le kaj, izraža Kristusovo ljubezen d° nas: Dobri pastir je dal življenje za svoje ovce. In te smo mi. Pri svetem krstu smo postali »božje ljudstvo«, božji otroci, »ovce črede«, ki ji je Kristus Dobri pastir (Ps 94). Biti pa moramo dobre h1 zveste ovce; »odmreti moramo grehu in živeti pravičnosti« (I Pet 2, 24)’ Dobremu pastirju se moramo dati voditi, poslušati moramo njegov glnf’ njegov nauk, ki nam ga nezmotno oznanja katoliška Cerkev po škofih i® mašnikih v edinstvu s papežem. Dobrega pastirja moramo poznati, kak<® pozna on nas. Spoznali ga bomo po molitvi. Zato moramo pridno in zvest0 moliti: »Gospod, daj, da spoznam tebe, daj, da spoznam sebe; daj, da teh® vzljubim, sebe pa pozabim. Amen.« Večkrat in radi moramo prejema# svete zakramente ter biti pri sveti maši, da bomo Gospoda spoznali P®1 »lomljenju kruha«, kakor sta ga spoznala učenca v Emavsu. Ker pa ima Jezus »še druge ovce, ki niso iz tega hleva in mora tu® tiste pripeljati, da bo ena čreda in en pastir« (Jan 10, 16), je naša sveta dolžnost, da mu pri tem pomagamo, da podpiramo Cerkev pri njenem del® za razširjanje božjega kraljestva. To storimo tako, da Cerkev, ki ločen® kristjane kliče v cerkveno edinstvo in nevernike z misijonskim delo® pridobiva za Kristusa, podpiramo z molitvijo, s trpljenjem in z darovi- bi se tako vsi, ki so »kakor izgubljene ovce, obrnili k pastirju in varuhu naših duš.« (I Pet 2, 25.) 2. Tretja povelikonočna nedelja: (Jan 16, 16—22). Jezus napoveduje syoj odhod, »še malo in ne boste me več videli, in spet malo in me boste videli. . . Jokali boste in žalovali, svet pa se bo veselil; vi boste žalovali, ali vaša žalost se bo spremenila v veselje,... ki vam ga ne bo nihče vzel.« Učenci ga niso razumeli, kaj hoče z »malo«, pa so si rekli: »Ne vemo, kaJ govori«. Zato jim je Jezus pojasnil, da »še malo« pomeni kratko dobo °d sedanjega njegovega govora do pričetka trpljenja; »spet malo« pa' Pomeni čas trpljenja do častitljivega vstajenja. V času trpljenja bodo aPostoli in učenci žalovali, sovražniki Jezusovi pa se bodo veselili, češ, Premagali smo ga. Vstajenje pa bo v vekotrajno radost in blaženost aPostolom, nasprotnikom pa v žalost in bridko spoznanje zmote. Še danes, in danes bolj kot kdaj, trpi Kristus v svoji Cerkvi in v svojih yemikih, ki jih preganjajo, jim zapirajo svetišča in jih morijo, da smo mostni, če smem tako reči. Svet pa uživa, se veseli in hudobija dozdevno maguje. Toda blagor nam, če se nad tem ne bomo pohujšali, če nam (^stus »ne bo v spodtiko«. Naša žalost se bo v veselje spremenila. Kakor 3e namreč vse okoli nas negotovo, tako je gotovo eno: Kristus bo zmagal, p stanovitnosti nam je treba in življenja po besedah apostola svetega Ura: »Lepo živite med neverniki« (I. Pet 2, 12). »In kdo vam bo škodo-Vab če boste vneti za dobro? Pa če bi zaradi pravice tudi trpeli, blagor ^anyj Njih grožnje se ne bojte in ne dajte se zbegati« (I. Pet 3, 13). »Kajti °mjše je, da trpite za dobra dela, če hoče božja volja, kakor za huda.« (I- Pet 3, 17.) 3. četrta povelikonočna nedelja: Jezus obeta učencem Svetega Duha (Jan 16, 5—14). »Zdaj odhajam k Njemu, ki me je poslal... in žalost je Spolnila vaše srce ... Ali za vas je dobro, da grem. Zakaj, če ne odidem, *°lažnik ne bo prišel k vam; če pa odidem, vam ga bom poslal. In ko P^e,... vas bo učil popolne resnice.« 5, V eno stvar se apostoli kar niso mogli vživeti: da jih bo Jezus zapustil. ® Pač slutili vso polnost resnice, ki jo tako lepo izraža slovenska pesem: >Jezus, ti si naša vsa dobrota, kdor te nima, je zares sirota.« Biti brez ezusa — ne, tega niso mogli prenesti. Jezus jih je tolažil: »Za vas je a°bro, da grem« in obljubil jim je Svetega Duha, ki jim bo v tolažbo in v spoznanje resnice. Mar nismo v češčenju Svetega Duha preveč mlačni? Prenekaterikrat Smo potrti in žalostni, pa ne vemo, da je Sveti Duh — Duh Tolažnik. Ali Pasimo kaj Boga Svetega Duha, da bi mogli vero spoznavati stanovitno 0 konca, časi so resni, prerokov je mnogo, a Kristus je eden in Njemu 2vestobo v moči Svetega Duha! , 4. Peta povelikonočna nedelja: Jezus uči o moči molitve (Jan 16, 23— .k »Resnično, resnično, povem vam: Ako boste Očeta kaj prosili v mo-imenu, vam bo dal. .. Prosite in boste prejeli.« Dvoje razberem iz eil Jezusovih besed: potrebo molitve in moč molitve. Gospod ni govoril ničesar zaman, in vse, kar je rekel, je povedal nam hpomin in spomin. Tudi besedo: »Brez mene ne. morete nič storiti« (Jan b> 5). Ta »nič« je tako vseobsežen, da izključuje samo eno: greh. To in etkn° to more človek iz lastnih moči; za vse drugo pa moramo iskati 2veze z Bogom, vse drugo si moramo izprositi, ali preprosto rečeno: Goliti moramo. O potrebi molitve nam govori sveto pismo stare in nove Zaveze, govor* Jezusov vzgled in govorijo nam vzgledi iz vsakdanjega življenja. ČloveK je pač, kakor sejavec na njivi. Naj bi ta posejal še toliko dobrega semen8' nič 'ne bo rastlo, če dežja ne bo. Tako tudi mi ne moremo »obroditi sadu z3 večno življenje« brez molitve. Psalmist namreč pravi: »Kakor je zemlj3 brez dežja, tako je moja duša brez misli nate, Gospod.« In svetnik trdi »Vsi, ki so zveličani, so zveličani zato, ker so molili; in vsi, ki so pogublja ni, so pogubljeni zato, ker niso molili.« Moliti moramo, a če hočemo, da bo imela molitev uspeh, mora®0 moliti v imenu Jezusovem. V njegovem imenu molimo, kadar se pri molit'1 zanašamo na njegovo zasluženje. Z Jezusom tvorimo mi skrivnostno tein ki mu je Jezus glava, mi vsi pa udje. Jezus moli in on vedno dobro m0*'’ Zato bo Bog naše molitve uslišal zaradi Jezusovih molitev. Nikar nf opuščajmo večkrat reči: Večni Oče. darujemo ti svoje molitve v združenj8 z Jezusovimi molitvami; sprejmi jih in Dosveti nas. »Katerikoli se bodo po tem pravilu ravnali, mir in usmiljenje na8 njimi in nad Izraelom božjim.« (Gal 6, 16.) P. HUGO: Krščanska družina Mož in žena. Ne, zakonski pekel ni pekel, nad katerega vhodom bi bilo pisano: »Vi, ki vstopate, pokopljite vsako upanje! Iz zakonskega pekla je izhod’ ie rešitev. Ta izhod »ferdamanim« zakonskim pokazati in jih rešiti *z njega> sem zadnjič obljubil. Naj obljubo tudi spolnim, kot se spodobi-,, Sicer že naprej vem, da bodo mnogi razočarani. Kajti taki nairajš' slišijo rokovnjaški zakonski evangelij: »Vzem jo na kvatre! Če to zapustiš, pa drugo dobiš!« A tako prebiranje je pač rokovnjaško, ne p3 krščansko. Po krščansko sklenjen zakon je od Boga samega sprejeta potrjena in posvečena pogodba, o kateri je pisano v božji knjigi: je torej Bog združil, tega naj človek ne loči.«. (Mark 10, 9.) Ta prepoved velja tudi tam, kjer je državnopravno priznana civiln3 razporoka in zopetna poroka. Pred državo sicer taki veljajo za prave pred Cerkvijo in pred Bogom pa za rokovnjaške zakonce, ki si sami zamaf vse zakramentalne vire milosti, celo za zadnjo uro, ako se resno 1(1 odkritosrčno ne spokore. Komur je tedaj kaj za dušo in njeno usodo, 113 ta izhod ne bo niti mislil. . : Je še nek drug izhod iz zakonskega pekla, ki je v gotovih slučajih h pod gotovimi pogoji lahko v skladu z božjo in cerkveno postavo. To le nepopolna ločitev zakonskih od skupnega življenja. Tudi ta rešitev f zakonskega pekla je sama na sebi zlo, proti namenu zakona. Toda Je v gotovih slučajih manjše zlo, kot če bi skupaj živela in si drug druge11111 še bolj grenila življenje, v veliko pohujšanje otrok. A ne mislim zako®' skih pogubljencev opozarjati na ta izhod. Nekega drugega imam v mislih ki je bolj v skladu z božjo in cerkveno postavo ter obenem v blagosl^j dotičnim zakonskim, njihovim družinam in celokupni družbi. In ta izbo® je nadnaravna medsebojna ljubezen, žuboreča iz skrivnostnega vira za’ kramenta sv. zakona. Možje in žene! Globokega nemškega modroslovca Emanuela Kant8' ki je na vse drugo bolj mislil kot na ženske, so nekoč vprašali, zakaj ne oženi. Odgovoril je: Ali veste, kaj se po latinsko pravi zakon? poniugium. To je po naše zakonski jarem. Komur se prijetno zdi biti celo Oljenje v jarem vklenjen, kot tovorna žival, naj se ženi, jaz si tega ne želim. Z naravnega stališča je prav povedal. In samo s tega je govoril, ^edki, zelo redki so sorazmerno taki zakonski, ki bi bili kot ustvarjeni ^g za drugega. Taki, vklenjeni v zakonski jarem, lepo, brez škripanja v°zijo tudi potem, ko so naravni miki odpovedali in se je morda bolezen Za stalno naselila v hiši. Velika večina zakonskih parov pa ni tako posredno izbrana. Dokler ju naravni miki še privlačijo, gre brez posebnega sltnpanja. Ko pa začno ti odpovedovati, potem je joj, tak joj, kot pri vožnji če se vola »šprajcata«, kot smo doma dejali. Kant, moder mož, je 0 previdel. A ker ni bil kak moderni metulj, ampak je odločno zagovarjal "srazrušljivost zakona za vsako ceno in žrtev, je rajši ostal samec. Zakonska zveza enega z eno, nerazvezljiva in neločljiva, dokler je snirt ne raztrga, je sicer v naravi utemeljena in ni le božja zapoved. Toda a padlega človeka to zapoved držati sicer ni nemogoče, pač pa navadno H °nkimi težavami združeno, da se idealni naravni zakon ni nikjer v vsej Dr°^ ohranil. Niti pri izvoljenem ljudstvu ne, kot vemo. Še manj 1 drugih narodih, katere je Bog pustil, da so šli za spačenimi željami sv°jih src. Da bi prvotni idealni zakon zopet vpostavil, ga je naš Gospod vignil do časti zakramenta. Kot tak posvečuje zakonsko zvezo in medsebojno naravno ljubezen. Zakonskima daje milost, da si ostaneta zvesta II ljubeča tudi potem, ko so že vsi naravni čari odpovedali in so tla aravni ljubezni docela izpodmaknjena. Da, celo potem, ko ju po naravi j^ansikaj drug od drugega odbija in bi šla vsak svojo pot, če bi jima ne branila božja prepoved: Ni vama dovoljeno! Kjerkoli se je zakon v svoji polni zakramentalni moči uveljavil, tam Ss je začelo čisto drugače zakonsko in družinsko življenje. Mnogoženstvo, Mežništvo, divji zakoni, razporoke in zopetne poroke, zakonski dvoboji III poboji ter podobni osat, ki na tem polju, če ni posvečeno, tako bujno P°ganja in se bohoti, je bil zatrt. Nedvomno se tudi tem ni vsem »uraj-malo«, da bi bili zakonsko terno zadeli. A ko so spoznali, da so se urezali, ?° začeli zajemati iz zakramenta sv. zakona tisto nadnaravno ljubezen, atere je naravna samo slab odsvit in odmev, ki zna še tako globoke Plepade med zakonci premostiti. A danes zakrament sv. zakona premnogim ni več kar je bil, čeprav *e še v cerkvi poročajo. Le neka verska ceremonija jim je, kot mnogo rFugih, mimo katere vsaj pri nas zaenkrat še ni tako lahko mogoče, kot .'marsikateri rad. Kake nadnaravne sile prav tako ne znajo iz njega "Usniti, kot posvetnjak iz navidezno suhih in trdih jagod rožnega venca Dejansko ni med njimi in onimi, ki so se po rokovnjaško poročili '''kakega razločka. Dvobojujejo se ti kot oni, čez plot skačejo eni kot *|rugi in če bi bila tudi pri nas civilna razporoka in zopetna poroka dovoljena, bi se oboji morda enako pridno razporočali in rokovnjaško ?t'°va poročali. „ Mimo zakramenta sv. zakona, pa tudi preko zakramenta sv. zakona, Ce Je ta zakoncema le neka stara častitljiva verska ceremonija in nič več, j^di naravnost cesarska cesta v zakonski pekel. A edini izhod iz njega za krčanska zakonca je, če se potem, ko jima je kapital naravne medsebojne [Jubezni pošel, začneta posluževati neizčrpnega kapitala nadnaravne 'Jubezni, naloženega v zakramentu sv. zakona. Ta ljubezen, kot rečeno, zravna vsa nasprotstva, ki se pojavljajo v zakonskem življenju, ublažuje vsa razočaranja in uglašuje najbolj kričeča nesoglasja. V sv. pismu beremo, da je krščanski zakon podoba skrivnostnega zakona med Kristusom in njegovo Cerkvijo. Rečeno je, da kakor je Cerkev podložna Kristusu, ki je njena glava, tako bodi žena podložna možu, ki je njena glava. Takoj na to pa je zabičano možem: »Možje ljubite svoja žene, kakor je tudi Kristus Cerkev ljubil in samega sebe za njo dal.« 5, 25.) Kdor le nekoliko pozna cerkveno zgodovino z ozirom na njen človeški element, ve, kako nezvesta nevesta mu je tolikokrat bila, v svojih pastirjih nič manj kot v ovcah. Če bi imel kak mož zadostni vzrok zapustit* svojo nerodno ženo, ah kaka žena svojega propadlega moža, bi ga imel oi* zavreči svojo nevesto Cerkev. Pa on tega ni in ne bo storil. Kljub vse® njenim človeškim slabostim jo prisrčno ljubi in kaznuje vsakega, ki se nad njo pregreši. Ko bi bil on vzor krščanskim možem in ženam, kot bi jim moral biti' bi bil konec vseh zakonskih dvobojev, razporok in rokovnjaških porok v lepem civilnem fraku. Možje in žene! Če se vam ta vzor — zakonski par, Kristus in njegova Cerkev, zdi prevzvišen, poglejte okrog sebe. Gotovo vam ne bo treba predolgo gledati, da izpazite kak vzoren zakonski par, ki mu k naravni I zakonski sreči morda vsega manjka, pa je le enega duha in enega srca. Jaz se zlasti enega takega zakonskega para spominjam, ki sem ga na svojih potih srečal. On postaven mož, v vsakem oziru izrazit vzor moža. ki ga je vse spoštovalo. Ona sicer dobra, plemenita žena, a najmanj za deset let starejša od njega, po vsej svoji zunanjosti pa še za več. Kdor ju ni bližje poznal, je mislil, da je njegova mati, ne žena. Pa kako sta s? rada imela, kot ženin in nevesta na mladoporočni dan. Ko mu je umrl® je bil on tako neutolažljiv, da bi se človek bal zanj, ako bi ne bil vedet kako je globoko veren. Lahko rečem, da je pri teh dveh zakonski*1 zakrament sv. zakona slavil svoje očitno zmagoslavje. Možje in žene, »ferdamani« v zakonski pekel! Ah zdaj vidite, kje je izhod in rešitev za vas ? Ne v begu izpod zakonskega jarma. Ta pot drž1 v pekel, iz katerega ni rešitve. Ampak v vrnitvi h krščanskemu zakon® ne samo po imenu, ampak v resnici. Samo nadnaravna ljubezen, izvirajo**9 iz zakramentalnih virov, more razglašeno lajno vajinega zakonskega žaljenja znova uglasiti. Kako, vama bom podrobno vsakemu posebej povedat ANTON KARO: Slava Bogu in mir ljudem! (Nekaj misli k sliki o sv. maši.) Za kaj gre pri daritvi sv. maše? Za dvoje: za slavo Bogu in m1-1 ljudem. Gre za to, da damo Bogu dolžno hvalo, zahvalo in spravo ter dosežemo od Boga mir na tem in onem svetu. Mir z Bogom, z ljudmi k* s seboj ter enkrat večni mir v nebesih. Kako prosi mašnik tik pr^ posvečenjem: »To daritev svojih služabnikov in vse svoje družine sprej*1*1 torej milostno, prosimo, Gospod (v svojo slavo); vodi naše dneve v svoje*9 miru, reši nas večnega pogubljenja in prištej nas zboru svojih izvoljeni!*' Po Kristusu, Gospodu našem. Amen.« . Slava Bogu na višavah, to je bil prvi in glavni namen Jezusovega Učlovečenja. Popolno hvalo in zahvalo je mogel dati Bogu Očetu samo tjsti, ki je poznal vso brezmejno globino božje popolnosti in dobrote, ki Je izšel iz Boga in postal naš veliki brat — Kristus, Bog človek. Popolno sPravo in zadoščenje za grehe sveta je mogel dati zopet samo tisti, ki je P°znal vso hudobijo greha, ki je bil sam kot božji Sin brez greha, a je Vzel kot Jagnje božje grehe vsega sveta nase in s svojo smrtjo na križu Popolnoma zadostil zanje. Zato pa od takrat, ko je opravil najvišji in večni uhovnik Jezus Kristus svojo veliko hvalno, zahvalno in spravno daritev Ua Kalvariji, nobeno drugo opravilo Bogu Očetu ni tako ljubo in drago ma-ša, kjer prihaja znova božji Sin na oltar in v našem imenu . Vali m zahvaljuje nebeškega Očeta ter mu zadostuje. Od takrat pa do °nca sveta imamo v sv. maši tisto čudovito sredstvo, da lahko po ristusu, s Kristusom in v Kristusu dajemo Bogu dostojno hvalo, zahvalo 1 spravo in s tem zadostimo svoji prvi dolžnosti, ki je: slaviti Boga. Tik pred Očenašem moli mašnik: »Po Njem (Kristusu), z Njim in v Njem je Tebi, Bogu Očetu vsemogočnemu, v edinosti Svetega Duha vsa čast in slava.« »Po Njem«, našem sredniku in Odrešeniku moremo dati k°gu dolžno čast; saj neskončne časti, ki gre Bogu, mi ljudje, ki smo lončna bitja, Bogu sploh ne bi mogli izkazati, če bi ne imeli Kristusa. »Po Jem« pa to moremo in moramo vsaj ob nedeljah in zapovedanih prazni-ko se naj pobožno udeležimo sv. maše. »Z Njim« nas opominja, da , m°ramo pridružiti čim tesneje velikemu duhovniku Kristusu in z Njim ^aviti Boga. Naša molitev pri sv. maši pa dobi največ jo ceno odtod, ker trtf >>V Njem« — v Kristusu vcepljeni po sv. krstu kakor mladike v vinski , . To lepo kaže slika, Ner poganjajo iz križa, na katerem kraljuje v duhovniških oblačilih Kri-SJ"US) na vsako stran vin-mladike, to smo mi Vejniki. Nad Kristusom ^dimo Svetega Duha in iz obeske luči segajočo ro-,° Koga Očeta. Ta spre-Jema z veseljem daritev svojca prjeljubega Sina ? nas, ki po Njem kot Redniku, z Njim kot Du-i^ikom in v Njem kot . m glavi izkazujemo Kajvišje češčenje. To češčenje je Bogu tem ljubše, čim bolj se resno trudili0.’ da bi upodobili svoje življenje po Jezusovem življenju. K temu nam pa ?aJe moč ravno sv. maša: v evangeliju nam pokaže vzor Kristusa, kako -r°n mislil, govoril, delal in trpel, v sv. obhajilu nam pa daje milost za P°snemanje, saj prejmemo Začetnika vse svetosti in milosti — Kristusa amega. čim bolj odmiramo po žrtvovanju svojih hudih nagnjenj staremu oveku, tem bolj zaživi v nas novi, sveti človek, da — drugi Kristus. Čim J* svetih kristjanov je na svetu, tem več slave prejme Bog, saj ena Veta duša Boga bolj proslavi kot tisoč povprečnih. Božja čast in slava je pa prvi in glavni človekov namen, kakor so peli angeli najprej: slava Bogu in šele potem: mir ljudem. Ker ljudje ne dajo Bogu slave, ki mu gre in tako lahkomiselno opuščajo sv. mašo, zato pa tudi ne uživajo onega notranjega in zunanjega miru, po katerem hrepene Kristus je učil v Očenašu moliti k nebeškemu Očetu najprej za božje čast in potem šele za človeške zadeve in to zopet ne le sebično zase, marveč za vse: »Daj nam, odpusti nam, ne vpelji nas, reši nas .. .« Tako je tu® sv. maša v prvi vrsti hvalna, zahvalna in spravna daritev, šele nazadnje prosilna daritev. O tej pa je zapisal duhovnik Podgorc: »Česar ne izprosi® pri sv. maši, res ne vem, kako bi mogel na drug način doseči.« Pri sv maši gre za najdragocenejše, kar moremo mi Bogu dati, za njegovega ljubega Sina in za najdražje, kar nam more dati Bog, za istega božjega Sina. Ali nam ne bo z njim vred tudi vse. drugo podelil, za kar ga v tet trenutkih prosimo? (Konec prihodnjič' P. SALEZIJ: Naj lepši ideal zemskega življenja Vemo, kaj pravi k temu katekizem, kaj krščanstvo. Nam kristjano® bi moralo biti to zemsko življenje stanovitna priprava na srečno večnost Prav za prav LE priprava na srečno večnost. Pod tem vidikom bi praktično krščanski ljudje morali smatrati vse drugo, kar namreč ne vo® naravnost ali vsaj nenaravnost k temu cilju, za nevredno človeka. Nikakor bi torej ne smelo biti mogoče, da bi se tako zelo zgubljali v posvetnih ciljih da bi radi tega glavni cilj zgubili izpred oči. Ne bi smeh biti podob® hedonistom, epikurejcem, materialistom, ki bi si privoščili življenje ® njega naslade v polni meri. Ne bi smeli biti podobni tudi takozvani® altruistom, ki hočejo edino koristiti človeški družbi ter trdijo, da mor3 človek skrbeti za napredek in kulturo, za znanost in umetnost itd., kak°r da ni drugega cilja na tem svetu. Istotako bi tudi ne smeh pravi kristja® v svojem udejstvovanju uporabljati svetna in posvetna (da ne reče® judovska, poganska), ampak edino prava in pristna krščanska načela ® naj so to javni kulturni delavci, ali politiki ah časnikarji ah kakor se & vsi ti imenujejo. Dosledno krščanstvo nas bo edino rešilo in nam pridobil0 tisti ugled, ki nam gre z ozirom na naša vzvišena krščanska načela, ^ enem pa nas približalo našemu zemskemu cilju. Neki naš hst je priobčil tole: Misijonar je vprašal Gandhija, katera da se mu zdi najboljša pot, po kateri bi mogh nekrščanski del človeštva trajno pridobiti za krščanstvo. Indijski modrec je za trenutek pomis® in potem dejal: 1. Svetoval bi, da bi vsi kristjani tako začeh živeti, kakor je živ®' Kristus. 2. Svetoval bi, da svojo vero polno in celotno prenesete v življenj®- 3. Predlagal bi, da posebno povdarjate ljubezen, zakaj ljubezen je središče in duša vsega krščanstva. . j Še četrti predlog je stavil, pa nima pomena za našo razpravo. Dovolj so ti trije. Če hočemo, da* bomo kristjani imeh vphv vsaj pri nekrščansk® narodih, bi morali torej po Gandhijevem najprej živeti, kakor je živ®, Kristus, potem svojo vero polno in celotno prenesti v življenje ter se zlasy odlikovati v ljubezni, ki je središče in duša vsega krščanstva. Vse to pa Je približno isto, kar se zahteva za naš namen na tej zemlji, s krščanskega vidika, po katerem je to življenje le priprava na srečno večnost. Če bom0 skušali živeti kot Kristus, naš božji Vzornik, če bomo njegove nauke, zJasti še ljubezen prenesli v življenje, smo v glavnem storili svojo nalogo. Ce bomo temu glavnemu cilju podredili vse drugo na tem svetu, bo tudi bsto drugo vredno človeka in ne bo v škodo človeštvu. Žal, da moderni, tudi krščanski človek, boleha na dveh nevarnih boleznih, na bolezni razuma in volje. Bolezen razuma ali duha ga dela ttapuhnjenega in samozavestnega, bolezen volje mehkužnega, v posvet-n°st in zemske dobrine usmerjenega. Z ascetičnim poukom bi mogli upli-yati na njegov razum, z ascezo, oz. z ascetičnimi vajami pa razviti njegovo prosto voljo ter mu pomagati pri izoblikovanju značaja. Tako bi ga Uredili produktivnega, kar se tiče duhovnih vrednot, z drugimi besedami: storili bi, da bi se čednostno krščansko udejstvoval ter pokazal smisel Za praktično srčno kulturo, obenem pa dosegel svoj glavni namen na tem ®yetu, svojo dušno izpopolnitev, kar je isto kot krščanska popolnost, tudi isto kot nasledovanje Kristusa Gospoda našega. Če bi se temu cilju z ysem srcem posvetili vsaj vsi kristjani, ki še hočejo veljati za take, bi bilo bnigače na svetu. Zdaj za Veliko noč smo vstali iz groba greha. Nikakor več nazaj v gnilobo in smrad, ampak kvišku, k Soncu! Zaživimo lepo krščansko cednostno življenje, ki je pod vidikom večnosti naša najpoglavitnejša naloga, najlepši ideal našega zemskega bivanja. V to naj nam pomore vstali Gospod, ki naj ostane Življenje našega življenja. BNID DINNIS K. R.: v Cndež sv. Antona (Nadaljevanje.) Župnik Koblar je nacedil vse, kar je mogel, da bi rešil skrivnost 0 izginulem Metinem detetu. Bil je pri orožnikih, napravil je različna Poizvedovanja na lastno roko, a vse zaman. Na večer tistega dne, ko je sla Rezika na božjo pot, je stopil v kočo oropane matere, da bi jo po svojih Hiočeh potolažil. Tam je bilo gotovo nespametnega šušljanja o divjih eklicah, ki je moralo ubogo ženo zelo plašiti. To stvar je treba iztrebiti. reveč je bilo tega praznoveria, ki je bilo tako rekoč povezano z vero Samo. Ti ljudje so bili pripravljeni verovati vsako stvar! . Dobri duhovnik je našel domače v celo hujšem obupu, kot ga je bil Pričakoval. Pri Meti je bila Rezikina mati in obe sta objokovali novo Zaloigro. Rezika je takisto izginila. Odšla je bila tja v samostan, da bi riolila k svetemu. Antonu, in bi bila morala biti doma že pred urami, če se J1 Hi kaj hudega pripetilo. A Župnik Koblar je bil očitno vznemirjen. Stvari so izgledale zelo črno. **ietin mož je stal tamkaj kot kup nesreče in trije ali štirje Rezikinih Pfatov in sester so stali v gruči strme v obe jokajoči ženi. Ko je zdajci potrkalo na vrata, sta obe ženi od strahu kriknili. Župnik Roblar je stopil odpirat in iz teme se je opotekla majhna postava — bila Rezika, ki je — verjemite mi — nosila dete v naročju. »Sveti Anton mi ga je našel,« je zahropela in vrgla Metino dete v Hiaterino naročje. Nobenega dvoma ni bilo, da je to res Metino dete. Mati ga je slačila, cla bi se prepričala, ali se mu ni kaj zgodilo. Rezika pa se je usedla na posteljo in lovila sapo, ko je pripovedovala svojo zgodbo. Povedala ji® je vse — kako je rekla svetemu Antonu, da so divje deklice ugrabile sosedovega otroka, in kako je srečala Ančko in kako ji je Ančka rekla, da sveti Anton ne verjame v divje deklice in da se bo srdil nanjo in d® je storila več slabega kot dobrega. Zato se je obrnila in se vrnila k oltarja svetega Antona in razložila svetniku, da niso bile divje deklice, ki so ugrabile Metino dete. Toda zelo se je utrudila, ko se je drugič vračala domov, in je ob cesti pod varstvom velikega kamna na močvirju zaspala, in ko se je prebudila, je Metino dete ležalo poleg nje. »Ali ni bilo to lepo,« je družba pritrdila. Le župnik Koblar se ® hotel vdati. Na vsak način se mora dati vse to naravno razložiti. Otrok je gotovo govoril resnico. Njeno nagnjenje do nadnaravnega je goto'"0 ni pripravilo do tega, da bi si bila zgodbo izmislila. Vera v čudež seveda j ni bila vredna graje kot vera v divje deklice, toda vseeno —. Zdajci je otrokova mati glasno vzkliknila. Pregledovala je bila ogrta-čo, v katero je bil mali Tonček zavit. »Seveda je to tista ogrtača z luknjo v sredi, kjer so se utrgale zanke, ko je grahasta putka prevrnila ponev, in trije čopi tudi manjkajo pri resi. Toda — Mati božja — kaj vendar ; mislim? Saj sem jo podarila že pred več kot enim letom!« Župnik Koblar je s svojo nenavadno prožnostjo duha razpršil zadnjo skrivnost in z njo vred čudež. . , »Potem je oseba, ki ste ji podarili ogrtačo, ugrabila otroka,« je deja z osupljivo bistroumnostjo. Ali se morete spomniti, kdo je bil to?« »Seveda se,« se je glasil odgovor. »Bila je uboga, slaboumna Tina. j ki Jiodi čez hribe in doline, da bi našla svojega nezvestega ženina-Spominjam se, da sem ji dala ogrtačo, ubogi prezebajoči ženski, ki ji f pravkar umrlo dete, kot sem zvedela.« »Potem ni dvoma, da je spet romala tu okrog in se je zdaj polakontini' la v a š e g a otroka,« je rekel duhovnik. »Moram poizvedeti, ali so jo kaj videli v soseski.« .... j (Konec prihodnjič-1 BIERBAUM — Fr. BRUNO: Sveti Fidel Sigmarinški i mučenec prvega reda (2 4. april) Ko je naš svetnik, ki so ga poprej klicah za Marka, stopil h kapuci' nom, je dobil redovno ime Fidel, to je zvesti. Pri preobleki si je izbral za geslo rek: »Bodi zvest do smrti in dal ti bom venec življenja.« (Raz 2, 10-) In res je bil naš svetnik že od mladosti Bogu zvest in je to zvestob0 -potrdil z mučeniško smrtjo. Rodil se je leta 1577. kot sin uglednih staršev v Sigmaringu. V njem se je družila učenost s čednostjo. Ko je na freibuf' ški visoki šoli doštudiral modroslovje in pravo, je kot domači učitelj šeS1 let potoval s svojimi učenci po Evropi. Nato je šel za sodnika, vendar Pa je kmalu spoznal težkoče svojega položaja. Zato je leta 1611. stopil h k^ pucinom. Njegovo zgledno življenje in njegova modrost sta napelji predstojnike, da so ga postavili za gvardijana. Velikokrat pa je pri svet1 maši prosil Boga za milost mučeništva. Ni mu bilo treba dolgo čakati- Komaj je papež Gregorij XV. ustanovil v Rimu urad za razširjanje svete Vere- je bil že oče Fidel imenovan za pridigarja proti zvinglijancem. Zaradi uspeha, ki ga je žel na svojem misijonu, je narasla jeza krivovercev do skrajnosti. Sklenili so ga umoriti. Oče Fidel je slutil svoj konec in se je "4. aprila v Sevisu pripravil na pot v večni dom. Nato je šel na prižnico. Neki krivoverec je nanj ustrelil, pa ga je zgrešil. Ko se je nato mož božji Po pridigi podal na pot proti Griischu, ga je napadla tolpa oborožencev ln ga do smrti pobila z meči. Bog je svojega slavnega pričevalca poveličal z mnogimi čudeži. Papež Benedikt XIV. pa ga je slovesno vpisal v seznam Premišljevanje: O zvestobi do smrti 1. Sveti Fidel je bil Bogu zvest do smrti. Nič ga ni moglo odvrniti od te zvestobe; ne nevarna leta na visoki šoli, ne dolga potovanja, ne mik denarja in slave v advokatskem stanu, ne predstojniška služba in ne smrtna nevarnost pri delu zoper krivoverce. Vedel je, da »kdor vztraja do^konca, bo zveličan.« (Mt 10, 22.) — Veseli se z njim in hodi po njegovi 2. Tudi mi moramo biti zvesti do smrti. Začeti ni težko; vztrajati 1® vse. In apostol piše: »Pa tudi če se kdo bori, ne prejme venca, ako se ni ooril pravilno.« (II Tim 2, 5.) Pri svetem krstu in pri svetem obhajilu smo tudi mi isto obljubili kot sveti Fidel. Razen tega nismo izpostavljeni olikim nevarnostim kot on. Če je on lahko ostal zvest, lahko ostanemo tudi mi. — Skleni, da boš bolj zvest. 3. Poslužuj se vseh sredstev, da boš ostal zvest. Najprej prisrčne ^®re in goreče ljubezni do Boga. Nato pomisli na svojo neumrljivo dušo, ut jo čakata za večno nebo ali pekel. Imej tudi ti tako srčno rad božjo Cater Marijo, kot jo je imel sveti Fidel. Vedno znova prosi Boga pomoči, ^boš lahko rekel z apostolom: »Vse premorem v njem, ki mi daje moč.« 'Kil 4, 13.) — Kdor hoče doseči cilj, mora tudi sredstva! Cerkvena molitev Molimo. O Bog, ki si se toliko ponižal, da si v svetem Fidelu vžgal ^rafinski ogenj in ga pri razširjevanju svete vere odlikoval z mučeniško Palmo in slavnimi čudeži; nas pa, prosimo, utrdi po svoji milosti do smrti ako v veri kakor v ljubezni, da bomo v Tvoji službi ostali zvesti do smrti. 0 Kristusu, našem Gospodu. Amen. Dr- HILARIN FELDER, O. M. Cap. — ATOM: Frančiškanski "apostolat Med tem je prišel tudi Asiški ubožec s svojimi enajsterimi tovariši, Kl so bili skoro vsi neizobraženi pred Inocenca III. (1209—1210). Prosili So in prejeli dovoljenje, da smejo oznanjati pokoro. Nedvomno je to pocenilo poslanstvo za nravnostno pridigo v nasprotstu z versko pridigo. Toda papež jim je dal upanje, da bodo dobili dovoljenje tudi za versko pridigo s tem, da je pristavil: »da jim bo dovolil še več in s trdnejšim hupanjem poveril še večje stvari, kakor hitro se bodo pomnožili in se Uveljavili kot spokorni pridigarji.« Kdaj je Cerkev smatrala ta pogoj za izpolnjen, ne izvemo iz nobene listine. Pričetek za verske pridige pa najdemo že nekaj let po ustanovitvi reda. Pomembna zato je otvoritev apostolata med pogani po Frančišku že od leta 1212.—1213. On sam je šel tedaj ven, »da bi Saracenom in drugim nevernikom oznanjal krščansko vero, kakor tudi pokoro.« Od tedaj so gojili on in marsikateri njegovi bratje poganski misijon s povečano gorečnostjo, tako da je moral biti že leta 1221. organiziran. V sem spadajočem poglavju vodila spominja sveti ustanovitelj brate, ki so misijonarili na dvojni način, kako morejo delati med Saraceni in drugimi pogani. Prvi način obstoja v tem, da enostavno dajejo zgled resnično krščanskega življenja in stanovitno spoznavajo vero, drugi pa obstoja v tem, da oznanjajo verske resnice, predvsem skrivnosti sv. Trojice, Učlovečenja in Odrešenja. Sporedno z misijonom med pogani se je polagoma udomačila verska pridiga tudi med krščanskim ljudstvom. Popraviti so imeli tukaj skupno z dominikani veliko pomanjkljivost. Verski pouk je bil v početku 13 stoletja zelo nedostaten. Vedno in vedno so morale dušobrižniške sinode duhovščino opominjati, naj vernike naučijo vsaj apostolsko vero, deset božjih zapovedi, Očenaš in angelski pozdrav ter jim to razložijo. V večjih župnijah naj bi jim poleg tega ob nedeljah in praznikih razlagali pripadajoči evangelij ali berilo. Pa celo ta minimalna zahteva verskega pouka se je dala le težko uresničiti. Župnijski duhovščini je večkrat manjkala gorečnost in še pogosteje potrebno znanje. Mnogi župniki so bili tako neizobraženi, da so jim morali zabičavati, naj se dado priučiti najprej s poslušanjem drugih pridigarjev, preden se lotijo pouka lastnih župljanov. Sem ter tja je bilo celo arhidijakonom naročeno, naj podložne duhovnike s priprostimi besedami poučijo v spoznanju vere, da bodo tako sposobni postali isto razložiti vernikom. Celo marsikaterim škofom je manjkalo potrebno znanje za versko pridigo. Z ozirom na ta neugoden položaj je določil leta 1215. četrti lateranski cerkveni zbor vsem škofom pod najstrožjimi kaznimi, naj povsod nastavijo sposobne potujoče pridigarje, ki bodo od župnije do župnije oznanjali besedo božjo in delili zakrament sv. pokore. Oba prosjaška redova, ki sta bila posebej radi potujočega pridigovanja ustanovljena, na] bi prevzela glavni del te naloge. Dominikani so izvrševali kot duhovniški red že od vsega početka tudi versko pridigo. Frančiškani so jo otvorih kakor hitro so imeli na razpolago dovolj zadostno izobraženih ljudi. V resnici govori papež Honorij III. že leta 1219. in sicer v prvi pri' poročilni listini za škofe, ki jo je izdal za frančiškanske potujoče pridigarje, ne samo o spokorni pridigi, ampak pravi kratko, »naj manjši bratje sejejo seme božje besede po zgledu apostolov«. Kmalu na to beremo, da je sv. Anton Padovanski (od leta 1222.) kot novi evangelist v mnogih pokrajinah ne samo vernikom pridigoval, ampak tudi krivoverce v javnih predavanjih premagal in v celih trumah spreobrnil. Sovražnikom vere je prizadejal take udarce, da so mu sodobniki nadeli ime »kladivo krivovercev«. Spomina vredno je, da je Anton razvijal svoje blesteče delovanje kot verski in nravni pridigar uprav v tistih letih, ko je Frančišek s pomočjo Hugolinovo, bodočega papeža Gregorija IX., v svojem vodilu omenjal •izrecno le nravno pridigo. Pridigo namreč o napakah in čednostih, o kazni in slavi. Nravnostna pridiga v ureditvi vodila iz leta 1223. torej ni narav- flost izključevala verske pridige, prav tako kakor jo niso izključevala izven frančiškanska navodila o pridigah iz 13 stoletja, čeprav tudi ona omenjajo le nravno pridigo. Številni drugi frančiškani so se udejstvovali podobno kakor Anton kot verski pridigarji, saj je vendar že Gregor IX. leta 1237. lahko pričal: »Ker je brezboštvo vse preplavilo in se je ljubezen večinoma ohladila, je Gospod obudil red ljubljenih manjših bratov, ki so se posvetili oznanjeva-nju božje besede, da bi iztrebib tako krivoverstva, kakor tudi druga smrt Prinašajoča zla.« Kmalu nato Aleksander IV. slavi oba pro|sjaška redova: »To so možje, kateri se borijo proti sovražnikom duše s ščitom vere, z oklepom pravičnosti z mečem duha, s čelado zveličanja, s kopjem stanovitnosti in tako skušajo doseči, da bi vsi katohčani postali deležni dobrote yere upanja in ljubezni, da postane tudi nevernikom pot do resnice odprta 111 da izgine zmota krivoverske popačenosti.« „ Lahko si torej napravimo precej natančen pojem o vsebini frančiškanske pridige. Spočetka se je omejevala samo na pokoro, to se pravi, bratje so pozivali v svojih nagovorih, kakor tudi v pravih pridigah enostavno k nravni obnovi in poboljšanju življenja. V poznejših letih So imeli za to sposobni bratje oznanjevati tudi sv. pismo, to se pravi, smeli so razlagati na podlagi navdahnjenega besedila celi nauk razodetja s svoje nravne, kakor tudi z verske strani. Če niso govorili nevernikom ali krivovercem, ampak katobškemu ljudstvu, so seveda tudi še zdaj dajab Prednost nravnim ali praktičnim resnicam, to je versko poglobljeni nravnostih pridigi. In celo če so imeh prave verske pridige niso pozabili, da so v prvi vrsti spokorni pridigarji, poklicani v to, da množice spodbujajo, dvigajo, pretresejo in spreobrnejo. Ta značaj imajo splošno vse rokopisne pridige, katere imamo od manjših bratov iz 13 stoletja in posebno od največjega med njimi od brata Bertolda iz Regensburga. P- HUGO: Ob smrti očeta Molitvene osmine Iz daljnje Amerike prihaja žalna vest, da je v Graymooru, N. Y., kjer je zibelka redovnih družb »Frančiškanskih bratov in sester sprave,« nenadoma zastalo srce očetu Molitvene osmine, ustanovitelju in vrhovnemu predstojniku imenovanih bratov, P. Jakobu, Pavlu, Frančišku Wat-monu. Kakor vsako leto, je tudi letos med Mobtveno osmino še goreče Oznanjal blagovest krščanske edinosti in v duhu gledal oni veliki dan, ko bodo vsi kristjani eno v Kristusu in njegovi cerkvi, dan v katerega je tako J^dno veroval. A Bog ga je nanagloma pokbcal k sebi, da pri njem nadalje ta svoj apostolat, za katerega je ves živel. . Z njim je odšel iz naše srede eden največjih sodobnih sinov sv. Prančiška, o katerem lahko rečemo, da je bil moderniziran Frančišek, ! najboljšem pomenu besede. Njegovo življenje, zlasti one dobe, ko se je boril za svoj vzor, se bere kot »Legenda treh tovarišev sv. Frančiška«. p°lno je, bi dejal, Frančiškove romantike, vendar ne kaka mešanica resnice in domišljije. Je gola resnica, za katero, bi kdo mislil, v naših materialističnih časih ni več mesta. In kdor hoče vedeti, kaj bi Frančišek danes počel, ko bi stopil na pozorišče, ima v P. Frančišku Wattsonu nazorno šolo. On je bil rojen protestant, oz. angličan. Luč sveta je zagledal 1863, kot sin anglikanskega pastorja Rev. Jožefa Newton Wattsona v Millington, Maryland. Pri krstu so mu dali ime Lewis, Tomaž. Tudi on se je pozneje oklenil očetovega poklica in izštudiral za pastorja. Kot pripravnik za pastorski poklic je nekoč svojega očeta, ki ga je zajelo; takozvano oksford-sko gibanje, slišal praviti, da anglikanska cerkev za poglobitev svojega verskega življenja zelo potrebuje nekakega takega pridigarskega reda kot so pavlisti. To je ameriška redovna družba sv. Pavla, ustanovljena po konvertitu P. Heckerju. Ta misel se je bodočemu pastorju Lewisu T-Wattsonu globoko v spomin in srce zapičila. Ko je 1. 1885. postal samostojen pastor v Kyngstonu, N. Y., je začel resno razmišljati, kako bi to očetovo in lastno željo udejstvil. Pri razglabljanju o tem se je potom Sabatierovega sv. Frančiška seznanil z našim serafinskim očetom in ga vzljubil. Ta sklep je kmalu dozorel v njem, da če bo on oče zamišljene redovne družbe, bo sv. Frančišek njen vzornik’ Tudi o imenu in namenu nove redovne družbe, je začel sanjati. In s Frančiškovo naivnostjo ju je našel. Znano je, kako je Frančišek prišel do svojega redovnega vzora. Trikrat je dal duhovniku na slepo odpreti mašno knjigo. In kjer se je odprlo je bila beseda o evangeljskem uboštvu. Na isti način je Rev. L. T. Wattson ugotovil ne samo namen, ampak tudi ime svojega bodočega reda. Sedmo nedeljo po Binkoštih, 9. jul. 1893, je po službi božji sam ostal v cerkvi. P& mu pade omenjeni dogodek iz življenja sv. Frančiška v spomin. Kaj če bi še jaz tako naredil, mu pravi notranji glas. Rečeno storjeno. Na oltarju je še ležalo sv. pismo. Pristopi, je vzame v roke, spoštljivo poljubi, se priporoči za razsvetljenje in trikrat na slepo odpre. Prvikrat mu padejo v oči besede: »Če je kdo žejen, naj pride k mepi in naj pije« (Jan 7, 37). Drugič so njegove oči obvisele na besedah: »Kajti če smo se z Bogom spravili po smrti njegovega Sina, ko smo bili še sovražniki, bomo mnogo bolj, odkar smo se spravili rešeni po njegovem življenju« (Rim 5, 10). Tretjič je zagledal kot rdeče tiskano, kar je pisano v 11 poglavju prvega lista sv. Pavla Korinčanom o evharistični spravm daritvi. Vsa ta mesta si je takoj izpisal. Zapisek v Graymooru hranijo v arhivu. Iz vseh mu je kot v enem akordu odmevalo v duši: Sprava, sprava, sprava! Nič več ni dvomil, da se mora nova redovna družba imenovati: Družba sprave. In ker bo pozidana na temelj Frančiškovih vzorov, bo njeno polno ime: »Frančiškovi bratje sprave«. To je bil zaenkrat še krst brez otroka. Kajti ta se je šele čez sedem let rodil. Vmes se je Rev. Wattson odzval klicu nekaterih podobno mislecih in čutečih anglikanskih pastorjev, ki so se združili v nekako redovno misijonsko družbo v Omahi, Nebr. in ga povabili za predstojnika. Člani so se zavezali, da hočejo ostati neoženjeni in živeti skupno življenje. V tem je videl en korak bližje svojemu vzoru, zato je sledil klicu. Tam ga je 1-1896. zajelo pismo neke dotlej mu nepoznane anglikanske redovnice, S; Lurane White. Rada bi bila izvedela, če obstoja v anglikanski cerkvi v Ameriki kaka ženska redovna družba, v kateri bi sestre obljube polagale- S. Lurana je bila takrat 25 letna novicinja anglikanskih sester Deteta Jezusa pri anglikanski stolnici v Albany, N. Y. Ker pa tamkajšnji škof sestram po dovršenem noviciatu ni dovoljeval kakih redovnih obljub, S* Lurana s tem ni bila zadovoljna. Čutila je, da bi bila šele takrat res Bog11 posvečena, če bi se mu z obljubo darovala. Odtod njeno vprašanje na ReV- no ^attsona. Ta ji je mogel odgovoriti le, da v Ameriki take anglikanske redovne družbe ni, pač pa v Angliji. Izmoledovala je od sorodnikov, da so jo Pustili tja. Vstopila je pri anglikanskih »Betanijskih sestrah«, ki so delale obljube. A ne, da bi pri njih ostala. Le, da se vzposobi za mater slične redovne družbe v Ameriki. Po dovršenem noviciatu in obljubah je poromala še v Rim in Asiz na grob sv. Frančiška, ki ga je v Angliji spoznala in vzljubila. Na njego-vem grobu in pri klarisah, s katerimi se je ob tej priliki seznanila, se je tudi ona navdušila za redovno družbo v Frančiškovem duhu. S tem vzorom *e je vrnila v Ameriko in nastanila na svojem domu v Warwicku, N. J. Tam si je uredila domačo kapelico in se z molitvijo pripravljala na svoj poklic redovne ustanoviteljice. Tu jo je, ravno na vigilijo sv. Frančiška 1. 1898. obiskal Rev. Wattson, da izmenja z njo svoje misli glede obojestranske redovne ustanove. Glede ^ora sta si bila edina. Vprašanje se je sukalo samo okrog: kje, kako in ^aj. Glede prvega vprašanja je imela S. Lurana že gotov načrt. Ko je sUkala okrog po širši okolici za pripravnim krajem, se ji je najbolj dopadlo Romantično gričevje okrog sedanjega Graymoorja ob glavni cesti med Yorkom in Albany, ki je bilo takrat še vse samotno in zapuščeno. V tej gošči je našla napol razpadlo leseno kapelico, ki pa že zdavnaj n' več služila svojemu namenu, ampak je bila zatočišče za razne RVandrovce«..Ko si jo je z vso okolico ogledala, je vzkliknila: »To bo moja T°rciunkula, tu bo zibelka moje nove redovne družbe!« To skrivnost je °dkrila Rev. Wattsonu. Takoj si je sam na licu mesta ogledal dotični kraj s tisto barako in se prav tako navdušen vrnil k njej. Dne 7. okt. 1898 sta si ti dve plemeniti duši podali roki za skupno delo pri ustanovitvi nove redovne družbe »Frančiškovih bratov in sester sprave.« (Nadaljevanje prihodnjič) Kako se gibljejo tretjeredne skupščine Ljubljana. — Letno poročilo. Zopet je minilo eno leto in z nekakim strahom ob negotovem svetovnem položaju začenjamo novo leto. Upajmo, du nam pretečeno leto ni bilo prazno in izgubljeno za večnost ter smemo Pričakovati, da nas bo sv. Frančišek v novem letu, ki ga začenjamo z dobrimi sklepi, čuval in podpiral s svojo priprošnjo pri Bogu. Pretečeno leto je bilo za nas posebno pomembno, ker smo smeh po ^redni milosti božji praznovati v naši mili domovini kongres Kristusa Kralja. Nanj smo se začeli pripravljati že 28. januarja s sv. mašo in skupnim sv. obhajilom ter smo od tedaj naprej pri skupnih pobožnostih golili za dober uspeh kongresa. Tretji red je prispeval k stroškom kongresa Din 1500. Ker zavisi porast in napredek tretjeredne skupščine le od duhovnega napredka posameznih članov, zato je preč. p. voditelj poskrbel za duh. Vaje, ki smo jih opravili v dneh od 2.—5. februarja. Vodil jih je preč. P- Silvin Lenartič. Tretjeredniki so se jih pridno udeleževali in po človeški ^dbi besede voditelja niso padle na nerodovitna tla. Seveda Bog pa vodi 0 tem svoje račune. V letu 1939. smo imeli redno vsak mesec tretjeredni shod. Meseca °ktobra pa smo prvič poromali na shod k sv. Frančišku v šiško. Udeležba bila kljub slabemu vremenu zelo številna. Ganljivi prizor se je nudil, ko je množica tretjerednikov po govoru preč. p. voditelja o treh poglavitnih Frančiškovih čednostih pred podobo svojega očeta Frančiška zapela pesem njemu na čast. Prejeli smo oba papeževa blagoslova in vse vesoljne odveze. Sv. maše po namenu tretjega reda so se brale vsak torek in soboto, na dan shoda ter ob praznikih tretjerednih patronov. Posebej smo imeli sv. mašo s skupnim sv. obhajilom dne 21. februarja za pok. sv. očeta Pija XI.; popoldne pa smo opravili molitveno uro za dober izid papeževe izvolitve, 16. aprila smo opravili po shodu molitve in zahvalno pesem za srečen in hiter izid papeževe izvolitve. Izredno sv. mašo smo nadalje imeli 3. maja zjutraj ob 1/26 uri na Rožniku. Vsled hudega naliva je bila udeležba bolj pičla. (Dalje prihodnjič-) Kamnik. Letošnja huda zima je položila več tretjerednic na bolniško posteljo. Ena je umrla, namreč Marjeta Prinčič. Naj v miru počiva! V zadnjem času so umrle še te-le: Dobovšek Katarina, Nevlje; Zore Ana, Kamnik; Koželj Terezija, Tunjice; Katarina Belic, Radomlje in tretje-rednik Drečnik Martin, Mekinje. Bolnim tretjerednikom in tretjerednicam priporočam duhovno obhajilo. V Ameriki imajo to stvar tako urejeno, da bolnim osebam na željo vsaki dan prinašajo na dom sv. obhajilo. To se mi zdi tudi zelo pravilno-Če namreč priporočamo zdravim ljudem pogostno, da, vsakdanje sv-obhajilo, zakaj bi jih puščali brez tolažbe tedaj, ko so je najbolj potrebni-Mogoče se bo sčasoma tudi pri nas v tem oziru tako uredilo, kar je zelo želeti. Meseca aprila bo kakor po navadi shod zadnjo nedeljo, obenem bo letna ponovitev obljub ter sprejem novih članov. Naj se dotični pravočasno oglasijo. Če se kateri tretjerednik ali katera tretjerednica preseli za stalno drugam, naj se odjavita in prijavita tam, kamor sta prišla, če je tam tretjeredniška skupščina. P. S- Stopiče. Tretjeredna skupščina je izvolila novo predstojništvo ya našo faro, kar upamo, da bo v napredek tretjega reda. Hvala Bogu, naša skupščina se prav razveseljivo razvija, kar nam je vsem v čast. Lep uspeh lahko beležimo že v tem, da smo pridobili 17 novih naročnikov za »Cvetje«- Pred vsem pa moramo biti Bogu hvaležni, da nam je naklonil tak° dobrega in tako vnetega voditelja, ki tako očetovsko vrši med nami svojo duševno pastirsko službo. Šmartin pri Kranju. Naša skupščina šteje približno 150 živih udov- V preteklem letu so pristopih 3 udje, umrlo je pa 8 udov. Takoj v začetku letošnjega leta pa je umrla v Bitnjem Zavrl Frančiška. V tretjem redu je bila 16 let. Bila je vzorna krščanska žena. Zgodaj je postala vdova, s štirimi nepreskrbljenimi otroci. Le iz sv. vere je vedno črpala moč, da je zmogla vse napore in premagala vse težave, katere f je nalagala vzgoja otrok in skrb za veliko kmetijo. Tudi za reveže ie imela vedno usmiljeno srce. Na stara leta je imela to tolažbo, da je imela vse otroke dobro preskrbljene. Naj v miru počiva! Prvo slovensko tretjeredno romanje v Rimr Asiz in v Padovo Romanje se vrši od 27. junija do 5. julija 1940. Obiskali bomo najprej sveto mesto Rim, kjer si bomo ogledali razne znamenitosti in se bomo poklonili namestniku Kristusovemu sv. očetu papežu piju XII. V Rimu ostanemo pet dni. Stanovanje in hrano bomo imeli v zavodu sv. Marte, prav blizu bazilike sv. Petra. Za vsaki dan je določen natančen program, da si ogledamo najvažnejše stvari. Za vodstvo po večnem mestu unamo spretne vodnike duhovnike, ki bodo romarjem vse zanimivosti strokovnjaško razložili. Nazaj grede iz Rima bomo obiskali Frančiškovo sveto deželo: Umbrijo in nJeno sveto mesto Asiz, Rojstni kraj našega sera-finskega očaka in Padovo, kjer je grob velikega čudodelnika sv. Antona. Spored vsega poto-^smja boste dobili prigla-senci v posebnih knjižicami. ■ if L*. Jg* wB' ■..... 1 JbMPfCr \ *L k '1 Bazilika sv. Petra v Rimu Za priglasitev je treba pomniti sledeče: 1. Kjer je frančiškanski, minoritski ah kapucinski samostan, tam se Priglašujte na samostanski porti, oziroma pri svojih tretjerednih vodite-lJth. Drugi se priglasite vsak v svojem župnem uradu, pri g. župniku. 2. Vsak priglašenec mora, ko se prijavi, izročiti tri svoje fotografije ‘ 5><4). Te rabimo za skupni potni list, ker se peljemo v tujo državo. Pri Prijavi je treba navesti krstno in rodbinsko ime; ime očetovo; krstno in dekliško ime matere; poklic, dan leto in kraj rojstva ter stalno bivališče Udeleženca. 3. Prijavi je treba priložiti izjavo sreskega poglavarstva, da nima nič Proti temu, da se priglašenec udeleži romanja v Rim s skupnim (kolektivom) potnim listom. 4-v Zadnji čas za priglasitev je 1. maj 1940. Po tem dnevu se prijave zaključene, da se lahko potem druge stvari pravočasno urede. Cene za potovanje in za vso oskrbo so: Za III. razred: 1150 din. Za II. razred: 1300 din Vse to se lahko plača obenem ali v treh obrokih in sicer: Pri priglasitvi za III. razred 150 din, za II. razred 300 din. 1. maja 500 din. 1. junija 500 din. Z omenjenim zneskom je poravnana vožnja od Ljubljane do Rima in nazaj do Ljubljane, vsa vožnja z avtobusi po Rimu zaključno s kosilom v Benetkah, zadnji dan romanja. V tem je vključeno tudi stanovanje in prenočišče v Rimu, v Asizu in v Padovi. Tudi pijača pri kosilu in pri večerji je v tem vračunana. Enako bo vstopnina v razne muzeje s tem plačana. Le kakšni osebni izdatki niso v tem mišljeni kot: razglednice, razni spominki itd. Knjižico kot legitimacijo, kakor tudi številko sobe za prenočišče dobi vsak priglašenec pri zadnjem obračunu. Kdor želi hotelsko hrano in stanovanje, plača 100 dinarjev več. ŠTEVILO ROMARJEV JE OMEJENO NA 500. ZATO SE PRIGLASITE HITRO, DA NE ZAMUDITE! Romanju se lahko priključijo tudi taki, ki niso v tretjem redu. P. Odilo Hajnšek O. F. M* voditelj romanja. Papež Pij XII. Priljubljeno binkoštno romanje Kakor vsako leto, bo tudi letos o binkoštnih praznikih priljubljeno romanje, združeno s prijetnim izletom z ladjo po morju. Ko ste že mnogi bili na binkoštnem romanju tekom zadnjih 12 let, sta letos istočasno dva romanja, da boste lahko izbirali: prvo romanje je k Materi božji na Trsat (Sušak), združeno z izletom po morju na otok Rab (5 ur vožnje od Suša- kaj, drugo romanje pa je k Materi Božji Zdravja v Split, s prelepim izletom po morju na Hvar — otok »večne pomladi«. Obojno romanje je skrbno pripravljeno in nudi za mal denar vse: dušo posvečuje, srce razveseljuje in oko osrečuje. Kdor le more, naj gre na prelepo binkoštno romanje! Polovična voznina je že odobrena, a vodstvo romanja pričakuje še večje znižanje, če bo dovolj romarjev pravočasno priglašenih. Podrobna Navodila so preobsežna, da bi jih tukaj objavili, vodstvo romanja pa pošlje romarski list in navodila vsakomur brezplačno, če pošlje svoj naslov po dopisnici na naslov: Uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. S. Marija Celina od Darovanja (Njeno življenje in blažena smrt.) Krščanska družina — začetek svetosti! Resnična krščanska družina, krščanska v izpolnjevanju vseh dolžnosti. je tisto svetopisemsko drevo, ki daje dober sad. Otrok, ki je že po Prirojenih lastnostih verna podoba staršev, vsrkava v družini svoje prve vtise, ki ga spremljajo včasih celo življenje, zato je res dobra družina milost, ki jo Bog nakloni otroku ob rojstvu. S. Marija Celina je prejela t° milost. Oče German Kastang je bil mož žive vere, ki je ni mosda °majati nobena preskušnja, ki jih je toliko prišlo nadenj. Bil je resnično P°božen. Po smrti svoje žene ni bilo večera, da ne bi odmolil sam celega rožnega venca; s to pobožnostjo se je družila velika dobrota, ki kaže včasih že skoro frančiškansko potezo: reveža ni mogel pustiti od hiše brez milodara, raje si je sam pritrgal. Ob neki priliki, ko so reveža — bil Je eden iz dolge vrste tistega dne — brez njegove vednosti na kratko odslovili — je poslal otroka z darom za njim. Še lastovkam, ki so začele skozi ubito okno znašati gnezdo v sobo. ni zaprl vhoda, raje ni popravil °kna. Mati Marija, močna žena, neupogljive volje, je prenašala z možem tiho vse nesreče, ki so ju zadevale. Bila je toplo središče družine, s trdno h>ko je vzgajala vse otroke; 12 jih je rodila in kljub skrbem je sprejela Vsakega kot dar iz božjih rok. Raje jih imam sto, kot pa izgubim le enega, Je zaihtela v solzah, ko je stala ob krsti enega izmed njih. Razumljivo je, ^a jih je vzgajala v ljubezni do Boga in Marije; prvi gib, ki so ga otroci znali, je bil križ in prve besede Jezus, Marija, Jožef. Pogosto je stopila do zibelke, kjer je mirno spal najmlajši, ga tiho gledala, molila nad njim m ga nazadnje z velikim križem blagoslovila. O materin blagoslov, ki daješ rast svetnikom! Vsi, ki so poznali to vzorno krščansko mater, so govorili o njej s spoštljivim občudovanjem: »Gospa Kastangova je bila svetnica!« In res so dosegle včasi njene kreposti junaško stopnjo: Nekoč pride k njej soseda, čeprav družini vsled nesporazuma že dolgo nista občeva’i med seboj, prinese v naročju svojega otroka in jo s solzami prosi pomoči zanj. Soseda sama ga ni mogla dojiti in ker so ga umetno hranili, je oslabel — telo in obraz sta bila pokrita s krastami, da ga je bilo groza Pog edati. Zdravnik ji je svetoval kot edino zdravilo, da odda otroka dobri dojilji. V tej stiski se zateče soseda h gospej Kaslangovi, naj odstavi svojega otroka in sprejme njenega. Gotovo je gospa Kastangova Vzdrhtela ob tej misli, toda gledala je v otroku tudi podobo Njega »ki jo podoben gobavcu«. Niti za trenutek ne pokaže boja, ki je vstal v njeni duši, sprejme ubogo dete in ga v nekaj mesecih vrne novemu življenju. Kedo naj popiše njeno čudovito potrpežljivost ob tem otroku, ko bi se manj junaški materi že ob pogledu nanj vzbudil gnus. Dobri otroci so veselje staršev. V taki družini se je rodila Ivana Germana, bodoča klarisa sestra Marija Celina od Darovanja. Bilo je 1. 1878. na praznik Marije Pomočnice. Tiha, jasna majska noč je zagrinjala zemljo, prav kakor tedaj, ko je preživljala zadnje trenutke na zemlji — 19 let in 6 dni kasneje. Zibe’ ji je tekla v pokrajini Dordogne (Dordon) v lepem Nojalsu (Nožalu). Komaj 20 m od vaške cerkvice se beli njen rojstni dom, s svojo lagodno razsežnostjo, steklenimi vratmi in žaluzijami na oknih, zbujajoč prijetni občutek blagostanja, ki je, žal, le prihitro minilo! Bila je šesta v vrsti svojih dvanajstero bratcev in sestric, toda, rekel bi, najlepši cvet v tem rožnem šonku in posebni ljubljenček družine. Bilo je nekaj očarljivega na nji, kar ji je pridobilo srca vseh. Še mati, ki je vendar ljubila vse otroke z veliko nežnostjo, je imela zanjo še poseben kotiček v srcu. »Vsi smo to vedeli«, pravi v svojih spominih njena starejša sestra, ki je sama občutila njeno zmagovito privlačnost, »in vendar ji niti zavidati nismo mogli. S svojimi svetlimi kodrci, s plavinu razumnimi očmi, ki je srce sijalo iz njih, je bila tako ljubka, da je bil vsak srečen, če ji je mogel postreči ali ji kaj darovati.« S svojo zgodnjo razumnostjo, ljubeznivo in neprisiljeno naravo ter čudovito lepoto je bila v ponos staršem. Ko je včasi gledal njen kerubinski smehljaj, je očeta za hip prešinil strah ob toliki lepoti in nedolžnosti, zdrznil se je ob misli, da nebo takega zaklada pač ne bo dolgo pustilo na zemlji. Ta lepota se je združevala z globoko pobožnostjo že izza prvih let’ Ob pogledu na njeno zbranost in njene sklenjene ročice ni bilo mogoče dvomiti, da ta otrok ve, da se pogovarja z dobrim Bogom. Kolikokrat je stekla sama pred oltar v sosednjo cerkvico in molila pred oltarjem', brž ko je mogla, je vodila s seboj še mlajše bra,tce in sestrice, najmlajšega komaj noseč na rokah. S to pobožnostjo se je skladala njena velika ljubezen do staršev, ki je rastla skoro do oboževanja: prostovoljno bi jim za vse na svetu ne hotela povzročili žalosti. Toda kdor je poznal tiho, krotko in ljubeznivo Germano osemnajstih let, ne bi mogel slutiti, kakšna je bila v svojih otroških dneh: živahna, ponosna, pogumna do sme'osti, odločna, da je ta odločnost prehajala časi v trmoglavost. Prav nič se ne boji, ko gredo dražit ose. Ona je prva s trstiko v roki, ki jih napade. Ko je treba v uro oddaljeni vasi čakati na otroško predstavo, prisili svojega manj odločnega bratca, da ostaneta, čeprav morata o polnoči in skozi gozd sama domov. In ko drugokrat ne more drugače dokazati bratu svoj prav, sname očetovo puško in ga požene v beg. To pa je tudi njen »največji greh.« Mati jo zato tudi ostro kaznuje; drugi dan jo pelje sama v šolo in vpričo celega razreda pove učiteljici njen prestopek, da jo tako očitno poniža. Taka grenka zdravila je znala uporabiti mati Kastangova pri svoji vzgoji-Kakor jo je imela rada, ji ni popustila v najmanjši stvari, že zgodaj j° je navajala na red. »Na vse se je treba privaditi«, ji je govorila, »nihče ne ve, kaj ga še čaka!« Učila jo je velikodušno sprejemati male žrtve in premagovati svoj prekipevajoči značaj. Zdi se, kot bi mati oblikovala Germano v s’utnji njenega izvoljenstva in da se je hčerka trudila postati dobra in sveta, kot bi slutila, da ji je Gospod odmeril le malo dni. FRANČIŠKOVA ALADlNA Veliki križarji na smučanju v Hotavljah Nedelja 31. decembra. Za to jutro so bili določeni štirje, ki naj bi šli že ob šestih k maši, ^ farno cerkev na Trato. Ob petih je prišel k Maksu Dajo in ga zbudil. pa sem bil, ker me je zeblo, že buden. Tudi k meni je prišel. Delal sem Se> kot da spim. A nič ni pomagalo. Ko sem mislil, da je že odšel od mene, sem debelo pogledal, a glej ga, še je poleg mene, in mi pravi, naj vstanem ^ grem k maši. Vprašal sem Maksa, ali greva tudi midva. Nekaj časa Je bil tiho, potem pa mi je rekel, da pojdiva. Hitro sva vstala, čeprav se je Marijan norčeval iz naju, da bova Primrznila. Gotovo je bilo 30 stopinj pod ničlo, ko sva po snegu, ki je kar W pod nogami, hitela v polmraku proti cerkvi. Ker nam je bilo po maši Se bolj mraz, smo tekmovali, kdo bo prej doma in se pri tem dodobra ^peli. Sedaj smo se pa mi norčevali iz ostalih, ki so leno vstajali, in ki P° njihov izraz je podoben bolj joku kot smehu. Iz smeha čutiš, da imaš pred seboj ljudi, ki se igrajo z življenjem. In njihova hoja! Skoro se boji® stopiti med nje, ker se ti zdi, da ne spadaš tja. Ako pa se slučajno znajdeš sredi take družbe, te kar zazebe pri srcu. Kar se oglasi zvon. Srebrni glas »Ave Marije« se zliva preko streh 'n vabi in prosi in trka na človeška srca. K molitvi vabi zvon, ali se kdo N^zove? Ali se odzovem jaz, ali se odzoveš ti? Ali prekineva pogovor, 3-li imava toliko poguma, da narediva znamenje sv. križa in tiho zmoliva »Angel Gospodov«? Sram naju je. Brat, sestra, boječa sva! Koliko zasmehovanja je prestal Kristus za naju, midva pa se bojiva posmeha naduteža. Kaj bova naredila prihodnjič? p- EVSTAHIJ: Naš novi svetnik sv. Salvator iz Horte Kratek opis življenja frančiškanskega brata laika. (Prevod iz italijanščine.) (Nadaljevanje.) Onstran smrti. Ni še bil zadnjič izdihnil brat Salvator, kar se je že nad mestom Kaljarijem vzdignila nepričakovana nevihta — kakor je povedano v Obravnavi glede čednosti in čudežev — in sicer tako silovita, da je razgibala zvonove v mestu, ki so takoj zadoneli v njegovo slavo. Mrtvo truplo so položili sredi cerkve na mrtvaški oder in prižgali tisočere lučke. Tri dni je mogla silna množica nepretrgoma tamkaj mimo korakati in poljubljati svetniku noge ter obleko. Tretji dan pa, preden 80 truplo spustili v grobno jamo, je vpričo Mons. nadškofa in kraljevega Namestnika v daljšem pogrebnem govoru proslavljal ponižnega redovnika Pater Janez Penna iz Družbe Jezusove. v Nad tem grobom pa, in sicer že od trenutka, ko se je zaprl, so se Pričele po vrsti razcvetati milosti in neprestano so se godili čudeži, medtem ko je rastlo češčenje ter se naglo širilo po Sardiniji, po vsej Španiji, zlasti v Sveti Kolomi de Farnes, v Horti, v Geroni, v Tortozi, v Valenci ji ter v Barceloni; takisto na raznih krajih po Italiji (posebno v Genovi in pa rinestecu Orta d’ Atella v Kampaniji, kakor da bi brat Salvator to mestece Posebno ljubil pri spominu na svojo Horto v Kataloniji); češčenje se je pa Slrilo tudi v Franciji, na Portugalskem in tja do Indije. Dragoceno truplo so bili dvakrat prenesli, prvič leta 1717. v cerkev svetega Mavra, drugič pa leta 1758, v cerkev svete Rozalije, kjer se sedaj Nahaja. Leta 1586., to je komaj devetnajst let po smrti svetnikovi, je častitljivi Frančišek Gonzaga, kakor smo že omenili, poslal svetemu očetu Sikstu V. poročilo o njegovih čednostih in čudežih. Leta 1600. so nadškof mesta Kaljarija in nato škofje iz Gerone, lortoze in Barcelone uvedli uradne cerkvene preiskave o junaških krepostih in čudežih. Za vodstvo teh obranvnav je bil določen pater Dizmas "erpi, sardinski provincial. Leta 1606. so bile te začetne obravnave zaključene. Istega leta je na Prošnjo Filipa III. španskega kralja, ki jo je poslal svetemu očetu Pavlu "•* dovolila sveta obredna kongregacija, da se bratu Salvatorju smo Pridevati naslov »blaženi«, in da se smejo očitno izpostavljati njegove podobe ter razširjati med ljudstvom »Življenjepisi«; nekateri teh spisov o svetnikovem življenju so bili že nekaj let natisnjeni. Sveti oče Urban VIII. je leta 1624., na prošnjo španskega kralja Filipa IV., odobril, da se sme cerkveno uradno pričeti z glavno obravnavo v zadevi za poblaženje in zasvetničenje. Benedikt XIII. je leta 1724. dovolil mestu Kaljariju, dalje pokrajini Horte, Sveti Koloni de Farnes in frančiškanskemu redu uporabljati lastno mašno besedilo in opravljati cerkvene dnevnice ali oficij na čast blaženemu. Glavna obravnava za kanonizacijo ali zasvetničenje jej ostala pretrgana od te dobe do leta 1882., ko je Leon XIII. dovolil, da se sme z njo znova pričeti. Izmed najnovejših ozdravljenj, ki so se zgodila ha priprošnjo brata Salvatorja, naj omenimo naslednje: Ozdravel je petintridesetletni Rafael Ferraza (1904) iz Orte di Atella, imel je zastrupi jen j.e, imenovano »tetanus« (omrtvični krč«). Ozdravel je Salvator Del Prete, takisto iz Orte di Atella, imel je vnetje možganske mrene, ki je bilo nastopilo po malariji (1883). Ozdravela je (1907) petmesečna deklica Frančiška Silvestri, tudi iz Orte di Atella, imela je vnetje lasastega sapnika. Naj dodamo še dva čudeža, ki sta bila potrjena za kanonizacijo: popolno je ozdravel deček Marij Piras iz Kaljarija (1931), imel je vnetje osnovne možganske kožice zaradi sušice; takisto je (1933) ozdravela deklica Avrora (Zora) Secchi (izg.: Seki) iz mesta Mandasa. Zbolela je bila za hudo Škrlatico, pridružilo se je zelo nevarno obolenje v udih in možganskih kožicah. NASE SESTRE MISIJONARKE O. STANKO MARIJA: Ob 100 letnici rojstva ustanoviteljice FMM m. Marije od Trpljenja. Na hudomušno vprašanje enega navzočih patrov, kdo da je ta »svetnica« na sliki, se je hitro odrezala m. generalna vikarica: Santa Futura! (Bodoča svetnica) in to ime se je od tedaj FMM na freski prijelo. M. Marija od Trpljenja je pa tudi v dejanju pokazala, kako zelo je hvaležna za vse, kar je prejela od sinov sv. Frančiška. Ko so bili 1902 verski redovi iz Francije izgnani in so morali tudi frančiškani akvitanskc provinci je zapustiti svojo domovino, jim je velikodušno odstopila svoj samostan v Friburgu v Švici, postavljen na mestu nekdanjega prostozi' darskega templja, in svojim misijonarkam kupila v istem mestu drugo hišo. Smatrala je to za nekaj čisto samoobsebi umevnega. Po 5 letih začasno potrjenih generalnih konstitucij je sv. stolica na toplo priporočilo pariškega nuncija in mnogih škofov, ki so se osebna m°gli prepričati o blagoslovljenem delovanju FMM v svojih škofijah izdala odlok, s katerim definitivno potrjuje konstitucije. Bilo je ravno na praznik Vnebohoda, v Marijinem mesecu maju 1896. P. general v spremstvu p. Rafaela in svojih tajnikov je slovesno sam objavil dekret Pred zbrano družino v cerkvi, ki je nato polna veselja zapela hvalnici Te Deum in Magnifikat. Mesec maj je bil m. Mariji od Trpljenja posebno ljub, ker je bila v tem mesecu krščena, birmana in prvič obhajana; sedaj je pa prejela tudi končno potrditev konstitucij v tem mesecu. Njena duša je bila polna zahvale do Brezmadežne in da ji izkaže svojo globoko hvaležnost, je na Praznik presv. Trojice, ki je bil 1896 zadnjega maja, pred svojimi zbram-®i misijonarkami slovesno prečitala besedilo posvečenja, ki ga je podpisala s svojo lastno krvjo, in s katerim v svojem in v imenu cele svoje adsijonske družbe izbere Brezmadežno Devico za vedno za generalno Predstojnico, provincialko in prednico v zahvalo in priznanje vseh milosti, ki jih je naklonila FMM. Dne 30. novembra 1896. se je v Rimu zbral generalni kapitelj, ki je uioral po konstitucijah vsakih 12 let voliti generalno predstojnico, ki- Marija od Trpljenja je bila to pot soglasno izvoljena, saj je uživala ueomejeno zaupanje vseh svojih hčera. Kapitelj je nato določil razmejitev uovih 4 provinc, ki jih je postala potrebna vsled hitrega širjenja družbe. Hile so to: provinci j a Sredozemlja s hišami v Marseillu in Tuniziji, Portugalska, Anglija in Kanada ter Kitajska. Vseh provincij je družba hnela 7. Kitajski misijonar se oglaša Predraga sestra! Hvala Tebi in s. Filomeni za vsa pisma. Prejel sem z veseljem tudi yse drage podučne liste in od skrbnega upravništva katoliških misijonov tudi lepe podobice, rožne vence, svetinjice, jaslice, Mohorjeve knjige in °d plemenite družine umrlega gosp. prof. Ratajca lepo denarno pomoč, uamreč nad 242 kit. dolarjev. Tebi in vsem blagim dobrotnikom naj Bog obilno povrne! Opustim opisovanje o naših nemirnih razmerah o katerih pač dovolj Zveste iz dnevnih časopisov. Glede mojega misijonskega delovanja Ti v par vrsticah povem, da Sem ob prihodu novih gospodarjev lansko leto za par mesecev moral Prenehati s šolami. Potem pa se je trpeče ljudstvo začelo vračati v svoje Romove, število novospreobrnjenih je hitro naraščalo, ki so poželeli šole. f višjim dovoljenjem sem zanje na glavnih postojankah nastavil misijonske učitelje, vseh nad 20. Pridno so mi pomagale vnete »Sestre Mariji-ne frančiškanke.« V zadnjem letu sem z božjim blagoslovom krstil nad ?00 katehumenov. Priglašajo se mi razne nove vasi in prosijo za šolo. Tako sem z misijonskim delom vedno bolj preobložen in vedno bolj Pozabljam ali zapostavljam dopisovanje, ker se mi tukaj število bratov sester vedno bolj množi. In Ti bodi veselo prepričana in Bogu hvaležna z menoj, da imaš Ti pri tem blagoslovljenem misijonskem delovanju z drugimi zaslužnimi misijonskimi dobrotniki še posebno zasluženje. Moram hitro spet na misijonsko pot, ki ni brez nevarnosti, kot je za mnoge misijonarje. Pa nas veselo vzdržuje prepričanje, da jei nad milijonkrat bojše in zaslužnejše umreti v misijonskem sv. boju za sv. Kraljestvo božje kot pa umreti v brezumnem sedanjem bojevanju za puhlo narodnostno ošabnost ali za mednarodno roparstvo. Daj Bog Tebi in s. Filomeni in g. Viktorju in jubilejnemu Andreju in Ančki in preč. patrom in vsem blagim dobrotnikom in znancem vesele božične praznike in blagoslovljeno Novo leto. Z Bogom in Marijo Vaš prehvaležni P. Peter Bapt. Turk. Hankow, 29. nov. 1939. P. HUGO: Trpečim bratom na pomoč. Španski škofje so sporočili svetu, da je bilo med civilno vojno najmanj 22.000 cerkva porušenih, še več pa oropanih najpotrebnejšega za službo božjo. Poprosili so za pomoč. Madžarski katoličani so se odzvali s sto mašnimi kelihi. Kardinal - primas Španije se je madžarskemu lepo zahvalil za lep dar in mu sporočil, da bo vsak škof dobil enega poslanih kelihov, ostali pa bodo po največji potrebi razdeljeni. Cesar Viljem o sedanjem papežu. Ko je bil cesar Viljem še strah Evrope, sedanji papež pa apostolski nuncij na Bavarskem, sta prvič prišla v osebni stik. Nunciju Pacel-liju je mirovni papež Benedikt XV. 1. 1917. poveril težko diplomatsko nalogo, naj skuša v njegovem imenu Viljema pridobiti za mir. Kot vemo, se mu to sicer ni posrečilo, ker Je bil Viljem ali preveč gotov svoje zmage, ali pa previsok za tako pon1' žanje. A to je pa sam priznal, da je papež to nalogo poveril eneU11 svojih najboljših. Tako-le spričeval0 mu je dal: »Pacelli je nadkriljujo°a osebnost, ljubeznjiv, velik duh $ očarujočih lastnosti. Kratko, pi*aV1 lik visokega prelata katoliške cer-kve.« Jubilej jezuitskega reda. Letos bo jezuitski red obhaja^ 400 letnico svojega obstoja. Kaj vse je v tem času storil za kraljestv0 božje na zemlji, se ne da v nekaj besedah povedati, ampak bi bn° treba za to debelih knjig. To je ka izmed vseh cerkvenih redov vseskoZ1 najbolj osovražen in najbolj pre' ganjan red. A zato, ker je bil vedn0 in povsod najbolj borben za božj0 pravdo, pred vsem z uma svetli111 Klečem. Pa ni bil bogat samo na svetlih zvezdah učenosti, ampak tudi svetosti, čast oltarja je bila priznala 165 sinovom sv. Ignacija. Veliko jih je še na potu do te časti. Tudi slovenski narod jim mnogo dolguje in se jih bo ob proslavi tega jubileja gotovo hvaležno spomnil. Materino ime ga je rešilo. Med 12. škofi, ki jih je nedavno sa«i papež v Rimu posvetil je tudi salezijanski škof La Ravoire-Mor-k°w, apostolski vikar krišnagarski v Indiji. Ta je bil za časa mehiškega Poganjanja rektor salezijanskega zavoda v Puebla. Revolucionarji so ga obsodili na smrt. Samo'dve uri življenja so mu še dah na razpolago. V tem kritičnem trenutku se je pa skril za svoje drugo ime Morrovv, ki &a je privzel po materi. Dejal jim je, ha sicer svojo obsodbo lahko izvršijo, a Kaj bodo pripravljeni na sitnosti z Ameriko, ker je Amerikanec. Udaril je na pravo struno. Pustih so §a- Materino ime ga je rešilo. Francoska duhovščina v vojni. V zadnji svetovni vojni je fran-c°ska duhovščina z malimi izjemami služila v podrejenih službah najniž-•]e vrste, deloma na fronti v strelskih teKkih, deloma v zaledju pri upravi. p°t taka je imela svoj moralni vpliv h' bolj na svojo najbližjo okolico. Nekateri semeniški vzgojitelji so pa Prigovarjali svojim gojenem, naj se Za slučaj kakega novega vojnega P|esa usposobijo za šarže, tudi častne, ker bodo imeli v tem slučaju vphva na podrejeno moštvo. Ubogali so. Danes je med duhovniki *K seminaristi vojaki veliko saržev in bMi častnikov. Samo med mobilizi-rauimi duhovniki pariške nadškofija je 200 častnikov, tudi nekaj višjih, j^ipada bodo morah ti svoje vojake Khi v bojni metež voditi. Komunistična zvezda zahaja. Veteran komunističnega gibanja \ Ameriki Meleh Epstein, bivši ured-n‘k komunističnega dnevnika »Frei- heit«, je na nekem velikem zborovanju v New Yorku izjavil: »Komunistična internacionala je kot tvorna sila že dogospodarila in je obsojena na smrt.« Epstein je eden tistih ameriških komunističnih vodij, ki je komunizmu radi tega hrbet obrnil, ker se je pobratil z nazizmom in si z njim razdelil Poljsko. Pravi, da je s tem Stalin izdal pravi komunizem. Iz tega se vidi, da je Epstein, menda Jud, komunist še ostal, samo ne stalinski. Ljubezen je širokogrudna. Katoliški škof Evgen J. Mc Gui-ness v severni Karolini, Amerika, je otvoril otroško zavetišče za 200 judovskih otrok, katerih starši so pribežali iz Nemčije. Umevno je, da ga judovstvo in drugo politično časopisje radi te širokogrudne ljubezni hvali. A krščanski ljubezni se zdi to samo po sebi umevno in komaj vredno take javne pozornosti. Ko bi drugače ravnala, bi zaslužila tako javno pozornost. Žrtve vojne. Izvedenci pravijo, da vojna samo v sedanjem obsegu požre dnevno od 85—100 milijonov dolarjev. V tem pa seveda ni uračunana razna po njej povzročena neprecenljiva škoda. Prav tako ne človeške žrtve. Vse te milijone bodo morah po vojni vrače-vati davkoplačevalci; celo taki, od katerih zdaj vojskujoče države zahtevajo krvni davek. Kaka odgovornost za tiste, ki so zanetih ta požar, o katerem trenutno še nihče ne ve, v kakih mejah se bo izdivjal. Uboga Kitajska. Kitajski škof domačin msg. Pavel lu Pin, nankinški apostolski vikar, je napram Amerikancem izjavil, da je njegovi domovini vojska doslej pustila 6 milijonov sirot in 60 milijonov brezdomcev, beguncev. Milijoni teh vojnih žrtev bodo od lakote pomrli, če ne bo svet organiziral velikopotezne pomožne akcije. Škof pred vsem apehra na Ameriko, ki živi v velikem izobilju. Če ima kdo slabo vest... Kako je boljševiška Rusija navdušena za Stalina in njegov komunizem, jasno priča njen notranji špijonažni aparat. Nikolaj Novikov, svoj čas izredni poslanik Stalinov v raznih zaupnih misijah, kot nemški von Pa-pen, a danes uskok, je izjavil, da nobena država na svetu nima tako ogromnega in tako brezobzirnega špijonažnega aparata, kot boljševiška Rusija. En milijon špijonov je na delu, ki se dele v tri vrste in tri armade. Eni armadi načeluje znana tajna policija GOPU. Drugi armadi poveljujejo razne državne uprave. Tretjo pa vodi Stalin sam potom svoje izvršilne komisije. Ti Stalinovi špijoni obenem nadzirajo vse ostale. Dnevno vsi ti špijoni aretirajo 1000 oseb. Nekaj jih pošljejo v pregnanstvo, z drugimi pa napravijo kratek proces. Sestra sv. Terezike umrla. V lisieuxjskem karmelu je umrla najstarejša sestra sv. Male Terezike Marija Martin, v redu S. Marija presv. Srca. V karmelu je preživela nad pol stoletja. Vstopila je okt. 1886. Ko je okt. 1882 sestra Pavlina, ki je bila Terezikina druga mati, stopila v karmel in postala S. Agne-za, je najstarejša Marija sprejela Tereziko v svoje materinsko varstvo. Ameriški katoliški list »The Register« prinaša iz Rima poročilo, da kroži vest, da se je Mala Terezika par ur pred smrtjo prikazala svoji sestri in ji razodela, da bo v dveh mesecih konec vojne. En mesec od tistega časa je že minil. Tedaj bi imeli samo še en mesec do miru. Menda taka razodetja vsak rad sliši, razen kakih vojnih špekulantov. Seveda je veliko vprašanje, če imajo kako podlago. In naj molijo za mrtve . . . (Sv. Frančišek As.) f Msgr. Jakob Gasparič — Trbovlje. Na svečnico je v Trbovljah umrl tamošnji župnik, duh. svetnik Msgr. Jakob Gašparič. Imel je eno najtežjih župnij v lavantinski škofiji, a malo kdo bi bil tako na mestu kot on s svojo vztrajnostjo in izredno ljubeznivostjo. Poleg vsega ogromnega dela je redno vodil tudi tretjeredno skupščino v svoji župniji. Bil je sam goreč in vnet tretjerednik in pri svojem vzorniku sv. Frančišku je črpal svojo potrpežljivost in vedrost. Pokojni je bil rojen 4. julija 1872 pri Sv-Antonu v Slov. goricah. Gimnazijo je študiral v Mariboru in v Celju, te- ol°gijo v Mariboru, kjer je bil 1. 1899. posvečen v mašnika. Kaplanoval je pri Sv. Martinu na Pohorju in v Dolu pri Hrastniku. Za župnika je bil 14 let pri Sv. Rupertu nad Laškem, 16 let pa v Trbovljah. Mili Jezus, daj mu večni mir! f Janžovnik F rane. — Braslovče. Dne 6. decembra 1939, ravno v času, ko se je v naši župniji vršil sv. misijon, je misijonski zvon s svojimi bratci v stolpu oznanil svojim farnim varovancem, da je odšel k Bogu po plačilo vnet tretjerednik Janžovnik Franc, p. d. Ravnikov oče ter je bil kot zvest in zaveden tretjerednik tudi stalen naročnik tretjered-nega glasila »Cvetje«. Ne samo da je list v hišo prihajal redno, marveč je bil, kar je pač naloga lista, učitelj, voditelj in svetovalec. Pokojnemu je bilo Cvetje najljubši list, ki ga je vedno visoko cenil. Zgled mnogim tretjered-^kom! Ni čuda, da je tako kot zvest tretjerednik-bil tudi zaveden kristjan, odločno katoliški mož, ki se nikdar ni strašil braniti načela sv. Cerkve. Kot oče številne družine je dajal svojim otrokom lep zgled katoliškega življenja po vzoru sv. očeta Frančiška. Težka je bila njegova pot zadnja kta, pa vendar je prihajal redno ob nedeljah in zapovedanih praznikih v svojo župno cerkev k službi božji. Noben upravičen vzrok ga ni zadržal; ajemu je veljala zapoved: Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih pobožno pri sv. maši! Vsako prvo nedeljo je prišel v samostansko cerkev v Nazarjih k tretjerednemu shodu, četudi je bila pot od njegovega doma do Nazarij 2 uri dolga. Niti starost, niti vročina in niti dež ga niso ovirah, da bi te svoje tretjeredne dolžnosti ne vršil. Globoko se je zavedal, da člo-yek le pri Bogu najde dovolj moči za veliko vdanost v božjo voljo v bolezni m trpljenju. Naj si je bilo trpljenje še tako veliko in hudo, vdano je vzdihnil: »Naj bo v imenu božjem, kakor Bog hoče!« Tako je bila tudi njegova zadnja beseda in oporoka njegovim otrokom: »Hvala Bogu!« To Je bilo njegovo geslo. Ljubil je Boga in svojo župno cerkev; tudi domačo Podružno cerkvico pri sv. Janezu in Pavlu na Dobrovlju, pri kateri je bil 19 let ključar, in za katero je veliko žrtoval. Plačilo mu ni izostalo! Ljubil je tudi božji Zveličar in ga je še zadnji dan pred smrtjo obiskal na njegovem domu, da ga je okrepčal za zadnji boj ter mu tako dal poroštvo večne slave. Dobremu očetu-tretjeredniku naj sveti večna luč! f Fr. Hubert Gabrovsky O. M. Conv. — Ptuj. V minoritskem samostanu v Ptuju je dne 17. febr. umrl Fr. Hubert Gabrovsky. Že ime P°ve, da ni bil Slovenec. Bil je Poljak. V mladosti je mnogo potoval po Ameriki in je bil vojak v svetovni vojni. Leta 1924. je stopil v minoritski red in je živel večinoma v Zagrebu, le zadnji čas je bil nastavljen v Ptuju, kjer ga je dohitela smrt. Pokojni je bil tih in miren redovnik, ki je iskal svojo srečo v molitvi. Dogodki na Poljskem so ga zelo potrli. Prepričan Je bil, da bo Poljska zopet vstala. Vstajenje svoje domovine in svojega aaroda bo gledal iz nebes. Naj mirno počiva v bratski slovenski zemlji! V molitev se priporočajo: Od 29. nov. 1938. pa do 16. febr. 1940. umrli svetotrojiški tretje-vedniki: Marija Sampl, roj. Polič (blizu 50 let v III. redu), Knezar Ivana, Fras Marija, Križan Martin (glej njegov življenjepis!), Kranjc Marija, Ivana Družovec, roj. Divjak (skoro 50 let v III. r.), Ferenc Frančiška, Erman Terezija, Bračič Terezija, Bratko Barbara (mati p. Liberata v dunajski provinci ji), Stopar Anton in Erman Franc (mož dela in bogu-vdanega trpljenja). f Križan Martin. — Sv. Trojica v Slov. Goricah. Naš pokojni Križan Martin se je rodil pri Sv. Rupertu v Slov. gor. 22. sept. 1843 in se priženil v trojiško župnijo 11. febr. 1867. Dne 15 marca 1. 1885. je stopil v Tretji red ter umrl 25. febr. 1939. V serafinskem redu je torej živel okoli 54 let, ko je dočakal visoko starost 95 let, 5 mesecev in 3 dni. Rajnkega Križana so zlasti tri značilne lastnosti dičile v življenju: bil je dober vzgojitelj svojih otrok — ena hči je postala celo šolska sestra; bil je velik narodnjak — znan je njegov stalen rek: Bog in narod! a predvsem je bil vnet častilec Marijin — vodil je namreč čez 50 let romarje k Sv. Martinu pri Vurbergu v počeščenje Marije morske zvezde. (Marija z nagnjeno glavo in z zvezdo na levi rami). Da ne bi ugasnil spomin, zakaj vodi svoje romarje vsako leto na zadnjo nedeljo meseca julija k Sv. Martinu jim je rajnki Križan kaj rad z živahno besedo pripovedoval mično zgodbico o tej Marijini božji poti. Dejal je, da se je ta Marijina podoba prvotno nahajala pri nekem kmetiču v Orehovcih (Gornja Radgona). Ob času črne kuge (1623, 1624 in 1625) pa so ljudje in živina povsod kar trumoma umirali le pri tem kmetu je ostalo vse zdravo. Kaj so tedaj preostali štorih ? Sklenili so, da bodo šli s to podobo tako daleč in toliko časa v procesiji, dokler ne bo črna smrt prenehala. In katero pot so ubrali? Najprej so se napotili k Sv. Trojici, odtod k Sv. Rupertu; kajti tu je prenehala kositi črna smrt. Nato so podobo Matere božje z vso častjo postavili na oltar v cerkvi Sv. Martina, kjer se še dandanes pobožno časti. Vidite, je pokojni »vižar« zaključeval: Marija morska zvezda je tudi še današnji dan najboljša pomočnica zoper vse kužne bolezni, greh in smrt; le pobožno jo častim0 in se ji prav zaupno priporočimo. Tako je tedaj znal naš vrh tretjerednik, rajni Križan Martin, vporabiti okolnosti romanja, da je kolikor toliko zadostil svoji srčni potrebi oznanjevati slavo Marijino. — O duša draga, počivaj v miru v božjem kralje' stvu! P. H. f Marija Kocbek — Gornja Radgona. Umrla je dobra mati tretje-rednica Marija Kocbek. Zlati redovni jubilej je že obhajala, saj je nosila redovno obleko že 54 let. Vzorna mati je vzgojila 7 otrok. Bila je tudi dolgo let zvesta naročnica Cvetja. Naj v miru počiva! + P- ANGELIK: Prihaja čas, ko bo marsikateri, ki se še ni vpisal v Podporni odsek Ul- reda, prišel v leta starosti in onemoglosti. Ako ne bo imel tedaj do-V0'j prihrankov, da bi lahko od njih živel brez skrbi do smrti, ali ne bo unel dovolj velike pokojnine in ne bo našel sorodnikov, ki bi ga ljubeznivo sprejeli na stara leta, tedaj bo nastopila zanj beda in prosjačenje. Zelo nerodno mu bo tedaj odgovarjati na vprašanja: »Zakaj se pa nisi ^pisal pravočasno v Podporni odsek III. reda? Sedaj bi bil lahko preskrbljen !« Glavni pogoji za vpis v ta odsek so sledeči: Kdor se hoče vpisati: 1. Mora biti ud III. reda in se zavezati, da vanj stopi tekom dveh let; 2. se mora preživljati z lastnim delom in ne sme biti odvisen od dobrote bližnjega; 3. ne sme biti star 40 let; 4. mora biti naročen na »Cvetje« ali se nanj naročiti. Kdor potrebuje tiskovine za vpis ali želi kakega nadaljnega pojasni-a> se lahko pismeno ali osebno obrne na »Pax et bonum«, »Podporni od-Sek III. reda«, v Ljubljani, Frančiškanska pasaža. Osebno pa lahko tudi na »Župni urad Marijinega Oznanjenja v Ljubljani.« 1. Ali lahko plačujem za par mesecev za nazaj? Že mnogokrat smo hoteli o tem napisati resne besede, toda vedno sm° odlašali, ker smo vedeli, da nekateri res ne morejo plačevati stalnih Prispevkov redno ali v naprej. Toda pri zaključevanju lanskega leta in Pri pregledovanju kartoteke smo prišli na to, da nekatere članice morda bote ah nehote zavlačujejo plačevanje mesečnih prispevkov. Res je, da je Precej onih, ki imajo plačano za par let naprej, še več je. seveda onih, ki redno plačujejo mesečne prispevke, toda razpasla se je navada, da neka-teri plačujejo, kar za celo leto nazaj, pa mislijo, da je to Podpornemu ^iseku vseeno, kar pa ni res. Podporni odsek in z njimi združeno izplačevanje stalnih mesečnih zneskov, ki jih prejema že sedaj 120 članov in e|anic, je odvisen od rednega plačevanja mesečnih prispevkov. Priznamo jbcer, da marsikateri član odnosno članica pride trenutno v zadrego, bodisi da oboli, ali da mora plačati zobozdravnika, ah da pomore svojim sorodnikom in do takih članov in članic mora imeti Podporni odsek obzir bj jim dovohti odlog plačila, ne da bi računal obresti. Toda nobenega °bzira, nobeneda odloga pa ne smejo dobiti oni, ki brez potrebe zadržujejo stalne mesečne prispevke, ki imajo vso možnost, da bi prispevke lahko Plačali, pa jih iz neznanih vzrokov raje zadržujejo doma. S takim delo- vanjem škodujejo Podpornemu odseku, članom in članicam tega odseka in tudi samim sebi. Samim sebi že iz tega razloga, ker bodo morali odslej plačati obresti ki so pač glavni vir, iz katerega Podporni odsek vrši svoja izplačila. Kdorkoli bo brez opravičila zaostal s plačevanjem stalnih mesečnih prispevkov, bo moral plačati obresti. Torej kdor ne bo mogel plačati redno, mora pravočasno povedati razlog, zakaj ne more plačati. Krivično bi namreč bilo, da bi oni, ki vestno plačujejo stalne mesečne prispevke bili popolnoma enaki onim, ki nimajo razumevanja za redno plačevanje ter si prizadevajo na najrazličnejše načine, kako bi opravičili svoje škodljivo delovanje napram Podpornemu odseku. Upamo, da bodo to opozorilo upoštevali vsi tisti, ki se jih to tiče in ki so v zaostanku z plačilom mesečnih prispevkov. 2. Skupščina odnosno zbor Stavbne zadruge »Mirni dom« r. z. z o. '<• v Ljubljani se vrši v nedeljo 7. aprila 1940 v dvorani Doma sv. Frančiška, Ljubljana VII. (šiška), Černetova ulica št. 17. ob pol 6. uri zvečer, s sle-dečim dnevnim sporedom: 1. ) Poročilo upravnega odbora. 2. ) Poročilo nadzornega odbora. 3. ) Odobritev računskega zaključka za poslovno leto 1939. 4. ) Nadomestne volitve upravnega odbora. 5. ) Nadomestne volitve nadzornega odbora. 6. ) Slučajnosti. Ako ob napovedani uri ne bi prišlo zadostno število zadružnikov, se vrši na istem mestu in z istim dnevnim redom pol ure pozneje druga skupščina, ki bo veljavno sklepala ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabite se k udeležbi! Upravni odbor. 3. Predavanje o Podpornem odseku HI. reda! V nedeljo, dne 28. aprila se bo vršilo ob !/26 popoldan v dvorani Doma sv. Frančiška, Ljubljana VII. (šiška) Černetova ul. št. 17. vsakoletno predavanje o namenih in ciljih Podpornega odseka, o njegovem stanju itd. Vsi, ki se zanimajo za Podporni odsek III. reda so na to predavanje iskreno vabljeni, in lahko privedejo s seboj tudi vse take, ki se za to lepe socialno ustanovo zanimajo. Vstop prost! Tretjerednik! Ali si že storil kaj za novo tretjeredno tiskarno? Kdor hitro da, dvakrat da! Odloči se, pa pošlji svoj prispevek! Izročiš ga lahko bližnjemu voditelju HI. reda. — Nekateri tretjeredniki so v tem oziru zelo požrtvovalni. Dobra tretjerednica, ki noče biti imenovana, je izročila v roke svojega voditelja 2000 dinarjev s pripombo: »Ne morem si misliti, da bi bil moj denar kje drugje boljše naložen, kot v naši tretjeredni tiskarni!« To je pravo umevanje in resnično Frančiškovo naziranje: ne samo sebi živeti, temveo tudi drugim koristiti. S katoliškim tiskom koristimo največ! Tretjeredniki' Darujte za svojo tiskarno! Tudi srebrnino so nekateri prinesli. Zakaj se vam pomičejo donia predmeti, ki vam samo napotje delajo? Darujte jih za tiskarno: star srebrni denar, ali kaj drugega. Tudi kako zlato zaponko bi pogrešali. Vse skušajmo storiti, da pomagamo svoji tiskarni! Nove knjige Ob 400 letnici jezuitskega reda je izdal Glasnik presv. Srca v slovenskem prevodu silno zanimivo pisano knjigo francoskega pisatelja Gaetana Bernovila: J E Z UITI. To delo je napisal laik, ki je red gledal in opisal Popolnoma svobodno, nepristransko in stvarno. Pisatelj govori o ustanovitelju reda sv. Ignaciju Lojolskem, o duhovnih vajah, iz katerih se je rodila Družba Jezusova, o uredbi reda in njenem plodonosnem apostolatu. Na koncu odkrije skrivnost jezuitskega uspeha. Knjiga obsega 256 strani na finem papirju; je pa izredno poceni. Broširan izvod stane 1 5 din, po pošti 17 din; vezan izvod pa 22 din, t>o pošti 24 din. Naroča se pri upravi Glasnika, Ljubljana, Zrinjskega 9. Se priporoča Uprava Glasnika presv. Srca Jezusovega Ljubljana, Zrinjskega cesta 9. DAROVI Darovi za tiskarno: Po 2000 din: Neimenovana (po p. Odilu); po 200 din: Skupščina III. reda Dovje Mojstrana; po 160 din: Skupščina III. reda Laško; po 100 din: Neimenovana, Standehar Barbara, Neimenovana (po p. Odilu); po 86 din: Tretjered-Mce na Viču; po 60 din: Breznik Franc; po 50 din: Neimenovana, Skupščina III. reda Železniki, Kladnik Helena in Draksler Marija; po 40 din: Škrlec Jožefa, Neimenovana; Po 30 din: Kranjc Ivanka; po 20 din: Glančnik dr. Josip, Krvina Marija, Košir Ivan, Neimenovana in Prudič Valentin in Marija; po 15 din: Cokl Janez, Notre Dame Ljubljana, Zakrajšek Matilda, Grčar Ivan, Kaplanija Prevalje, Tretjeredna skupščina Studeno, Serbinek Franc, Borštnik Franja, Cerar Cecilija in Župni urad Kamna Sorica; po 12 din: Župni urad Studeno; po 10 din: S. Pirc, Bister Frančiška, Prepeluh Jožefa, Grain Elizabeta, Janežič Franja, Neimenovana, Župni urad Ortnek, Neimeno-';ana, Skrlep Albina, Horvat Lovro; po 6 din: Frabec Angela, Lajmiš Ana; po 5 din: ^ernezl Liza, Moder Elizabeta, Oblak Marija Goličnik Marija, Kramer Marija, Zlatolas Joško, Jagodar Mijo, Lesjak Drago, Zorič Krešimir, Kolenc Leopold, Cokl Ana, Marin Anica, Pintar Fani, Gregorač Ivana, Cvek Marija, Jalovec Marija, Kmeti Marijana, Vode Marija, škober Neža, Mlakar Marija, Žvirc Pepca, Hoger Rina, Nagode Lana, Bogataj Francka, Podlipec Neža, Drašler Ana, Capuder Ivana, Malešič Pavla, tožar Jožefa, Arnež Marija, Svoljšak Frančiška, Stanko Marija, Kovač Marija, Miklavčič Rozalija, Neimenovana, Lah Antonija, Lavrenčič dr. Matija, Berlec Marijo. Kovačič Ivan, Brmež Gera, Falež Martin, Cremošnik Tončka, šega Antonija, Vavpotič Cecilija, Neimenovana, Mulec Marija, Porovne Frančiška, Bergant Marija, Zarnik Mihael, Neimenovana, Dečman Frančiška, Rott Sotard, Baudar Jožefa, Sagadin Minka, Vidmar Bogomila, Starc Katarina, Pucelj Curile, Cesar Martin, Lapuh Viktorija, Zmarzlikar Marija; po 3 din: Perčič Doroteja, Železnik Marija, Kotnik La; p0 2 din: Petrič Terezija, Trošt Frančiška, Nemanič Marija, Prijatelj Minka, Predovnik Marija, Komar Elizabeta, Kovče Justina, Viršek Ivana, Paj Marija, Visele Marija, Tratar Marija, Mihelič Jera, Ložar Marija. Za frančiškanske misijone: Po 2840 din: III. red v Novem mestu; po 500 din: Neimenovani (po p. Angeliku); po 200 din: Standehar Barbara; po 100 din: Dijaška Marijina Kongregacija v Novem mestu, Neimenovana (za odkup zamor. otroka); po M) din: Bole Marjeta; po 25 din: Grat Marija; po 20 din: Bogataj Frančiška, Neimenovana, dve neimenovani; po 10 din: Nagode Ivana, Rojc Ivanka, Skerlep Albina, Trebeč Agata. Za Armado sv. Križa: Po 131 din: Pibernik Marija; po 50 din: Kokalj Marijana; Po 30 din: Hliš Jožefa; po 10 din: Jarc Pepca, Jarc Nežka, Uršič Magdalena Cešnovar Frančiška; po 5 din: Naglišek Frančiška. Za kruh sv. Antona: po 10 din: Neimenovani. Za večno luč: Neimenovani (po p. Odilu) 20 din. Novi naročniki: Lorber Rozalija, Ribnikar Ivana, Poljanec Marija, Janša S. Jo-žefa, Trina Marija, Krašovec Ivana, Klarič Elizabeta, Omahen Marija, Oražen Janko, župnik, Bernik Marija, Turk Marija. ANTON SFILIGOI UUBLIAMA Frančiškanska ulica, poleg frančiškanske cerkve ima vedno na zalogi: Devocijo nalije: Križe (razpela) lesene in kovinaste s podstavkom ali take, da se pritrdijo na steno. Poleg tega nudim primerne svečnike. — Kipe v višini od 20 cm do 150 in 200 cm. — Svetinjice iz aluminija in posrebrene (alpaka-srebro). — Rožne vence domačega izdelka. — Podobice, od din 8.— naprej, in druge nabožne predmete za darila. Molitvenike, slike, pisarniške potrebščine: Šolske zvezke, peresa, vse uradne listine, kuverte, črnila, risalno orodje, tuše, risarske glavne papirje, blagajniške in druge trgovske knjige, nalivna peresa, tintnike, pisalne garniture, pisemski papir itd.